1798

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.5</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>1798</title>
    <ns>0</ns>
    <id>971</id>
    <revision>
      <id>6686890</id>
      <parentid>6081534</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Heraklij</comment>
      <origin>6686890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1010" sha1="7ocsua5chsw2aawcp1f2lxdrnr6tfye" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1798''' ('''[[rimske številke|MDCCXCVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]], po 11 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[petek]].

== Dogodki ==
* [[12. junij]] - [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] zasede [[Malta|Malto]], malteški vitezi se morajo umakniti v [[Italija|Italijo]].

== Rojstva ==
* [[17. januar]] - [[Auguste Comte]], francoski filozof in sociolog († [[1857]])
* [[26. april]] - [[Eugène Delacroix]], francoski slikar († [[1863]])
* [[17. maj]] - [[Anton Šerf]], slovenski nabožni pisec, homilet, pesnik, duhovnik († [[1882]])
* [[28. december]] - [[Thomas James Henderson]], škotski astronom († [[1844]])

== Smrti ==
* [[11. januar]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] (* [[1720]])
* [[4. junij]] - [[Giacomo Casanova]], italijanski (beneški) pustolovec, duhovnik , pisatelj, vohun, diplomat (* [[1725]])

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1798|*]]</text>
      <sha1>7ocsua5chsw2aawcp1f2lxdrnr6tfye</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1750</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1141</id>
    <revision>
      <id>6686883</id>
      <parentid>6647280</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:33:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Lama Dordži</comment>
      <origin>6686883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="831" sha1="ao6lseembc38aphab8vplaigwgbzyep" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1750''' ('''[[rimske številke|MDCCL]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]], po 11 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[ponedeljek]].

Nekatere organizacije, kot je [[Medvladni odbor za podnebne spremembe]], uporabljajo 1750 kot izhodiščno leto za konec [[industrializacija|predindustrijske]] dobe.

== Dogodki ==
*

== Rojstva ==
* [[16. marec]] - [[Caroline Lucretia Herschel]], nemško-angleška astronomka († [[1848]])

== Smrti ==
* [[28. julij]] - [[Johann Sebastian Bach]], nemški skladatelj (* [[1685]])

; Neznan datum
* [[Cevang Dordži|Cevang Dordži Namdžal]], kan Džungarskega kanata (* [[1732]])
[[Kategorija:Leto 1750|*]]
* [[Lama Dordži]], vladar Džungarskega kanata (* 1726 1728)</text>
      <sha1>ao6lseembc38aphab8vplaigwgbzyep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1720</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1171</id>
    <revision>
      <id>6686887</id>
      <parentid>4230180</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:40:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ Heraklij</comment>
      <origin>6686887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="595" sha1="g76d1am4r3pdef2ug3h2r5g0teigu9w" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1720''' ('''[[rimske številke|MDCCXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]], po 11 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[petek]].

== Dogodki ==

* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[13. marec]] - [[Charles Bonnet]], švicarski naravoslovec in entomolog, filozof († [[1793]])
* [[11. maj]] - [[Karl Friedrich Hieronymus von Münchhausen]], nemški pustolovec († [[1797]])
* [[7. november]] * Heraklij II. (†  [[1798]])

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 1720|*]]</text>
      <sha1>g76d1am4r3pdef2ug3h2r5g0teigu9w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686888</id>
      <parentid>6686887</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:40:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ urejanje</comment>
      <origin>6686888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="609" sha1="m1yx9b355mhnawg5z0c0yxsb7r1ex5j" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1720''' ('''[[rimske številke|MDCCXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]], po 11 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[petek]].

== Dogodki ==

* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[13. marec]] - [[Charles Bonnet]], švicarski naravoslovec in entomolog, filozof († [[1793]])
* [[11. maj]] - [[Karl Friedrich Hieronymus von Münchhausen]], nemški pustolovec († [[1797]])
* [[7. november]] * [[Heraklij II. Gruzijski]] (†  [[1798]])

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 1720|*]]</text>
      <sha1>m1yx9b355mhnawg5z0c0yxsb7r1ex5j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1271</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1658</id>
    <revision>
      <id>6686873</id>
      <parentid>6576719</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:56:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Barak kan</comment>
      <origin>6686873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8181" sha1="8l5qxf652clauycklecn1o3zdxaapc0" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1271''' ('''[[rimske številke|MCCLXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Deveta križarska vojna&lt;ref&gt;Včasih se prišteva k osmi križarski vojni&lt;/ref&gt;===
* februar - Sicilski kralj [[Karel Anžujski]] izkoristi prezimovanje za spopad z [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]], ki mu odvzame pristanišče [[Drač]] in s tem utrdi svojo pozicijo v Albaniji.
* [[8. april]] - Egiptovski mameluški sultan [[Bajbars]] nadaljuje s totalno ofenzivo na križarska ozemlja v Zamorju. Po večtedenskem neuspešnem obleganju mu uspe s trikom zavzeti eno najpomembnejših križarskih utrdb [[Krak des Chevaliers]], ki so ga imeli v lasti vitezi [[Hospitalci]]. Ponaredi namreč pismo, ki oblegance poziva k predaji, čemur ti nasedejo. Padejo še številne druge manjše utrdbe, mdr. tudi [[Nazaret]].
[[Slika:Crac_des_chevaliers_syria.jpeg|thumb|desno|330px|Krak des Chevaliers. Od več kot 2000 glave vojne posadke jih je obleganje preživelo 200 vitezov hospitalcev. Bajbars jim je v nasprotju z uveljavljeno prakso prizanesel.]]
* [[9. maj]] - Križarska flota pod vodstvom angleškega kronskega princa [[Edvard Dolgokraki|Edvarda]] prispe pred [[Akkon]]. Spremlja jo še oslabljena francoska flota pod vodstvom [[Karel Anžujski|Karla Anžujskega]].
** Kmalu po prispetju pošljejo križarski voditelji diplomate na Ilkanatski dvor, da bi prepričali kana [[Abaka|Abako]] v oblikovanje skupnega zavezništva proti muslimanom. 
* Z obleganjem [[Tripolis]]a, zadnjega ozemlja istoimenske grofije, ima Bajbars manj sreče. Egiptovske oblegovalce namreč napadejo na novo prispeli križarji in Bajbars je prisiljen potegniti frontno črto nazaj v notranjost.
* junij - Bajbars poskusi z manjšo floto zmotiti oskrbo med Ciprom in Akkonom, vendar je pri [[Limasol]]u poražen.
* [[4. september]] - Med križarske voditelje prispe nekoliko zapoznela Abakova privolitev v oblikovanje zavezništva, čeprav je glavnina njegovih sil zaposlena z vojno s Čagatajskim kanatom.
* oktober - Abaka kan pošlje en tumen &lt;ref&gt;okoli 10.000 konjenikov&lt;/ref&gt; skupaj s seldžuško podporo pod vodstvom generala [[Samagar]]ja. Mongoli najprej opustošijo okolico [[Alep]]a, zavzamejo mesto, nato pa napredujejo proti [[Maarat an-Numan]]u. Med Mongoli in križarji nikoli ne pride do združitve sil. 
* [[12. november]] - Bajbars angažira vse razpoložljive sile za spopad z Mongoli, vendar se ti umaknejo nazaj čez [[Evfrat]].
** Nubijski krščanski kralj iz kraljevine Makurije [[David I. Dongola]] zavrne plačilo tributa Bajbarsu in opustoši Asuan.

===Mongolski imperij===
* [[Ilkanat]]: manjši del mongolske vojske asistira v [[deveta križarska vojna|deveti križarski vojni]] (↑), glavnina vojske Ilkanata se nahaja na mejah [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]].↓
* → Čagatajski kanat: čagatajski kan [[Ghijas-ud-din Barak|Barak]] umre na begu pred rivalom [[Kaidu]]jem, ki je bil izkoristil njegov hud poraz proti Ilkanatu. Čagatajski generali se predajo Kaiduju, ki naslednjih trideset let na prestol instalira sebi ustrezne kane iz Čagatajevega plemstva. S tem se seveda ne strinjajo Kaidujevi sinovi.
* Kitajska: vrhovni kan Mongolskega cesarstva [[Kublajkan]], ki pa ima realno oblast samo v Mongoliji, Koreji in na Kitajskem, s pravnimi sredstvi ustanovi [[dinastija Juan|dinastijo Juan]].
** [[Obleganje Šjangjanga]] (1267-1273): nadaljuje se eno največjih obleganj v zgodovini Kitajske. Kublajkan dokonča sistem utrdb okoli obleganega Šjangjanga in vzdolž plovnih poti ter ga s tem popolnoma odreže od Južnega Songa. [[1272]] ↔ 
** Kublajkan zavzame [[Junan]].
* Koreja: [[upor Sambjeolčo]] (1270-73). Mongoli in njihove korejske vazalne sile dinastije Gorjeo imajo premoč proti uporniškim milicam, ki se premagane umaknejo na otok [[Džedžu]], od koder za pomoč apelirajo na Japonce. Vmes pustošijo po obali na jugu Koreje. [[1272]] ↔

===Ostalo===
[[Slika:Caerphilly_aerial.jpg|thumb|desno|300px|Grad Caerphilly v južnem Wallesu pomeni prelomnico pri gradnji utrdb. Angleške utrdbe v Walesu so bile med najbolj masivnimi v Evropi. ]]
* [[2. julij]]  - [[Mir v Pressburgu]]: po nekaj praskah skleneta mir češki kralj&lt;ref&gt;in hkrati vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške, mejni grof Kranjske&lt;/ref&gt; [[Otokar II. Češki|Otokar II. Pšemisl]] in novi madžarski kralj [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]] [[1272]] ↔
* [[15. avgust]] - [[Reims]]: kronanje [[Filip III. Francoski|Filipa III.]] za francoskega kralja.
* [[21. avgust]] - Po smrti grofa Poitiersa in Toulousa [[Alfonz Poitierški|Alfonza Poitierškega]], ki umre brez dedičev, se njegove posesti vrnejo francoski kroni.
* [[1. september]] - Z izvolitvijo novega papeža [[papež Gregor X.|Gregorja X.]], 184. po [[seznam papežev|seznamu]],&lt;ref&gt;Krstno ime Teobald Visconti&lt;/ref&gt; se zaključi ena najdaljših [[sedisvakanca|sedisvakanc]] v zgodovini katoliške Cerkve.
** Z izvolitvijo novega papeža in pismom za vrhovnega kana se trgovca [[Niccolò and Maffeo Polo]] skupaj z mladoletnim [[Marko Polo|Markom]] podajo na dolgo pot proti [[Kublajkan]]ovem dvoru na Kitajsko, kamor prispejo šele leta → [[1275]].
* [[9. september]] - Umrlega vladimirskega velikega kneza [[Jaroslav III. Jaroslavič|Jaroslava III.]] nasledi mlajši brat [[Vasilij Jaroslavič]].
* [[12. september]] - Japonska: [[Ničiren]], ustanovitelj istoimenske budistične ločine se razglasi za [[reinkarnacija|reinkarnacijo]] [[Buda|Bude]].
* Wales:  [[Gilbert de Clare, 6. grof Hertford]] samovoljno nadgradi grad [[Grad Caerphilly|Caerphilly]] z utrjenim sistemom umetnih jezer in kanalov v utrdbo.
* [[Kitzbühel]] dobi mestne pravice.
* Tirolski vojvoda [[Majnhard II. Tirolski|Majnhard II.]] izda prvo serijo [[groš]]ev, kar postane sprva standard za vse debelejše srebrne kovance, ki ga prevzamejo še Anglija, Češka in Poljska.

== Rojstva ==
* [[13. marec]] - [[Judita Habsburška]], kraljica Češke in Poljske, soproga Venčeslava II. († [[1297]])
* [[14. marec]] - [[Štefan I. Bavarski|Štefan I.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1310]])
* [[8. september]] - [[Karel Martel Anžujski]], kralj Hrvaške, titularni ogrski kralj, sin Karla II. Neapeljskega († [[1295]])
* [[27. september]] - [[Venčeslav II. Češki]], kralj Češke, kralj Poljske, vojvoda Krakowa († [[1305]])
* [[5. november]] - [[ Gazan|Mahmud Gazan]], sedmi vladar Ilkanata  († [[1304]]) 

; Neznan datum
* cesar [[Bing (Song)|Bing]], zadnji cesar dinastije Song († [[1279]])
* cesar [[Gong (Song)|Gong]], dinastija Južni Song († [[1323]])
* [[Elizabeta Aragonska]], portugalska kraljica, redovnica, svetnica († [[1336]])
* [[Gazan kan]], mongolski kan Ilkanata († [[1304]])
* [[Mihajl Tverski|Mihajl Jaroslavič]], knez Tvera, vladimirski veliki knez († [[1318]])
* [[Toros III. Armenski|Toros III.]], kralj Kilikijske Armenije († [[1298]])

== Smrti ==
* [[18. januar]] - [[Sveta Margareta Orgska|Margareta Orgska]], princesa, dominikanska redovnica in svetnica (* [[1242]])
* [[28. januar]] - [[Izabela Aragonska]], princesa, francoska kraljica (* [[1248]])
* [[13. marec]] - [[Henrik Almainški]], angleški princ (* [[1235]])
* [[14. april]] - [[Izabela Francoska (1242-1271)|Izabela Francoska]], navarska kraljica (* [[1242]])
* [[25. april]] - [[Mojster Gerhard]], nemški arhitekt in gradbeni inženir 
* [[9. avgust]] - [[Barak kan]], 6. kan Čagatajskega kanata (* ni znano)
* [[21. avgust]] - [[Alfonz Poitierški]], grof Poitiersa, grof Toulouseja, križar (* [[1220]])
* [[9. september]] - [[Jaroslav III. Jaroslavič]], tverski knez, vladimirski veliki knez (* [[1230]])

; Neznan datum
* [[Ghijas-ud-din Barak|Barak]], kan Čagatajskega kanata
* [[Hadži Bektaš]], muslimanski mistik, ustanovitelj sufijskega reda alevitov (* [[1209]])
* [[Helena Angelina Doukaina]], epirska princesa, sicilska regentinja (* [[1242]])
* [[Henrik Seguzij]], italijanski kanonski pravnik
* [[Hetum I. Armenski|Hetum I.]], kralj Kilikijske Armenije, potopisec
* [[Simon VI. de Montfort]], angleški plemič, upornik (* [[1240]])

== Opombe ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==


[[Kategorija:Leto 1271|*]]</text>
      <sha1>8l5qxf652clauycklecn1o3zdxaapc0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>660</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2324</id>
    <revision>
      <id>6686839</id>
      <parentid>6301536</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:15:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6686839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="353" sha1="jbii0keb4ygowr6u6knrmdgvv60tkmt" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 660''' ('''[[rimske številke|DCLX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].

== Dogodki ==
* V zgodovinskih virih je bila prvič omenjena [[Karantanija]].

== Rojstva ==
* [[Leoncij]], bizantinski cesar († [[706]])

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 660|*]]</text>
      <sha1>jbii0keb4ygowr6u6knrmdgvv60tkmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>659</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2325</id>
    <revision>
      <id>6686837</id>
      <parentid>6076335</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:15:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="351" sha1="ajadbxn506g41slzxr43c68nywjv9jf" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 659''' ('''[[rimske številke|DCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
*
== Smrti ==
* [[Ašina Helu]], zadnji kagan [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] (* ni znano)

[[Kategorija:Leto 659|*]]</text>
      <sha1>ajadbxn506g41slzxr43c68nywjv9jf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>658</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2326</id>
    <revision>
      <id>6686836</id>
      <parentid>5121758</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:14:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6686836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="544" sha1="jzagvm0yuct4w2qetkw9nlcrv9nm80l" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 658''' ('''[[rimske številke|DCLVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].

== Dogodki ==

* Propadla je [[Samova plemenska zveza]].
* [[Obri]] so zasedli [[Moravska|Moravsko]].
* [[Karantanci]] so vdrli in plenili na [[Bavarska|Bavarskem]].

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[Erhinoald]], dvorni majordom [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] (* ni znano)
* [[Samo (kralj)|Samo]], frankovski kralj Slovanov

[[Kategorija:Leto 658|*]]</text>
      <sha1>jzagvm0yuct4w2qetkw9nlcrv9nm80l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>657</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2327</id>
    <revision>
      <id>6686833</id>
      <parentid>4685791</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:14:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="498" sha1="b3h4nnriz12xnixb8mhadbuk5mkrmvb" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 657''' ('''[[rimske številke|DCLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[Ansprand]], langobardski kralj († [[712]])

== Smrti ==
* [[31. oktober]] - [[Klodvik II.]], frankovski kralj [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] (* [[635]])
* [[Grimoald I.]], [[majordom]] [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[615]])
[[Kategorija:Leto 657|*]]</text>
      <sha1>b3h4nnriz12xnixb8mhadbuk5mkrmvb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>656</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2328</id>
    <revision>
      <id>6686832</id>
      <parentid>6236822</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:13:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="460" sha1="jwo0rep8k6fqogqxexo8d26765xzqnd" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 656''' ('''[[rimske številke|DCLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[29. januar]] - [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) 
* [[17. junij]] -  [[Osman ibn Afan]], tretji kalif [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]  (* [[574]] ali [[575]]) 

[[Kategorija:Leto 656|*]]</text>
      <sha1>jwo0rep8k6fqogqxexo8d26765xzqnd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>655</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2329</id>
    <revision>
      <id>6686831</id>
      <parentid>6544388</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:13:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="334" sha1="hz7mjx8sh4q439dknx6pqk5co788o23" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 655''' ('''[[rimske številke|DCLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[15. november]] - [[Penda Mercijski|Penda]], kralj Mercije (+ okoli [[606]]) 

[[Kategorija:Leto 655|*]]</text>
      <sha1>hz7mjx8sh4q439dknx6pqk5co788o23</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>654</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2330</id>
    <revision>
      <id>6686830</id>
      <parentid>4653810</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:13:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="317" sha1="fkz88uwxnfvqzsxs14rxjrx17dz34yf" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 654''' ('''[[rimske številke|DCLIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[Teoderik III.]], kralj [[Franki|Frankov]] († [[691]])

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 654|*]]</text>
      <sha1>fkz88uwxnfvqzsxs14rxjrx17dz34yf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>653</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2331</id>
    <revision>
      <id>6686829</id>
      <parentid>6074433</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6686829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="404" sha1="857s89kxndecaferqaftc6auvptyrfd" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 653''' ('''[[rimske številke|DCLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[Hilderik II.]], kralj [[Franki|Frankov]] († [[675]])

== Smrti ==
* [[Jukuk šad]], vladar [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] (* ni znano)

[[Kategorija:Leto 653|*]]</text>
      <sha1>857s89kxndecaferqaftc6auvptyrfd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>652</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2332</id>
    <revision>
      <id>6686828</id>
      <parentid>4716651</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:12:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6686828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="495" sha1="4oa5nz4vkzz1clwsy3uwrr3hfsq7w7b" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 652''' ('''[[rimske številke|DCLII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]
* [[Musliman|Muslimani]] so osvojili [[Armenija|Armenijo]].

== Rojstva ==
* [[Klotar III.]], kralj [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] († [[673]])

== Smrti ==
* [[Neznani knez]], domnevno prvi vladar balkanske [[Srbija|Srbije]] (* ni znano)

[[Kategorija:Leto 652|*]]</text>
      <sha1>4oa5nz4vkzz1clwsy3uwrr3hfsq7w7b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>11. januar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2579</id>
    <revision>
      <id>6686891</id>
      <parentid>6614075</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:46:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Heraklij</comment>
      <origin>6686891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6758" sha1="e6bx2tbe8fk2f19hqs52hcuhaf8s6yb" xml:space="preserve">'''11. januar''' je 11. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 354 dni (355 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]).

{{JanuaryCalendar}}

== Dogodki ==
* [[630]] – [[Mohamed]] je vkorakal v [[Meka|Meko]].
* [[1571]] – [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]] [[plemstvo]] je pridobilo [[verska svoboda|versko svobodo]].
* [[1693]] – Izbruhnil je [[Sicilija|siciljski]] vulkan [[Etna]].
* [[1787]] – [[William Herschel]] je odkril [[Uran (planet)|Uranovi]] luni [[Oberon (luna)|Oberon]] in [[Titanija (luna)|Titanijo]].
* [[1820]] – Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bil obnovljen poselski red.
* [[1879]] – Začela se je [[Angleško-zulujska vojna|zulujska vojna]].
* [[1919]] – [[Romunija]] je zasedla [[Transilvanija|Transilvanijo]].
* [[1922]] – Pri zdravljenju [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] so prvič uporabili [[inzulin]].
* [[1923]] – [[Francija|Francoska]] [[vojska]] je zasedla [[demilitizirano območje]] [[Porurje]].
* [[1935]] – [[Amelia Earhart]] je poletela s [[Havaji|Havajev]] v [[Kalifornija|Kalifornijo]].
* [[1942]]:
** [[Draža Mihailović]] je postal [[minister za obrambo]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] vlade v [[emigracija|emigraciji]].
** [[Cankarjev bataljon]] se je umaknil iz [[Dražgoše|Dražgoš]].
* [[1944]] – Ustanovljeno je bilo [[koncentracijsko taborišče]] v [[Krakov]]u.
* [[1946]] – Ustanovljena je bila [[Ljudska republika Albanija]].
* [[1949]] – [[Bertolt Brecht]] je ob uprizoritvi [[Dramsko delo|drame]] ''[[Mati Korajža in njeni otroci]]'' ustanovil svoje [[gledališče]] ''[[Berliner Ensemble]]''.
* [[1960]] – [[Čad]] je razglasil neodvisnost od [[Francija|Francije]].
* [[1964]] – [[Luther Therry|Dr. Luther Terry]] je objavil raziskavo o slabih vplivih [[kajenje|kajenja]] na [[človeško telo|telo]].
* [[1972]] – [[Vzhodni Pakistan]] je postal [[Bangladeš]].
* [[1974]] – V [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je Susan Rosenkowitz rodila prve preživele [[šesterčki|šesterčke]].
* [[1980]] – [[Šah]]ist [[Nigel Short]] je s 14. leti postal najmlajši [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodni mojster]] v zgodovini.
* [[1989]] – Ustanovljena je bila [[Slovenska demokratična zveza]].

== Rojstva ==
* [[347]] – [[Teodozij I. Veliki]], rimski cesar († [[395]])
* [[889]] – [[Abd Ar-Rahman III.]], omajadski kalif Kordove († [[961]])
* [[1113]] – [[Wang Chongyang]], kitajski daoistični učenjak, utemeljitelj Quanzhenske šole († [[1170]])
* [[1209]] - [[Möngke]], četrti kagan Mongolskega cesarstva  († [[1259]])  
* [[1322]] – [[Komjo (japonski cesar)|Komjo]], japonski proticesar († [[1380]])
* [[1359]] – [[Go-En'ju (japonski cesar)|Go-En'ju]], japonski proticesar († [[1393]])
* [[1503]] – [[Francesco Mazzola Parmigianino]], italijanski slikar († [[1540]])
* [[1750]] – [[Anton Makovic]], slovenski zdravnik († [[1803]])
* [[1755]] – [[Alexander Hamilton]], ameriški državnik († [[1804]])
* [[1757]] – sir [[Samuel Bentham]], angleški inženir († [[1831]])
* [[1786]] – [[Joseph Jackson Lister]], angleški optik († [[1869]])
* [[1815]] – [[John Alexander Macdonald]], kanadski predsednik vlade († [[1891]])
* [[1842]] – [[William James]], ameriški psiholog in filozof († [[1910]])
* [[1902]] – [[Maurice Duruflé]], francoski skladatelj, organist († [[1986]])
* [[1905]] – [[Clyde Kluckhohn]], ameriški antropolog († [[1960]])
* [[1906]] – [[Albert Hofmann]], švicarski kemik in izumitelj droge LSD († [[2008]])
* [[1930]] – [[Rod Taylor]], avstralski filmski igralec († [[2015]])
* [[1939]] – [[Phil Williams]], valižanski politik, znanstvenik († [[2003]])
* [[1965]] – [[Aleš Varoga]], slovenski športni novinar († [[2005]])
* [[1970]] – [[Gregor Čušin]], slovenski igralec

== Smrti ==
* [[802]] – [[Pavlin Oglejski|Pavlin II.]], oglejski patriarh, apostol Slovencev (* okoli [[730]])
* [[887]] – [[Boson Provansalski]], kralj [[Spodnja Burgundija|Spodnje Burgundije]] (* ok. [[841]])
* [[1055]] – [[Konstantin IX. Monomah]], bizantinski cesar (* [[1000]])
* [[1083]] – [[Oton Nordheimski]], bavarski vojvoda (* [[1020]])
* [[1266]] – [[Svantopolk II. Pomeranijski|Svantopolk II.]], vojvoda Pomerelije-Gdanska (* [[1195]])
* [[1331]] – [[Pšemisl II. Głogowski]], poljski plemič, vojvoda Głogówa (* [[1305]])
* [[1397]] – [[Skirgaila]], litvanski plemič, regent (* [[1354]])
* [[1495]] – [[Pedro Gonzáles de Mendoza]], španski kardinal, državnik (* [[1428]])
* [[1735]] – [[Danilo I.]], črnogorski vladika (* [[1670]])
* [[1753]] – [[Hans Sloane]], irski zdravnik, zbiralec (* [[1660]])
* [[1798]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] (* [[1720]])
* [[1801]] – [[Domenico Cimarosa]], italijanski skladatelj (* [[1749]])
* [[1843]] – [[Francis Scott Key]], ameriški odvetnik, pesnik (* [[1779]] ali [[1780]])
* [[1856]] – [[Friedrich Wilhelm Schneidewin]], nemški klasični humanist (* [[1810]])
* [[1867]] – [[George Baxter]], angleški graver, tiskar (* [[1804]])
* [[1882]] – [[Theodor Schwann]], nemški fiziolog (* [[1810]])
* [[1891]] – [[Georges-Eugène Haussmann]], francoski urbanist, arhitekt (* [[1809]])
* [[1923]] – [[Konstantin I. Grški|Konstantin I.]], grški kralj (* [[1868]])
* [[1928]] – [[Thomas Masterson Hardy]], angleški pisatelj, pesnik (* [[1840]])
* [[1941]] – [[Emanuel Lasker]], nemški šahist, matematik, filozof, šahovski svetovni prvak 1894 do 1921 (* [[1868]])
* [[1943]] – [[Ivan Vavpotič]], slovenski slikar (* [[1877]])
* [[1944]] – [[Galeazzo Ciano]], italijanski politik (* [[1903]])
* [[1988]] – [[Isidor Isaac Rabi]], ameriški fizik avstrijskega rodu, nobelovec 1944 (* [[1898]])
* [[1991]] – [[Carl David Anderson]], ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec 1936 (* [[1905]])
* [[2000]] – [[Pavao Žanić]], hrvaški škof (* [[1918]])
* [[2003]] – [[Jože Pučnik]], slovenski politik in sociolog (* [[1932]])
* [[2008]] – [[Edmund Hillary]], novozelandski raziskovalec in alpinist (*[[1919]])
* [[2013]] – [[Aaron Swartz]], ameriški internetni aktivist (* [[1986]])
* [[2014]] – [[Ariel Sharon]], izraelski general in politik (* [[1928]])
* [[2018]] – [[Robert Karl Grasselli|Robert K. Grasselli]], ameriško-slovenski kemik (*[[1930]])
* [[2022]] – [[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Albanija]] – dan republike ([[1946]])
* [[Nepal]] – dan enotnosti
* [[Rimski imperij]] – prvi dan [[karmentalije|karmentalij]]

== [[God]] ==
* [[papež Higin|sveti Higin]]
* [[sveti Teodozij Koinobit]]
* [[Pavlin Oglejski|sveti Pavlin Oglejski]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|111]]
[[Kategorija:Januar|111]]</text>
      <sha1>e6bx2tbe8fk2f19hqs52hcuhaf8s6yb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>8. junij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2727</id>
    <revision>
      <id>6686824</id>
      <parentid>6676906</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:11:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6686824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6741" sha1="n7oxw2qloid425ekl3ikypgnzl37jga" xml:space="preserve">'''8. junij''' je 159. [[dan]] [[leto|leta]] (160. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 206 dni.

{{JuneCalendar}}
== Dogodki ==
* [[793]] – Z [[Vikingi|vikinškim]] zavzetjem [[samostan]]a [[Lindisfarne]] na [[Anglija|angleškem]] otoku [[Holy]] se je v Angliji začela [[vikinška doba]].
* [[1783]] – Začel se je 8-mesečni izbruh [[Islandija|islandskega]] [[ognjenik]]a [[Laki]], ki je povzročil smrt 9000 ljudi in 7-letno obdobje lakote.
* [[1866]] – V [[Ottawa|Ottawi]] se je začela prva seja [[Kanada|kanadskega]] [[parlament]]a.
* [[1887]] – [[Herman Hollerith]] je prejel [[patent]] za svoj računalnik na luknjane kartice.
* [[1937]] – [[Praizvedba]] [[Carl Orff|Orffovih]] ''[[Carmina Burana]]'' v [[frankfurt]]ski [[opera|operni hiši]].
* [[1941]]:
** Začela se je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Francoske svobodne sile|golistična]] [[ofenziva]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Libanon]]u.
** [[Združene države Amerike]] so prevzele [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] oporišča na [[Islandija|Islandiji]].
* [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Bayeaux]].
* [[1949]] – [[FBI]] je obtožil [[Helen Keller]], [[Dorothy Parker]], [[Danny Kaye|Dannyja Kaye-a]], [[Fredric March|Frederica Marcha]], [[John Garfield|Johna Garfielda]], [[Paul Muni|Paula Munija]] in [[Edward Robinson|Edwarda Robinsona]] sodelovanja s komunisti.
* [[1953]] – [[Tornado]] v [[Flint]]u ([[Michigan]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je povzročil 116 smrtnih žrtev in 844 ranjenih.
* [[1959]] – Iz [[Mayport]]a na [[Florida|Floridi]] je bil izveden edini dosedanji prenos poštnih pošiljk z raketnim izstrelkom.
* [[1965]] – Ob eksploziji [[metan]]a v [[rudnik]]u [[Kakanj]] ([[Bosna in Hercegovina]]) je umrlo 128 rudarjev.
* [[1967]] – [[Izrael]] je napadel [[Združene države Amerike|ameriško]] ladjo [[USS Liberty|Liberty]] in ubil 34 ljudi.
* [[1968]] – [[James Earl Ray]] je bil aretiran zaradi umora [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]].
* [[1986]] – [[Kurt Waldheim]] je postal [[Avstrija|avstrijski]] [[predsednik]].
* [[2004]]:
**Iz večine [[Evropa|Evrope]], [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] je bil viden [[prehod Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve.
** V [[Slovenija|Sloveniji]] je potekal [[referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]].

== Rojstva ==
* [[1332]] – [[Kangrande II. della Scala]], veronski vladar († [[1359]])
* [[1625]] – [[Giovanni Domenico Cassini I.]], italijansko-francoski matematik, astronom, inženir († [[1712]])
* [[1724]] – [[John Smeaton]], angleški gradbenik († [[1794]])
* [[1743]] – [[Alessandro Cagliostro]], italijanski pustolovec († [[1795]])
* [[1810]] – [[Robert Alexander Schumann]], nemški skladatelj, pianist († [[1856]])
* [[1823]] – [[Giuseppe Fiorelli]], italijanski arheolog († [[1896]])
* [[1867]] – [[Frank Lloyd Wright]], ameriški arhitekt († [[1959]])
* [[1888]] – [[Guðmundur Kamban]], islandski pisatelj, dramatik († [[1945]])
* [[1890]] – [[Konstanty Plisowski]], poljski general († [[1940]])
* [[1896]] – [[Danilo Bučar]], slovenski skladatelj, dirigent († [[1971]])
* [[1903]] – [[Marguerite de Crayencour]] - [[Marguerite Yourcenar]], belgijsko-francoska pisateljica († [[1987]])
* [[1907]] – [[Aleš Bebler]], slovenski diplomat, partizan (†[[1981]])
* [[1910]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj († [[1971]])
* [[1916]] – [[Francis Harry Compton Crick]], angleški molekularni biolog, nobelovec 1962 († [[2004]])
* [[1918]] – [[Nace Simončič]], slovenski gledališki igralec, gledališki režiser, lutkar († [[2002]])
* [[1921]] – [[Suharto]], indonezijski predsednik († [[2008]])
* [[1936]] – [[Kenneth Geddes Wilson]], ameriški fizik, nobelovec 1982
* [[1937]] – [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]], slovensko-hrvaški dirigent in skladatelj († [[2011]])
* [[1940]] – [[Nancy Sinatra]], ameriška pevka in igralka
* [[1946]] – [[Marijana Brecelj]], slovenska igralka
* [[1953]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska rockerska pevka, kitaristka
* [[1953]] – [[Ivo Sanader]], hrvaški politik
* [[1958]] – [[Keenen Ivory Wayans]], ameriški filmski igralec
* [[1961]] – [[Alka Vuica]], hrvaška pevka
* [[1976]] – [[Lindsay Davenport]], ameriška teniška igralka
* [[1977]] – [[Kanye West]], ameriški pevec, tekstopisec, glasbeni producent, filmski režiser in modni dizajner
* [[1983]] – [[Kim Clijsters]], belgijska teniška igralka
* [[1984]]:
**[[Javier Mascherano]], argentinski nogometaš
**[[Maxi Pereira]], brazilski nogometaš
* [[1988]] – [[Kamil Grosicki]], češki nogometaš

== Smrti ==
* [[218]] – [[Makrin]], rimski cesar (* [[165]])
* [[632]] – [[Mohamed]], arabski prerok, začetnik islama (* [[570]])
* [[1042]] – [[Hartaknut]], danski in angleški kralj (* [[1019]])
* [[1154]] – [[Vilijem Yorški]], nadškof in svetnik
* [[1290]] – [[Beatrice Portinari]], italijanska plemkinja, muza Danteja Alighierija (* [[1266]])
* [[1310]] – [[Amalrik Tirski]], baron Tira, titularni jeruzalemski konstabl, ciprski regent (* [[1272]]) 
* [[1376]] – [[Edvard, Črni Princ]], angleški kronski princ, vojskovodja (* [[1330]])
* [[1613]] – [[Ludovico Cardi da Cigoli]], italijanski slikar, arhitekt, pesnik (* [[1559]])
* [[1727]] – [[August Hermann Francke]], nemški protestant (* [[1663]])
* [[1768]] – [[Johann Joachim Winckelmann]], nemški arheolog, umetnostni zgodovinar (* [[1717]])
* [[1794]] – [[Gottfried August Bürger]], nemški pesnik (* [[1748]])
* [[1795]] – [[Ludvik XVII. Francoski]], francoski kralj (* [[1785]])
* [[1809]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj (* [[1737]])
* [[1845]] – [[Andrew Jackson]], ameriški predsednik (* [[1767]])
* [[1857]] – [[Douglas William Jerrold]], angleški dramatik, pisatelj (* [[1803]])
* [[1876]] – [[George Sand]], francoska pisateljica (* [[1804]])
* [[1889]] – [[Gerard Manley Hopkins]], angleški pesnik (* [[1844]])
* [[1929]] – [[William Bliss Carman]], kanadski pesnik (* [[1861]])
* [[1956]] – [[Marie Laurencin]], francoska slikarka (* [[1883]])
* [[1966]] – [[Anton Melik]], slovenski geograf (* [[1890]])
* [[1970]] – [[Abraham Maslow]], ameriški psiholog (* [[1908]])
* [[1983]] – [[Miško Kranjec]], slovenski pisatelj, novinar (* [[1908]])
* [[2007]] – [[Richard Rorty]], ameriški filozof (* [[1931]])
* [[2008]] – [[Šaban Bajramović]], srbski romski pevec (* [[1936]])

== Prazniki in obredi ==
* Svetovni dan oceanov
* [[Dan Primoža Trubarja]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|608]]
[[Kategorija:Junij|108]]</text>
      <sha1>n7oxw2qloid425ekl3ikypgnzl37jga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>9. avgust</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2790</id>
    <revision>
      <id>6686871</id>
      <parentid>6426836</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:55:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Barak kan</comment>
      <origin>6686871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7680" sha1="nzuk7m8pdep8x4merq38o8pu4b6f35h" xml:space="preserve">'''9. avgust''' je 221. [[dan]] [[leto|leta]] (222. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 144 dni.

{{AugustCalendar}}
== Dogodki ==
* [[48 pr. n. št.]] – [[Julij Cezar]] pri [[Pharsalus]]u premaga [[Pompej]]a, ki pobegne v [[Egipt]]
* [[70]] – porušen [[Jeruzalem]]ski [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj]]
* [[378]] – [[Vizigoti]] pri Adrianopolisu (danes [[Edirne]] v [[Turčija|Turčiji]]) premagajo [[Rimljani|Rimljane]] pod vodstvom [[Valens]]a
* [[870]] – [[Ludvik Nemški]] in [[Karel Plešasti]] z [[mersenska pogodba|mersensko pogodbo]] določita meje med vzhodnofrankovsko [[Nemčija|Nemčijo]] in zahodnofrankovsko [[Francija|Francijo]]
* [[1471]] – [[Francesco della Rovere]] postane [[papež Sikst IV.]]
* [[1655]] – [[Oliver Cromwell]] razpusti [[parlament]] in uvede diktaturo
* [[1842]] – z [[Webster - Ashburtnov sporazum|Webster - Ashburtnovim sporazumom]] je določena meja med [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kanada|Kanado]] vzhodno od [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]
* [[1868]] – v [[Ljutomer]]u poteka [[taborsko gibanje|prvi slovenski tabor]]
* [[1877]] – [[Indijanci]] plemena [[Nez Percé]] se pri reki [[Big Hole River]] spopadejo z [[Združene države Amerike|ameriško]] vojsko
* [[1892]] – [[Thomas Alva Edison]] prejme [[patent]] za dvosmerni [[telegraf]]
* [[1901]] – [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postane [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[kralj]]
* [[1903]] – [[Papež Pij X.|Pij X.]] postane [[papež]]
* [[1916]] – [[italija]]nska vojska vkoraka v [[Gorica|Gorico]]
* [[1936]] – [[Jesse Owens]] na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Berlin]]u osvoji še četrto zlato kolajno
* [[1941]] – Začetek srečanja [[Franklin Roosevelt]]-[[Winston Churchill]] v [[zaliv]]u [[Placentia]], kar privede do podpisa [[atlantska listina|atlantske listine]]
* [[1942]] –
** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanci]] v [[Bombay]]u aretirajo [[Mahatma Gandhi|Mahatmo Gandhija]]
** padec [[Krasnodar]]a in [[Majkop]]a
* [[1944]] –
** [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre do [[Le Mansa]]
** začasna [[vlada]] [[Francija|francoske]] [[republika|republike]] vzpostavi [[suverenost]] [[Svobodna Francija|Svobodne Francije]] na osvobojenem ozemlju
* [[1945]] –
** [[atomska bomba]] pade na [[Nagasaki]]
** [[ofenziva]] [[Rdeča armada|RA]] v [[Mandžurija|Mandžuriji]]
* [[1954]] – [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Grčija]] in [[Turčija]] na [[Bled]]u podpišejo [[balkan]]ski sporazum o političnem sodelovanju in medsebojni pomoči
* [[1965]] –
** [[Singapur]] se odcepi od [[Malezija|Malezije]]
** v [[požar]]u na izstrelišču balističnih raket [[Titan (raketa)|Titan]] v kraju [[Searcy, Arkansas]] umre 53 delavcev
* [[1969]] – pripadniki kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]] umorijo 5 ljudi
* [[1974]] – [[Gerald Ford]] postane 38. predsednik [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[1993]] – [[Albert II. Belgijski|Albert II.]] postane [[Belgija|belgijski]] [[kralj]]
* [[1999]] – [[Boris Nikolajevič Jelcin|Boris Jelcin]] odstavi [[predsednik vlade|premiera]] [[Sergej Vadimovič Stepašin|Sergeja Vadimoviča Stepašina]] in celotno vlado
* [[2016]] – [[Tina Trstenjak]] osvoji zlato olimpijsko medaljo v judu (do 63&amp;nbsp;kg).

== Rojstva ==
* [[1593]] – [[Izaak Walton]], angleški pisatelj († [[1683]])
* [[1676]] – [[Lovrenc Marušič]] - [[Romuald Štandreški]], slovenski kapucin, dramatik Škofjeloškega pasijona († [[1748]])
* [[1757]] – [[Thomas Telford]], škotski arhitekt, gradbenik († [[1834]])
* [[1797]] – [[Charles Robert Malden]], britanski raziskovalec († [[1855]])
* [[1805]] – [[Joseph Locke]], angleški gradbenik († [[1860]])
* [[1859]] – [[Ivan Dečko]], slovenski odvetnik, politik († [[1908]])
* [[1874]] – [[Reynaldo Hahn]], nemško-venezuelski, skladatelj, dirigent, kritik († [[1947]])
* [[1893]] – [[Frans Ferdinand Blom]], danski arheolog († [[1963]])
* [[1896]] – [[Jean Piaget]], švicarski psiholog († [[1980]])
* [[1899]] – [[Pamela Lyndon Travers]], avstralska pisateljica, pesnica († [[1996]])
* [[1910]] – [[Larysa Hienijuš]], beloruska pesnica († [[1983]])
* [[1911]] – [[William Alfred Fowler]], ameriški fizik, astrofizik, nobelovec 1983 († [[1995]])
* [[1912]] – [[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer († [[1995]])
* [[1914]] – [[Tove Marika Jansson]], finska pisateljica († [[2001]])
* [[1927]] – [[Robert Shaw (igralec)|Robert Shaw]], angleško-ameriški igralec († [[1978]])
* [[1937]] – [[Stane Koritnik]], slovenski operni pevec, baritonist († [[2014]])
* [[1938]] – [[Rod Laver]], avstralski tenisač
* [[1945]] – [[Tone Pretnar]], slovenski literarni zgodovinar († [[1992]])
* [[1949]] – [[Jonathan Kellerman]], ameriški psiholog, pisatelj
* [[1957]] – [[Melanie Grifith]], ameriška filmska igralka
* [[1963]] – [[Whitney Houston]], ameriška pop pevka († [[2012]])
* [[1969]] – [[Gillian Anderson]], ameriška filmska igralka (''[[Dosjeji X]]'')
* [[1973]] – [[Filippo Inzaghi]], italijanski nogometaš

== Smrti ==
* [[117]] – [[Trajan|Marcus Ulpius Nerva Traianus]], rimski cesar (* [[53]])
* [[833]] – [[Al-Mamun]], abasidski kalif in mecen (* [[786]])
* [[1048]] – [[papež Damaz II.|Damaz II.]], papež tirolskega rodu
* [[1157]] – [[Knut V. Danski|Knut V.]], danski kralj (* [[1129]])
* [[1167]] – [[Danijel I. Praški]], škof Prage
* [[1173]] – [[Nadžim ad-Din Ajub]], guverner Egipta, Saladinov oče 
* [[1211]] – [[William de Braose]], angleški plemič, 4. baron Bramber (* [[1144]])
* [[1257]] – [[Valdemar III. Schleswiški|Valdemar III.]], vojvoda Schleswiga (* [[1238]])
* [[1271]] - [[Barak kan]], 6. kan Čagatajskega kanata (* ni znano)
* [[1296]] – [[Hugo Briennski]], grof Brienneja in Lecceja (* [[1240]])
* [[1341]] – [[Eleanora Anžujska]], neapeljska princesa, sicilska kraljica (* [[1289]])
* [[1354]] – [[Štefan Slavonski]], madžarski princ, vojvoda Slavonije (* [[1332]])
* [[1420]] – [[Peter d'Ailly]], francoski kardinal, teolog in astrolog (* [[1351]])
* [[1601]] – [[Mihael Hrabri]], vlaški in moldavski knez (* [[1558]])
* [[1904]] – [[Friedrich Ratzel]], nemški geograf, etnograf (* [[1844]])
* [[1916]] – [[Lily Braun]], nemška feministka, pisateljica (* [[1865]])
* [[1919]] –
** [[Ruggiero Leoncavallo]], italijanski skladatelj (* [[1857]])
**  [[Ernst Haeckel]], nemški biolog, filozof, zdravnik in umetnik (* [[1834]])
* [[1938]] – [[Leo Frobenius]], nemški etnolog (* [[1873]])
* [[1942]] – [[Edith Stein]], (redovno [[Terezija Benedikta od Križa]]) judovsko-nemška filozofinja in svetnica (* [[1891]])
* [[1956]] – [[Alojzija Štebi]], slovenska političarka, novinarka, urednica, aktivistka (* [[1883]])
* [[1962]] – [[Hermann Hesse]], nemški pisatelj, nobelovec 1946 (* [[1877]])
* [[1969]] – [[Sharon Marie Tate]], ameriška filmska igralka (* [[1943]])
* [[1975]] – [[Dmitrij Šostakovič]], ruski skladatelj (* [[1906]])
* [[1995]] – [[Jerry Garcia]], ameriški rock kitarist, pevec (* [[1942]])
* [[2002]] – [[Peter Neville]], angleški sociolog, anarhist, mirovni aktivist (* ?)
* [[2006]] – [[James Alfred Van Allen]], ameriški fizik (* [[1914]])
* [[2015]] – [[Berto Camlek]], slovenski motociklistični dirkač (* [[1970]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Republika Južna Afrika]] - dan žena
* [[Singapur]] – narodni dan
* mednarodni dan domorodnih ljudstev

[[Kategorija:Dnevi v letu|809]]
[[Kategorija:Avgust|109]]</text>
      <sha1>nzuk7m8pdep8x4merq38o8pu4b6f35h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7. november</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2879</id>
    <revision>
      <id>6686886</id>
      <parentid>6537807</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ Heraklij</comment>
      <origin>6686886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5178" sha1="3v42kmo39fhh7mfe3y780h7lmxaeqzt" xml:space="preserve">'''7. november''' je 311. [[dan]] [[leto|leta]] (312. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 54 dni.

{{NovemberCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1659]] – Podpisan je bil [[Pirenejski mir]], s katerim se je končala vojna med [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]].
* [[1781]] – [[Španija|Španska]] [[inkvizicija]] je v [[Sevilla|Sevilli]] izvedla zadnji javni sežig na grmadi.
* [[1916]] – [[Jeannette Rankin]] je bila kot prva ženska izvoljena v [[Združene države Amerike|ameriški]] [[Kongres]].
* [[1917]] – [[Boljševik]]i so v [[Sankt-Peterburg|Petrogradu]] zavzeli [[Zimski dvorec]] in odstavili začasno vlado Kerenskega; začetek [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 25. oktobra).
* [[1918]]:
** [[Italija]] je zasedla [[Logatec]].
** [[Kurt Eisner]] je odstavi [[Bavarska|bavarsko]] dinastijo [[Wittelsbach]].
* [[1921]] – [[Benito Mussolini]] je ustanovil [[Nacionalna fašistična stranka|Nacionalno fašistično stranko]].
* [[1938]] – [[Herschel Grynszpan]] je v [[Pariz]]u ustrelil [[Tretji rajh|nemškega]] [[diplomat]]a [[Ernst von Rath|Ernsta von Ratha]].
* [[1939]] – [[Druga svetovna vojna]]: [[Nizozemska]] in [[Belgija]] sta se ponudili za mirovna posrednika.
* [[1940]] – Zrušil se je [[most Tacoma Narrows]].
* [[1942]]:
** [[Druga svetovna vojna]]: začetek [[operacija Torch|operacije Torch]].
** [[Druga svetovna vojna]]: [[Vichy]] je pretrgal diplomatske odnose z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]].
* [[1944]] – [[Franklin Delano Roosevelt]] je bil ponovno izvoljen za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]].
* [[1957]] – V kraju Zwickau na [[Saška|Saškem]] je bil izdelan prvi [[Trabant]].
* [[1962]] – [[Richard Nixon]] je po porazu na volitvah za [[Kalifornija|kalifornijskega]] [[guverner]]ja napovedal umik iz političnega dogajanja.

== Rojstva ==
* [[630]] – [[Konstans II.]], bizanzinski cesar († [[668]])
* [[994]] – [[ibn Ahmed ibn Said ibn Hazm|Ibn Hazm]], muslimanski literat, zgodovinar, pravnik, teolog († [[1064]])
* [[1316]] – [[Simeon Moskovski]], knez Moskve, veliki knez Vladimirja († [[1353]])
* [[1598]] – [[Francisco Zurbarán]], španski (baskovski) slikar († [[1664]])
* [[1720]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] († [[1798]])
* [[1810]] – [[Heinrich Ludwig Christian Fritz Reuter]], nemški pisatelj († [[1874]])
* 1810 – [[Ferenc Erkel]], madžarski skladatelj († [[1893]])
* [[1863]] – [[Julián del Casal]], kubanski pesnik († [[1893]])
* [[1867]] – [[Marie Skłodowska-Curie]], poljsko-francoska fizičarka, kemičarka, nobelovka 1903 in 1911 († [[1934]])
* [[1878]] – [[Lise Meitner]], avstrijsko-švedska fizičarka judovskega rodu († [[1968]])
* [[1879]] – [[Lev Trocki]], ruski revolucionar († [[1940]])
* [[1885]] – [[Frank Hymenan Knight]], ameriški ekonomist († [[1972]])
* [[1886]] – [[Aron Nimzowitsch]], latvijski šahist († [[1935]])
* [[1889]] – [[Mark Aleksandrovič Landau]] - [[Mark Aldanov]], ruski pisatelj († [[1957]])
* [[1901]] – [[Cecilia Meireles]], brazilska pesnica, novinarka, učiteljica († [[1964]])
* [[1903]] – [[Konrad Lorenz]], avstrijski zoolog-etolog in ornitolog ter nobelovec 1973 († [[1989]])
* [[1910]] – [[Edmund Leach]], britanski socialni antropolog († [[1989]])
* [[1913]] – [[Albert Camus]], francoski pisatelj, filozof, nobelovec 1957 († [[1960]])
* [[1937]] – [[Stanislava Brezovar]], slovenska balerina  († [[2003]])
* [[1972]] – [[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]], slovenski novinar, televizijski voditelj in urednik

== Smrti ==
[[slika:Steve McQueen crop.jpg|thumb|100px|Steve McQueen]]
* [[1173]] – [[Uidžong (Gorjeo)|Uidžong]], 18. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1127]])
* [[1199]] – [[Mihael Sirski]], patriarh [[sirska pravoslavna cerkev|sirske pravoslavne]] cerkve (* [[1126]])
* [[1225]] – [[Engelbert II. Berški]], kölnski nadškof (* [[1185]])
* [[1374]] – [[Helena Bolgarska]], srbska cesarica (* ni znano)
* [[1449]] – [[Konrad von Erlichshausen]], 30. veliki mojster Tevtonskega viteškega reda (* 1390 ali 1395)
* [[1633]] – [[Cornelis Jacobszoon Drebbel]], nizozemski izumitelj (* [[1572]])
* [[1786]] – [[Feliks Dev]], slovenski pesnik (*  [[1732]])
* [[1837]] – [[Charles-Louis Didelot]], francoski plesalec, koreograf švedskega rodu (* [[1767]])
* [[1862]] – [[Bahadur Šah II.]], indijski vladar (* [[1775]])
* [[1913]] – [[Alfred Russel Wallace]], britanski biolog, geograf in raziskovalec (* [[1823]])
* [[1938]] – [[Ernst von Rath]], nemški diplomat (* [[1909]])
* [[1944]] – [[Franc Rozman-Stane]], slovenski partizanski komandant (* [[1911]])
* 1944 – [[Richard Sorge]], nemški novinar, vohun (* [[1895]])
* [[1980]] – [[Steve McQueen]], ameriški filmski igralec (* [[1930]])
* [[1992]] – [[Aleksander Dubček]], Slovaški politik (* [[1921]])
* [[2014]] – [[Kajetan Kovič]], slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec (* [[1931]])

[[Kategorija:Dnevi v letu|B07]]
[[Kategorija:November|107]]</text>
      <sha1>3v42kmo39fhh7mfe3y780h7lmxaeqzt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Latvija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4868</id>
    <revision>
      <id>6686664</id>
      <parentid>6658764</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:19:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pirags</username>
        <id>97656</id>
      </contributor>
      <origin>6686664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32320" sha1="ngpkk4ku76hogbx62vo1bmraz9z2roz" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = ''Latvijas Republika''
|conventional_long_name   = Republika Latvija
|common_name              = Latvija
|common_name2             = Latvije
|national_anthem          = ''[[Dievs, svētī Latviju!]]''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;»Bog, blagoslovi Latvijo!«&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;[[File:Latvian National Anthem.ogg]]
|image_flag               = Flag of Latvia.svg
|image_coat               = Coat of Arms of Latvia.svg
|image_map                = EU-Latvia.svg
|map_caption              = Lega Latvije (temno zeleno)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)&lt;/small&gt;
|capital                  = [[Riga]]
|official_languages       = [[latvijščina]]
|ethnic_groups            = 63,0 % [[Latvijci|Latvijcev]]&lt;br /&gt;24,2 % [[Rusi|Rusov]]&lt;br /&gt;{{presledki|2}}3,1 % [[Belorusi|Belorusov]]&lt;br /&gt;{{presledki|2}}2,2 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]&lt;br /&gt;{{presledki|2}}1,9 % [[Poljaki|Poljakov]]&lt;br /&gt;{{presledki|2}}5,6 % drugih
|ethnic_groups_year       = 2022&lt;ref name=nat&gt;{{navedi splet |author=Statistični portal Latvije |title=Pastāvīgo iedzīvotāju etniskais sastāvs reģionos un republikas pilsētās gada sākumā |url=https://data.stat.gov.lv/pxweb/lv/OSP_PUB/START__POP__IR__IRE/IRE010/table/tableViewLayout1/ }}&lt;/ref&gt;
|latd=56 |latm=57 |latNS=N |longd=24 |longm=6 |longEW=E
|largest_city             = capital
|government_type          = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1            = [[Predsednik Latvije|predsednik]]:
|leader_name1             = [[Edgars Rinkēvičs]]
|leader_title2            = [[predsednik vlade Latvije|predsednica vlade]]:
|leader_name2             = [[Andris Kulbergs]]
| leader_title3          =  [[Predsednik Saeima|predsednica Saeima]]
| leader_name3           =  [[Daiga Mieriņa]]
|sovereignty_type         = Neodvisnost&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|sovereignty_note         = od [[Ruska SFSR|Rusije]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]
|established_event1       = razglašena
|established_date1        = [[18. november|18. novembra]] [[1918]]
|established_event2       = priznana
|established_date2        = [[26. januar]]ja [[1921]]
|established_event3       = potrjena&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|established_date3        = [[4. maj]]a [[1990]]
|established_event4       = dokončno izvršena
|established_date4        = [[6. september|6. septembra]] [[1991]]
|accessionEUdate          = [[1. maj]]a [[2004]]
|area_rank                = 124.
|area_km2                 = 64.589
|percent_water            = 1,5
|population_estimate      = 1.875.757
|population_estimate_rank = 148.
|population_estimate_year = 2022
|population_census        = 2.070.371
|population_census_year   = 2011
|population_density       = 34,3
|population_density_rank  = 166.
|demonym                  = Latvijec, Latvijka
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.LV&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=941,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Latvia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-13}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 46,67 mrd. $
|GDP_nominal_rank         = 96.
|GDP_PPP                  = 76,55 mrd. $
|GDP_PPP_rank             = 104.
|GDP_nominal_per_capita   = 24.929 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 42.
|GDP_PPP_per_capita       = 40.891 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 51.
|Gini                     = 35,7
|Gini_year                = 2021
|Gini_change              = rast &lt;!-- rast/upad/nespremenjen --&gt;
|Gini_ref                 = &lt;ref name=&quot;eurogini&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=22 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|HDI                      = 0,863
|HDI_year                 = 2021
|HDI_rank                 = 39.
|HDI_change               = rast &lt;!-- rast/upad/nespremenjen --&gt;
|HDI_ref                  = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=September 8, 2022|access-date=September 8, 2022}}&lt;/ref&gt;
|currency                 = [[evro]] ([[znak evra|€]])&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|currency_code            = EUR
|time_zone                = [[vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset               = +2
|time_zone_DST            = [[vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
|utc_offset_DST           = +3
|cctld                    = [[.lv]]&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;
|calling_code             = +371
|footnotes                = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Latvija se ima za kontinuiteto prve republike.&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Začetek [[odcepitev|odcepitve]] od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Pred letom 2014 [[latvijski lat]].&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]].
}}

'''Repúblika Látvija''' (latvijsko ''Latvijas Republika'', slov. tudi ''Letonija'') je [[republika]] z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu meji na [[Baltsko morje]], zato je skupaj z [[Estonija|Estonijo]], na katero meji na severu, in [[Litva|Litvo]], na katero meji na jugu, znana kot ena od treh [[baltska država|baltskih držav]]. Na vzhodu meji na [[Rusija|Rusijo]] in [[Belorusija|Belorusijo]].

Država je med drugim članica [[Evropska unija|Evropske unije]], zveze [[NATO]] ter [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]. 1. januarja 2014 je prevzela [[evro]] in postala 18. članica [[evroobmočje|evroobmočja]], do 14. januarja je bil evro v obtoku skupaj z nekdanjo valuto, [[latvijski lat|latom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://economictimes.indiatimes.com/news/international/business/fireworks-and-fear-as-latvia-joins-eurozone/articleshow/28200616.cms |title=Fireworks and fear as Latvia joins eurozone |work=The Economic Times |date=31.12.2013 |accessdate=1.1.2014 |archive-date=2014-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140119084635/http://economictimes.indiatimes.com/news/international/business/fireworks-and-fear-as-latvia-joins-eurozone/articleshow/28200616.cms |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Daleč največje in [[glavno mesto]] Latvije je [[Riga]], drugo največje mesto je [[Daugavpils]] in tretje največje [[Liepāja]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Latvije}}
Latvijo prekrivajo nizke [[ravnina|ravnine]] in rahlo valovita planota z ledeniškimi nanosi iz zadnje poledenitve, s številnimi [[jezero|jezeri]], [[močvirje|močvirji]] in [[barje|barji]]. Kar 44,3 % njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi, večino [[rdeči bor|rdečega bora]]. Latvija ima skupno površino 64.559&amp;nbsp;km², od tega 62.157&amp;nbsp;km² zemljišč, 18.159&amp;nbsp;km² kmetijskih zemljišč, 34.964&amp;nbsp;km² gozdnih površin in 2402&amp;nbsp;km² celinskih vod.

Povprečna [[nadmorska višina]] latvijskega ozemlja je 87 [[meter|m]], najvišja točka pa je [[Gaiziņkalns]] (311,6 m). Najdaljša [[reka]], ki teče samo na ozemlju Latvije, je [[Gauja (reka)|Gauja]] (452 [[kilometer|km]]), najdaljša reka, ki teče čez [[država|državo]], pa je [[Zahodna Dvina]] (Daugava); 1005&amp;nbsp;km, od tega 352&amp;nbsp;km po Latviji.

Skupna dolžina latvijske meje je 1866&amp;nbsp;km. Skupna dolžina njene kopenske meje je 1368&amp;nbsp;km, od tega 343&amp;nbsp;km z [[Estonija|Estonijo]] na severu, 276&amp;nbsp;km z [[Rusija|Rusko federacijo]] na vzhodu, 161&amp;nbsp;km z [[Belorusija|Belorusijo]] na jugovzhodu in 588&amp;nbsp;km z [[Litva|Litvo]] na jugu. Skupna dolžina njene morske meje je 498&amp;nbsp;km, kar si deli z Estonijo, [[Švedska|Švedsko]] in Litvo. Razširitev od severa proti jugu je 210&amp;nbsp;km, od zahoda proti vzhodu pa 450&amp;nbsp;km.&lt;ref name=&quot;Geographical Data – Key Indicators&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/geographical-data-key-indicators-30773.html|title=Geographical Data – Key Indicators|publisher=Central Statistical Bureau Republic of Latvia|date=5 October 2011|access-date=17 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120602190205/http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/geographical-data-key-indicators-30773.html|archive-date=2 June 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Administrativne enote ===
[[File:Latvija viki.PNG|thumb|upright=1.65|Zgodovinske regije: oranžna Kurlandija, zelena Zemgale, rumena Vidzeme, modra Latgale, rjava Sēlija.]]
[[File:Latvijas novadi (krāsās).png|thumb|upright=1.65|Administrativne enote Latvije]]
Latvija je enotna država, trenutno je razdeljena na 110 občin (latvijsko ''novadi'') in 9 republiških mest (latvijsko ''republikas pilsētas'') z lastnim mestnim svetom in upravo: [[Daugavpils]], [[Jēkabpils]], [[Jelgava]], [[Jūrmala]], [[Liepāja]], [[Rēzekne]], [[Riga]], [[Valmiera]] in [[Ventspils]]. V Latviji so priznane štiri zgodovinske in kulturne regije - [[Kurlandija]] (litovsko ''Kurzeme''), [[Latgalci|Latgale]], [[Vidzeme]], [[Zemgale]], ki so priznane v Latvijski ustavi. [[Sēlija]], del Zemgale, včasih velja za posebno kulturno območje, vendar ni del nobene formalne delitve. Meje zgodovinskih in kulturnih regij običajno niso izrecno določene in se lahko razlikujejo v različnih virih. V formalnih razdelitvah je regija Riga, ki vključuje prestolnico in dele drugih regij, ki so močno povezane s prestolnico, prav tako pogosto vključena v regionalne oddelke; na primer pet latvijskih načrtovalnih regij (latvijsko ''plānošanas reģioni''), ki so bile ustanovljene leta 2009 za spodbujanje uravnoteženega razvoja vseh regij. Pod to razdelitvijo je območje Rige veliko delov tistega, kar tradicionalno velja za Vidzeme, Kurlandija in Zemgale. Statistične regije Latvije, ustanovljene v skladu z Nomenklaturo teritorialnih enot EU za statistiko, to delitev podvajajo, vendar riško regijo delijo na dva dela, prestolnica pa je ločena regija. 

=== Okolje ===
[[File:Turaidas skats uz Gauju 2okt04.JPG|thumb|Latvija ima peti najvišji delež zemljišč, ki jih pokrivajo gozdovi v Evropski uniji.]]
Večji del države je sestavljen iz rodovitnih nižin in zmernih gričev. V značilni latvijski pokrajini se mozaik prostranih gozdov izmenjuje s polji, kmetijami in pašniki. Obdelovalne površine so obdane z brezovimi nasadi in gozdnimi sestoji, ki nudijo življenjski prostor številnim rastlinam in živalim. Latvija ima na stotine kilometrov nerazvite morske obale, obrasle z borovimi gozdovi, sipinami in neprekinjenimi plažami z belim peskom.&lt;ref name=&quot;Nature and Environment in Latvia&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.latvia.lv/library/nature-and-environment |title=Nature and Environment |publisher=Latvian Institute |year=2002 |accessdate=17 May 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120927055604/http://www.latvia.lv/library/nature-and-environment |archivedate=27 September 2012 }}&lt;/ref&gt;

Latvija ima peti najvišji delež gozdov v Evropski uniji za Švedsko, Finsko, Estonijo in Slovenijo &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/press-release_STAT-13-154_en.htm |title=Land Use/Cover Area frame Survey 2012 Buildings, roads and other artificial areas cover 5% of the EU …and forests 40% |publisher=Eurostat Commission |date=25 October 2013 |accessdate=3 January 2014}}&lt;/ref&gt;.  Gozdovi predstavljajo 3.497.000 ha ali 56 % celotne površine zemljišč.

Latvija ima preko 12.500 rek, ki se raztezajo na 38.000&amp;nbsp;km. Med glavnimi rekami so reke [[Zahodna Dvina|Daugava]], [[Lielupe]], [[Gauja (reka)|Gauja]], [[Venta (reka)|Venta]] in [[Salaca (reka)|Salaca]], največje drstišče lososov v vzhodnih baltskih državah. Obstaja 2256 jezer, večjih od 1 ha, s skupno površino 1000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. [[Močvirje|Močvirja]] zavzemajo 9,9 % ozemlja Latvije. Od tega je 42 % [[visoko barje|visokih barij]], 49 % so močvirij, 9 % pa je prehodnih močvirij. 70 % močvirij nima stika s civilizacijo, zato so zatočišče številnim redkim vrstam rastlin in živali.

Kmetijske površine predstavljajo 1.815.900 ha ali 29 % celotne površine zemljišč. Z razpustitvijo kolektivnih kmetij se je površina, namenjena kmetovanju, močno zmanjšala - zdaj so kmetije pretežno majhne. Približno 200 kmetij, ki zasedajo 2750 ha, se ukvarja z ekološko čistim kmetovanjem (brez umetnih gnojil in pesticidov).

[[Narodni parki Latvije|Latvijski narodni parki]] so: [[Gaujin narodni park]] v [[Biosferni rezervat Sever Vidzeme|biosfernem rezervatu Sever Vidzeme]] (od leta 1973) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/eastern-latvia/gauja-national-park|title=Gauja National Park travel – Lonely Planet|last=Planet|first=Lonely|website=Lonely Planet|language=en|access-date=10 October 2017}}&lt;/ref&gt;, [[narodni park Ķemeri]] v Zemgalah (1997), [[narodni park Slītere]] v Kurlandiji (1999) in [[narodni park Rāzna]] v Latgaleu (2007) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.latvia.travel/en/sight/razna-national-park|title=Rāzna National Park {{!}} Latvia Travel|website=www.latvia.travel|access-date=22 February 2019}}&lt;/ref&gt;.

Latvija ima dolgo tradicijo ohranjanja okolja. Prvi zakoni in predpisi so bili objavljeni v 16. in 17. stoletju. V Latviji je 706 posebej zaščitenih naravnih območij na državni ravni: štirje narodni parki, en biosferni rezervat, 42 naravnih parkov, devet zaščitenih krajin, 260 naravnih rezervatov, štirje strogi naravni rezervati, 355 naravnih spomenikov, sedem zaščitenih morskih območij in 24 mikro rezervatov &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.daba.gov.lv/public/eng/protected_areas/|title=Protected areas|publisher=Nature Conservation Agency Republic of Latvia|accessdate=17 May 2012}}&lt;/ref&gt;.  Nacionalno zavarovana območja predstavljajo 12.790&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali približno 20 % celotne površine Latvije. Latvijska rdeča knjiga (Latvijski seznam ogroženih vrst), ki je bila ustanovljena leta 1977, vsebuje 112 rastlinskih vrst in 119 živalskih vrst. Latvija je ratificirala mednarodne Washingtonsko, Bernsko in Ramsarsko konvencijo.

Indeks okoljske uspešnosti za leto 2012 je Latvijo uvrstil na drugo mesto za Švico glede na okoljske uspešnosti politik države &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://epi.yale.edu/epi2012/rankings |archive-url=https://archive.today/20120605011220/http://epi.yale.edu/epi2012/rankings |url-status=dead |archive-date=5 June 2012 |title=2012 Environmental Performance Index (EPI) |publisher=Yale University and Columbia University in collaboration with The World Economic Forum and European Commission |accessdate=17 May 2012 }}&lt;/ref&gt;.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
 File:Kuldyga. ventos krioklys, 2006-09-22.jpg|Venta Rapid v Kuldīgi je najširši slap v Evropi in naravni spomenik Latvije.
 File:Ergeljuklintis424aug037qg.jpg|Devonski peščenjakov klif v Gaujskem narodnem parku, največji in najstarejši narodni park v Latviji
 File:Liela Kemeru taka 5jul03.JPG|V narodnem parku Ķemeri so močvirja, naravni mineralni vrelci, blato in jezera, ki so nekdanje lagune Littorinskega morja.
 File:Kolka, pláž.jpg|Narodni park Slītere na rtu Kolka vključuje več livonskih ribiških vasi Livonske obale.. (livonščina ''Līvõd Rānda'')
&lt;/gallery&gt;

=== Biotska pestrost ===
[[File:White-Wagtail.jpg|thumb|Bela pastirica je narodna ptica Latvije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rianova.narod.ru/inf/latinst.html|title=Латвийская более или менее официальная символика|website=rianova.narod.ru}}&lt;/ref&gt;]]
V Latviji je bilo registriranih približno 30.000 rastlinskih in živalskih vrst&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Latvijas enciklopēdija|volume=3rd volume|year=2005|publisher=Valērija Belokoņa izdevniecība|location=Riga, Latvia|language=lv|isbn=9984-9482-3-4|page=695}}&lt;/ref&gt;. Pogoste vrste divjih živali v Latviji so [[navadni jelen|jeleni]], [[divja svinja]], [[los]], [[ris]], [[rjavi medved]], [[navadna lisica]], [[bober]] in [[volk]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://latvijas.daba.lv/scripts/db/saraksti/saraksti.cgi?l=en&amp;s=en |title=List of species |publisher=Nature of Latvia |accessdate=7 March 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060207045022/http://latvijas.daba.lv/scripts/db/saraksti/saraksti.cgi?l=en&amp;s=en |archivedate=7 February 2006 }}&lt;/ref&gt;. Brez morskih mehkužcev je 159 vrst.

Vrste, ki so ogrožene v drugih evropskih državah, pogoste pa v Latviji, so: [[črna štorklja]] (''Ciconia nigra''), [[kosec]] (''Crex crex''), [[mali klinkač]] (''Aquila pomarina''), belohrbti detel (''Picoides leucotos''), evrazijski žerjav (''Grus grus''), [[evropski bober]] (''Castor fiber''), evrazijska [[vidra]] (''Lutra lutra''), [[volk]] (''Canis lupus'') in ris (''Felis lynx'').

[[fitogeografija|Fitogeografsko]] je Latvija razdeljena med srednjeevropskimi in severnoevropskimi provincami cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih WWF ozemlje Latvije spada v ekoregijo sarmatičnih mešanih gozdov. 56 % ozemlja Latvije pokrivajo gozdovi, večinoma bor, breza in smreka.
Več vrst rastlinstva in živalstva velja za nacionalni simbol. [[Dob (drevo)|Hrast]] (''Quercus robur'', latvijsko ''ozol'') in [[Lipa|lipovec]] (''Tilia cordata'', latvijsko ''liepa'') sta latvijski narodni drevesi in [[travniška ivanjščica]] (''Leucanthemum vulgare'', latvijsko ''pīpene'') narodna roža. [[Bela pastirica]] (''Motacilla alba'', latvijsko ''baltā cielava'') je latvijska narodna ptica. Narodna žuželka je [[dvopikčasta polonica]] (''Adalia bipunctata'', latvijsko ''divpunktu mārīte''). [[Jantar]], fosilizirana drevesna smola je eden najpomembnejših kulturnih simbolov Latvije. V starih časih so jantar, ki so ga našli ob obali Baltskega morja, iskali Vikingi, pa tudi trgovci iz Egipta, Grčije in rimskega cesarstva. To je privedlo do razvoja [[Jantarska pot|Jantarskee poti]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.latvia.lv/library/national-symbols-latvia |title=National Symbols of Latvia |publisher=Latvian Institute |accessdate=17 May 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120926092241/http://www.latvia.lv/library/national-symbols-latvia |archivedate=26 September 2012 }}&lt;/ref&gt;.

Številni naravni rezervati varujejo neokrnjene pokrajine z vrsto velikih živali. V naravnem rezervatu Pape, kjer so bili ponovno predstavljeni [[zober]], divji konji in [[Tur (govedo)|turi]], je zdaj skoraj popolna holocenska megafauna, vključno z losi, jeleni in volkovi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lhnet.org/lake-pape-latvia/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150604151729/http://www.lhnet.org/lake-pape-latvia/|url-status=dead|title=Lake Pape – Latvia|archivedate=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
{{glavni|Demografija Latvije}}
Pred približno tremi tisočletji so Latvijo naselila baltska plemena. Ozemlja vzdolž vzhodnega Baltika so bila prvič pod tujo prevlado v začetku 13. stoletja, z uradno ustanovitvijo Rige leta 1201 pod nemškimi [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]].

Latvija je v naslednjih osmih stoletjih v celoti ali deloma ostala pod tujo oblastjo in se znašla na križišču vseh regionalnih velesil svojega dne, vključno z Dansko (Danci v deželah okrog Riškega zaliva), Švedska in Rusijo, pri čemer je bila južna Latvija naenkrat vazal med Poljsko in Litvo ter Latgale, ki spada neposredno pod oblast Poljske in Litve. V vsem tem času je Latvija ostala v veliki meri pod baltsko nemško hegemonijo, baltski Nemci pa so bili največji lastniki zemljišč, položaj pa se do osamosvojitve Latvije ni spremenil. Zgodovinsko gledano je imela Latvija velike nemške, ruske, judovske, poljske in litovske manjšine. Večina (približno dve tretjini) Latvijcev je pod švedskimi vplivi sprejela luteranstvo, manjšina (preostala tretjina) Latvijcev pod Poljsko-Litvo, zlasti Latgale, pa je ohranila katolištvo.

V letu 2019 je število prebivalcev ocenjeno na 1.908.100. V letu 2017 je na latvijskem ozemlju živelo 1.054.433 žensk in 895.683 moških. 
[[Prebivalstvo|Prebivalci]] ([[2011]]): [[Latvijci]] (62,1 %), [[Rusi]] (26,9 %), [[Belorusi]] (3,3 %), [[Ukrajinci]] (2,2 %), [[Poljaki]] (2,2 %), [[Litovci]] (1,2 %), ostali (&gt;1 % [[Judje]], [[Nemci]]). Posebej število Rusov, Ukrajincev in Belorusov se je med letoma 1989 in 2011 skoraj prepolovilo.

[[Religija|Religije]]: [[luteranstvo|luterani]], [[katoličan]]i, [[pravoslavci]]

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Latvije|Zgodovinske latvijske dežele}}
Leta 1939 podpisan [[pakt Molotov-Ribbentrop]] med [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]], je zapečatil usodo Latvije. 17. junija 1940 je SZ zasedla Latvijo in sledile so [[deportacija|deportacije]] tisočev [[Latvijci|Latvijcev]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. V začetku [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Latvijo okupirala [[nemške oborožene sile|nemška vojska]] in v času [[okupacija|okupacije]] v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taboriščih]] pobila 90 % latvijskih [[Judje|Judov]]. [[Rdeča armada]] je leta 1944 premagala Nemce in ponovno zasedla Latvijo, toda SZ je nadaljevala s predvojno [[politika|politiko]] preganjanja Latvijcev. [[Prebivalstvo]] je že med samo vojno utrpelo hude izgube (prisilne [[mobilizacija|mobilizacije]] na obe strani), pred Rdečo armado je na zahod pobegnilo več kot 130.000 ljudi, več kot 120.000 pa so jih Sovjeti poslali v [[gulag]]e. S povojnim načrtnim uničenjem [[infrastruktura|infrastrukture]] iz medvojnega obdobja in razvojem [[predelovalna industrija|predelovalne industrije]] je svoje dodalo še priseljevanje ruske delovne sile. Tako je delež Latvijcev s predvojnih 77 % (1938) padel na vsega 52 % (1989) prebivalstva.

Leta 1990 je Latvija razglasila [[samostojnost]], kar je [[Sovjetska zveza]] priznala leta 1991. Prve [[volitve]] so bile leta 1993, ampak samo [[državljan]]i 17. junija 1940 in njihovi potomci so imeli [[volilna pravica|volilno pravico]]; to je pomenilo, da 34 % latvijskih prebivalcev ni moglo voliti.

20. septembra 2003 so se na državnem [[referendum]]u Latvijci odločili, da se pridružijo Evropski uniji.

== Gospodarstvo ==
Latvija je članica [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]] (1999) in [[Evropska unija|Evropske unije]] (2004). 1. januarja 2014 je [[evro]] postal valuta države, ki je nadomestil [[latvijski lat]]. Po statističnih podatkih konec leta 2013 je uvedbo evra podpiralo 45 % prebivalstva, 52 % pa ne. Po uvedbi evra so raziskave Eurobarometra januarja 2014 pokazale, da je podpora evro približno 53 %, kar je blizu evropskemu povprečju.

Gospodarska kriza leta 2009 je dokazala prejšnje domneve, da se hitro rastoče gospodarstvo usmeri v implozijo gospodarskega mehurčka, saj ga je poganjala predvsem rast domače potrošnje, financirana z resnim povečanjem zasebnega dolga, pa tudi negativno zunanjo trgovino ravnovesje. Cene nepremičnin, ki so v nekaterih točkah naraščale za približno 5 % mesečno, so bile dolgo časa ocenjene kot previsoke za gospodarstvo, ki proizvaja predvsem blago in surovine z nizko vrednostjo.
Privatizacija v Latviji je skoraj končana. Privatizirana so skoraj vsa prej majhna in srednja podjetja v državni lasti, tako da je ostalo le malo politično občutljivih velikih državnih podjetij. Zasebni sektor je v letu 2000 predstavljal skoraj 68 % BDP države.

Tuje naložbe v Latvijo so v primerjavi s stopnjami v severni in srednji Evropi še vedno skromne. Leta 1997 je bil sprejet zakon o razširitvi področja prodaje zemljišč, vključno za tujce. Predstavljajo 10,2 % celotnih neposrednih tujih naložb Latvije, ameriška podjetja so v letu 1999 vložila 127 milijonov USD. Istega leta so Združene države Amerike izvozile 58,2 milijona dolarjev blaga in storitev v Latvijo in uvozila 87,9 milijona dolarjev. V želji, da bi se pridružila zahodnim gospodarskim institucijam, kot sta Svetovna trgovinska organizacija, OECD in Evropska unija, je Latvija leta 1995 z EU podpisala evropski sporazum - s štiriletnim prehodnim obdobjem. Latvija in ZDA so podpisale pogodbe o naložbah, trgovini in zaščiti intelektualne lastnine ter izogibanju dvojnemu obdavčenju.

Leta 2010 je Latvija uvedla program ''Residence by Investment'' (Zlati vizum), da bi pritegnila tuje vlagatelje in od tega izkoristila lokalno gospodarstvo. Ta program omogoča vlagateljem, da dobijo dovoljenje za prebivanje v Latviji, tako da vložijo najmanj 250.000 EUR v nepremičnine ali v podjetje z najmanj 50 zaposlenimi in letnim prometom v višini najmanj 10 milijonov EUR

== Kultura ==
Tradicionalna latvijska folklora, zlasti ples ljudskih pesmi, obstaja že več kot tisoč let. Prepoznanih je bilo več kot 1,2 milijona besedil in 30 000 melodij ljudskih pesmi.

Med 13. in 19. stoletjem so baltski Nemci, od katerih so bili številni prvotno nenemški predniki, a so bili asimilirani v nemško kulturo, tvorili zgornji razred. Razvili so izrazito kulturno dediščino, za katero so bili značilni latvijski in nemški vplivi. V nemških baltskih družinah je preživela vse do danes, kljub selitvi v Nemčijo, ZDA, Kanado in druge države v začetku 20. stoletja. Vendar večina avtohtonih Latvijcev ni sodelovala v tem posebnem kulturnem življenju.  Tako se je ohranila večinoma kmečka lokalna poganska dediščina, ki se je deloma združila s krščanskimi tradicijami. Na primer, eno izmed najbolj priljubljenih praznovanj je Jāņi, pogansko praznovanje poletnega solsticija - ki ga Latvijci praznujejo na praznik svetega Janeza Krstnika.
[[File:Historic Centre of Riga-112610.jpg|thumb|Zgodovinsko središče Rige je bilo leta 1997 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine.]]

V 19. stoletju so se pojavila latvijska nacionalistična gibanja. Spodbujali so latvijsko kulturo in spodbujali Latvijce, da sodelujejo v kulturnih dejavnostih. 19. stoletje in začetek 20. stoletja Latvijci pogosto obravnavajo kot klasično dobo latvijske kulture. Plakati prikazujejo vpliv drugih evropskih kultur, na primer dela umetnikov, kot sta baltsko-nemški umetnik Bernhard Borchert in francoski Raoul Dufy. Z začetkom druge svetovne vojne je veliko latvijskih umetnikov in drugih članov kulturne elite zapustila državo, vendar je še naprej ustvarjala, večinoma za latvijsko emigrantsko občinstvo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://latvianart.org/historical.html |title=Historical Background |work=Global Society for Latvian Art |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091029113142/http://latvianart.org/historical.html |archivedate=29 October 2009 }}&lt;/ref&gt;
Latvijski festival pesmi in plesa je pomemben dogodek v latvijski kulturi in družbenem življenju. Poteka od leta 1873, običajno vsakih pet let. Na prireditvi skupaj sodeluje približno 30.000 izvajalcev&lt;ref&gt;[http://www.dziesmusvetki2003.lv/?sadala=15 23rd All Latvian Song Festival] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130922190552/http://www.dziesmusvetki2003.lv/?sadala=15 |date=22 September 2013 }}. Retrieved 7 March 2007&lt;/ref&gt;. Pojejo se ljudske in klasične zborovske pesmi s poudarkom na ''a cappella'' petju, čeprav so v repertoar pred kratkim vključene tudi moderne popularne pesmi&lt;ref&gt;https://latviansongfest.com/music/&lt;/ref&gt;.

Po vključitvi v Sovjetsko zvezo so bili latvijski umetniki in pisatelji prisiljeni slediti umetnostnemu socialističnemu realizmu. V sovjetski dobi je glasba postajala vse bolj priljubljena, najbolj priljubljene so bile pesmi iz osemdesetih let dvajsetega stoletja. V tem času so pesmi pogosto norčevale značilnosti sovjetskega življenja in skrbele so za ohranjanje latvijske identitete. To je vzbudilo ljudske proteste proti ZSSR in povzročilo vedno večjo priljubljenost poezije. Od osamosvojitve so gledališče, scenografija, zborovska in klasična glasba postale najbolj opazne veje latvijske kulture.&lt;ref&gt;Smith Graham, ed. ''The Baltic States: The National Self-Determination of Estonia, Latvia and Lithuania.'' Basingstoke: Macmillan, 1994. Latvia has artistically-diverse curricula and, thus, more-diverse public arts compared to the other Baltic countries; Latvia and the UK are among the European countries where there are requirements for a musically diverse curriculum. Richard Letts et al., ''The Protection and Promotion of Musical Diversity'' (UNESCO: International Music Council, 2006), 95. Online at http://www.imc-cim.org/programmes/imc_diversity_report.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190429110302/http://www.imc-cim.org/programmes/imc_diversity_report.pdf |date=2019-04-29 }}&lt;/ref&gt;

V juliju 2014 je Riga gostila 8. svetovne zborovske igre, saj je gostila več kot 27.000 zborovodij, ki so predstavljali več kot 450 zborov in več kot 70 držav. Festival je največji te vrste na svetu in poteka vsaki dve leti v drugem gostiteljskem mestu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.interkultur.com/competitions-festivals/world-choir-games/riga-2014/ |title=World Choir Games Riga 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140205110141/http://www.interkultur.com/competitions-festivals/world-choir-games/riga-2014/ |archivedate=5 February 2014 }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2019 Latvija gosti ustanovni Riga Jurmala Music Festival, nov festival, na katerem poleti nastopajo svetovno znani orkestri in dirigenti. Festival poteka v Latvijski nacionalni operi, Velikem cehu ter Veliki in Mali dvorani ''Koncertne dvorane Dzintari''. Leta 2019 so nastopali Simfonični orkester bavarskega radia, Izraelska filharmonija, Londonski simfonični orkester in Ruski nacionalni orkester.

=== Kuhinja ===
Latvijska kuhinja običajno sestoji iz kmetijskih pridelkov, meso pa je v večini glavnih jedi. Ribo običajno zaužijejo zaradi lokacije Latvije na Baltskem morju. Latvijska kuhinja je vplivala na sosednje države. Pogoste sestavine latvijskih receptov so lokalne, na primer krompir, pšenica, ječmen, zelje, čebula, jajca in svinjina. Latvijska hrana je na splošno precej mastna in uporablja malo začimb.

Sivi grah in šunka se na splošno štejeta za glavno hrano Latvijcev. Latvijci uživajo tudi kislo juho (''skābeņu zupa''). ''Rupjmaize'' je temni kruh iz rži, ki se šteje za narodno osnovno živilo.

== Naravne in kulturne znamenitosti ==
* '''[[Daugavpils]]''' je drugo največje mesto v državi. Leži na bregovih [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]] z mogočno rusko trdnjavo (1810), pravoslavno cerkvijo sv. Borisa in Gleba in več drugimi cerkvami
* '''[[Narodni park Gauja]]'''
* '''[[Kuldiga]]''' mesto v notranjosti Kurlandije; mestna hiša (17. stol.), cerkvi sv. Trojice (1640) in sv. Katarine (1655), ostanki gradu Livonskega viteškega reda iz 13. stol.; v bližini je slap na reki Venti.
* '''[[Riga]]''' - glavno mesto s starim mestnim jedrom - Unescova dediščina
* '''[[Sigulda]]''' manjše mesto nad reko Gaujo z ostanki srednjeveških gradov Krimulda in Sigulda, ter obnovljen [[grad Turaida]].

== Glej tudi: ==

* [[Saeima]]
* [[Politika Latvije]]
* [[Predsednik Latvije]]
* [[Pobuda Tri morja]]

== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
* Lye, Keith. ''Philip's World Factbook''. London 1995. (v angleščini) ISBN 0-540-05897-1

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Latvia}}
* [http://www.csb.gov.lv/en Statistical Office of Latvia]
* [http://www.latvia.eu/ Latvia Online]
* {{CIA World Factbook link|lg|Latvia}}
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=LV Key Development Forecasts for Latvia] from [[International Futures]]
* [https://web.archive.org/web/20130118195808/http://www.kultura.lv/ Latvian Culture Portal]
* [http://www.km.gov.lv/en/ State Agency of Cultural Heritage]
* [http://latvians.com/ Latvian Heritage]
* [http://www.latvia.travel/en Official Latvian Tourism Portal]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Latvija| ]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Baltske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>ngpkk4ku76hogbx62vo1bmraz9z2roz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ilirske province</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6009</id>
    <revision>
      <id>6686568</id>
      <parentid>6686387</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:47:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Druga rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem in Kranjskem */ dp</comment>
      <origin>6686568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147796" sha1="fm2jx8qza3znjy2e9gqga8rthvnl9ux" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = ''Provinces illyriennes''
| conventional_long_name = Ilirske province
| common_name            = Ilirske province
| continent              = [[Evropa]]
| region                 = [[Balkan]]
| country                = Ilirske province
| era                    = 
| status                 = Imperij
| status_text            = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva
| empire                 = Francija
| official_languages     = [[francoščina]]
| religion               = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %&lt;br /&gt; [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %&lt;br /&gt; [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %&lt;br /&gt; [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %&lt;br /&gt; [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| government_type        = [[Monarhija]]|
| event_start            = Napoleonov odlok o ustanovitvi
| year_start             = 1809
| date_start             = 14. oktober
| event_end              = avstrijsko-britanska zasedba
| year_end               = 1813
| date_end               = 
| life_span              = 1809 – 1813|
| event1                 = 
| date_event1            = 
| event2                 = 
| date_event2            = 
| event3                 = 
| date_event3            = 
| event_pre              = 
| date_pre               = 
| event_post             = 
| date_post              = |
| p1                     = Italijansko kraljestvo
| flag_p1                = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg
| p2                     = Avstrijsko cesarstvo
| flag_p2                = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s1                     = Avstrijsko cesarstvo
| flag_s1                = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s2                     = 
| flag_s2                = 
| s3                     = 
| today                  = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]]
| flag_s3                = |
| flag                   = 
| flag_type              = Zastava Francoskega cesarstva
| image_flag             = Flag of France.svg
| symbol                 = 
| symbol_type            = Pečat
| image_coat             = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg
| image_map              = Illyrian_Provinces_(1812).svg
| image_map_caption      = Ilirske province leta 1812
| capital                = [[Ljubljana]]
| national_motto         = 
| national_anthem        = 
| common_languages       = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]]
| religion_year          = 1813
| currency               = 
| leader1                = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]]
| year_leader1           = 1809–1811
| leader2                = [[Henri Gatien Bertrand]]
| year_leader2           = 1811–1812
| leader3                = [[Jean-Andoche Junot]]
| year_leader3           = 1812–1813
| leader4                = [[Joseph Fouché]]
| year_leader4           = 1813
| title_leader           = generalni guverner
| stat_pop1              = 1,504.258
| stat_pop2              = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| stat_year1             = 1811
| stat_year2             = 1813
| legislature            = 
| area_km2               = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}
| house1                 = 
| house2                 = 
}}

'''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; ({{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), krajše '''Ilirija''', so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].

Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813).

Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo.

== Zgodovina ==

=== Nastanek ===
[[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]]
Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}

To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}

Središče teh provinc je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana.

=== Namen ustanovitve ===
Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. 

[[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]]

Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirske province v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} 

V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}}

Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}}

== Meje nove države in naravnogeografske značilnosti ==
Meje Ilirskih provinc so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah:

* Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]].
* Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}

Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

=== Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje ===
Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}

25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}}

25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirskih provinc primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

* je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej;
* je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago;
* je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar;
* so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju;
* so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}

Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} 

V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}

V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}

Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}}

Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}}

=== Primarni sektor ===

==== Kmetijstvo in položaj kmeta ====
Posamezne province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}

Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}

Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}

Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}

Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}

252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}
[[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]]

Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}&lt;/ref&gt; Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}

Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}}

Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta  priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}

==== Gozdarstvo in sečnja ====
Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}

Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}

Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}}

Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}}

Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} 

Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal  poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

=== Sekundarni sektor ===
V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}

==== Rudniki in metalurgija ====
Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}}

Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}

Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}

===== Idrijski rudnik =====
{{glavni|Rudnik Idrija}}Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

* [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27
* cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½
* blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90
* [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30
* [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33
* [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}

Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}}

Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}

Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}

Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}

Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad.
Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}}

Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}

V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}

===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem =====
V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad  ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}

Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}}

Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}

Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}

Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}}

Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}

Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem in Kranjskem ====
Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}

K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}

Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}

Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} 

Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja.
Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot prej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni patentni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}}
Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}

Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}

== Statistika ==
Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjskem, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več narodnosti: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}

Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki; Nekatere, kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}

== Uprava ==
Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}

Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: &quot;obravnavati je treba po zakonih in običajih države.&quot; Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]].&quot;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}  

Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} 

Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}

Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}

V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}

Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}

Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}

=== Glavno osebje uprave ===

* generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]];
* generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]];
* intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets;
* Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage;
* Istre: Arnault, baron Calafati;
* Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades;
* Dalmacije: de la Bergerie;
* Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}

Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}

=== Carinska ureditev ===
Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}}

29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}}  Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}

Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}}

'''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]].

'''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab.

'''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]].

'''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]].

'''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]].

'''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]].

Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}

Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}

Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}

Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}

Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ====
Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

# splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin;
# tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje;
# tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter
# tarifa plovbnih pristojbin.

Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}

O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}

Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo =====
Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}

Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}}

Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}}

# Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala.
# Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo.

Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}}

Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}

Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske.

Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). 

Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province.

V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]].

Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811.

Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]].

[[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski.

Reformni ukrepi Francozov:
*na čelu generalni guverner (Francoz)
*upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province)
*ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani
*enakost pred zakonom in davčna enakost
*odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu
*odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode
*odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi
*višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki
*ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije
*za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko)
*reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve
*odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije
*uvedba revolucionarnega koledarja
* uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon''
*uvedba civilne poroke

== Vojaške enote ==
V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]].

== Odziv Slovencev ==
[[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]]
[[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 195&lt;/ref&gt;

O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postalo plemiči.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}&lt;/ref&gt; [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.&lt;ref&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 74&lt;/ref&gt;}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami:

{{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
{{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!&quot;|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri in literatura==
* {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}}
* Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC:  54803367
* Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990
* {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}}
* {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}}
* {{cite book|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}}
* {{cite book|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}}
* {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}}
* {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}}
* {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}}
* {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}}
* {{cite book|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}}
* {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}}
* {{cite book|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du &quot;Télégraphe Officiel&quot; de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}}
* {{cite book|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}}
* George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276.
* Reinhard A. Stauber, &quot;The Illyrian Provinces,&quot; v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. 
* {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}}
* {{cite book|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}}
* {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}}
* {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}}
* Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in Ernst Bruckmüller. Ljubljana, 1999.
* {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}}
* {{cite book|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}}
* {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}}
* {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}}
* {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}}
* [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana.
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}}
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}}
{{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ilirske province|*]]
[[Kategorija:19. stoletje v Italiji]]
[[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]]
[[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]]

[[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]]
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]</text>
      <sha1>fm2jx8qza3znjy2e9gqga8rthvnl9ux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6448</id>
    <revision>
      <id>6686911</id>
      <parentid>6685377</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:43:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osmanska oblast in avstrijski vpadi */</comment>
      <origin>6686911</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="214751" sha1="62a171y280kmiftr0kb3fvgup9ywq7e" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Beograd
|native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Beograd}}
|native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]]
|official_name=Beograd&lt;br /&gt;{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}&lt;br /&gt;
|other_name=
|image_skyline={{multiple image
| border              = infobox
| perrow              = 1/2/3/2/2
| total_width         = 280
| align               = center
| caption_align       = center
| image1              = Panorama Belgrad.jpg
| caption1            = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj
| image2              = Belgrad2006parlament.jpg
| caption2            = Narodna skupščina
| image3              = Novi Dvor (1).JPG
| caption3            = [[Novi dvor|Novi Dvor]]
| image4              = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg
| caption4            = Stolp Avala
| image5              = Belgrade Tower.jpg
| caption5            = Beograjski stolp
| image6              = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg
| caption6            = Stolp Gardoš
| image7              = Zindan kapija i most.jpg
| caption7            = Beograjska trdnjava
| image8              = Avala zimi.jpg
| caption8            = Spomenik neznanemu junaku
}}
|image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope
|pushpin_relief=1
|pushpin_map=Serbia#Europe
|subdivision_type=Država
|subdivision_name={{flag|Srbija}}
|subdivision_type1=Mesto
|subdivision_type2=Število občin
|subdivision_name1=Beograd
|subdivision_name2=17|
established_title=Ustanovitev
|established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|governing_body=Mestna skupščina Beograda
|government_type=
|leader_party=
|leader_title=Župan|
leader_name={{Wikidata|P6}}
|area_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|area_magnitude=
|area_total_km2=389,12
|area_urban_km2=506,14
|area_metro_km2=3234,96
|area_metro_sq_mi=
|area_rank=
|elevation_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|elevation_m=117
|elevation_ft=384
|population_as_of=2022
|population_metro=1.682.720&lt;ref name=&quot;Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}&lt;/ref&gt;{{rp|p=18}}
|population_urban=1.298.661&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--&gt;
| population_total   = 1.197.714&lt;ref name=&quot;census22-ethnicity&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{rp|p=38}}
| population_density_km2 = 3.078
| population_density_urban_km2 = 2.565
| population_density_metro_km2 = 520
|population_demonym=Belgradian (language en)&lt;br&gt;Beograđanin (Београђанин) (m.) &lt;br&gt; Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]])
|demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}}
| demographics2_footnotes = &lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;&gt;{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
|demographics2_title1=Metro
|demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]]
|blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022)
|blank1_info_sec1=0,877&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000
|area_code=+381(0)11
|area_code_type=Področna tel. št.
|registration_plate=BG
|iso_code=RS-00
|website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}}
|timezone1=Central European Time
|blank_name_sec1=Mednarodno letališče
|blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]])
}}

'''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}&lt;/ref&gt;) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. &lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi.

Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;/&gt; [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta.

Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi.

Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Prazgodovina ===
[[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]]
Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}&lt;/ref&gt; V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}&lt;/ref&gt; V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}&lt;/ref&gt;

=== Antika ===
[[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]]
Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise &quot;Belgrade Fortress&quot; |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}&lt;/ref&gt; Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;&lt;/ref&gt; po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;/&gt; V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&amp;nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
[[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]]
[[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]]
Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].&lt;ref&gt;{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.&lt;ref&gt;''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 |date=3 May 2016 }}&lt;/ref&gt; Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).&lt;ref&gt;Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.&lt;/ref&gt; Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.&lt;ref&gt;''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.&lt;/ref&gt; Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'.  Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.&lt;ref&gt;''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&amp;pg=PA121 p. 121]&lt;/ref&gt; Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.&lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. &lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot; /&gt;

[[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]]

Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt; in 1456.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}&lt;/ref&gt; Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Osmanska oblast in avstrijski vpadi ===
[[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]]
Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo  s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia  |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedež beograjskega [[Ejalet|pašaluka]] (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;/&gt; Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]]
Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot; /&gt; V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save&quot; Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Kneževina in Kraljevina Srbija ===
[[Slika:Belgrade_Cathedral_&amp;_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]]
Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}&lt;/ref&gt;

Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.&lt;ref name=&quot;AMH&quot;&gt;{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}&lt;/ref&gt; Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]]

Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}&lt;/ref&gt; Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]]
18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.&lt;ref&gt;Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.&lt;/ref&gt; V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}&lt;/ref&gt;

Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}&lt;/ref&gt;

Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev&lt;ref&gt;{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (takrat je Srbija štela 2,5&amp;nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].&lt;ref&gt;{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}&lt;/ref&gt;

Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.&lt;ref&gt;{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}&lt;/ref&gt; Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija ===
[[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]]
Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] .
Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]]
=== Kraljevina Jugoslavija ===
Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.&lt;ref&gt;{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}&lt;/ref&gt;

Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].&lt;ref&gt;{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===
[[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]]
25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.&lt;ref&gt;Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5&lt;/ref&gt;
[[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]]

Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}&lt;/ref&gt; Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.&lt;ref&gt;[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.&lt;/ref&gt;

Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]].

29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |archive-date=27 July 2011}}&lt;/ref&gt;

=== Socialistična Jugoslavija ===
Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.&lt;ref&gt;{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}&lt;/ref&gt; V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;/&gt;
[[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]]

Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}}

Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}&lt;/ref&gt; Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek &quot;Beli feniks&quot; in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]]

=== Razpad Jugoslavije ===
9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].&lt;ref&gt;{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}&lt;/ref&gt; Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500&lt;ref&gt;{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}&lt;/ref&gt; in 2000 civilistov&lt;ref&gt;{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}&lt;/ref&gt;, od tega 27 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}&lt;/ref&gt; Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PP1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}&lt;/ref&gt;

Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Nedavno obdobje ===
[[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]]
Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati &quot;Beograd na vodi&quot; |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;  Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}&lt;/ref&gt; Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov.

== Geografija ==

=== Topografija ===
[[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]]
Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot; /&gt; Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot; /&gt;

Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]].

Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija.
[[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]]
Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C  v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C.
[[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]]
V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt; in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;&gt;{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020.

Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

{{Weather box
|width=auto
|location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes)
|metric first=y
|single line=y
|Jan record high C = 21.4
|Feb record high C = 23.9
|Mar record high C = 30.0
|Apr record high C = 32.4
|May record high C = 34.9
|Jun record high C = 38.7
|Jul record high C = 43.6
|Aug record high C = 41.8
|Sep record high C = 41.8
|Oct record high C = 34.7
|Nov record high C = 29.3
|Dec record high C = 22.7
|year record high C = 43.6
|Jan high C = 5.2
|Feb high C = 7.8
|Mar high C = 13.1
|Apr high C = 18.9
|May high C = 23.6
|Jun high C = 27.1
|Jul high C = 29.3
|Aug high C = 29.7
|Sep high C = 24.3
|Oct high C = 18.7
|Nov high C = 12.2
|Dec high C = 6.1
|year high C = 18.0
|Jan mean C = 1.9
|Feb mean C = 3.8
|Mar mean C = 8.3
|Apr mean C = 13.6
|May mean C = 18.2
|Jun mean C = 21.9
|Jul mean C = 23.8
|Aug mean C = 23.8
|Sep mean C = 18.5
|Oct mean C = 13.3
|Nov mean C = 8.1
|Dec mean C = 3.0
|year mean C = 13.2
|Jan low C = -0.7
|Feb low C = 0.6
|Mar low C = 4.2
|Apr low C = 8.8
|May low C = 13.2
|Jun low C = 16.7
|Jul low C = 18.4
|Aug low C = 18.5
|Sep low C = 14.1
|Oct low C = 9.4
|Nov low C = 5.1
|Dec low C = 0.5
|year low C = 9.1
|Jan record low C = -26.2
|Feb record low C = -25.5
|Mar record low C = -14.4
|Apr record low C = -6.1
|May record low C = -1.4
|Jun record low C = 4.6
|Jul record low C = 8.3
|Aug record low C = 6.7
|Sep record low C = 0.6
|Oct record low C = -6.9
|Nov record low C = -11.1
|Dec record low C = -19.3
|year record low C = -26.2
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm = 47.9
|Feb precipitation mm = 43.5
|Mar precipitation mm = 48.7
|Apr precipitation mm = 51.5
|May precipitation mm = 72.3
|Jun precipitation mm = 95.6
|Jul precipitation mm = 66.5
|Aug precipitation mm = 55.1
|Sep precipitation mm = 58.6
|Oct precipitation mm = 54.8
|Nov precipitation mm = 49.6
|Dec precipitation mm = 54.8
|year precipitation mm = 698.9
|Jan humidity = 77.9
|Feb humidity = 71.4
|Mar humidity = 62.7
|Apr humidity = 59.9
|May humidity = 61.9
|Jun humidity = 62.5
|Jul humidity = 59.8
|Aug humidity = 59.5
|Sep humidity = 65.8
|Oct humidity = 71.4
|Nov humidity = 75.1
|Dec humidity = 79.5
|year humidity = 67.3
|unit precipitation days = 0.1 mm
|Jan precipitation days = 13.5
|Feb precipitation days = 12.3
|Mar precipitation days = 11.3
|Apr precipitation days = 12.4
|May precipitation days = 13.5
|Jun precipitation days = 12.2
|Jul precipitation days = 10.0
|Aug precipitation days = 8.4
|Sep precipitation days = 9.5
|Oct precipitation days = 10.5
|Nov precipitation days = 10.8
|Dec precipitation days = 13.8
|year precipitation days = 138.2
|Jan snow days = 9.7
|Feb snow days = 7.3
|Mar snow days = 4.2
|Apr snow days = 0.7
|May snow days = 0.0
|Jun snow days = 0.0
|Jul snow days = 0.0
|Aug snow days = 0.0
|Sep snow days = 0.0
|Oct snow days = 0.1
|Nov snow days = 3.0
|Dec snow days = 7.8
|year snow days = 32.8
|Jan sun = 70.7
|Feb sun = 96.2
|Mar sun = 146.7
|Apr sun = 186.7
|May sun = 224.7
|Jun sun = 253.9
|Jul sun = 278.8
|Aug sun = 262.6
|Sep sun = 192.6
|Oct sun = 155.0
|Nov sun = 92.1
|Dec sun = 60.3
|year sun = 2020.3
|Jan uv = 1
|Feb uv = 2
|Mar uv = 3
|Apr uv = 5
|May uv = 7
|Jun uv = 8
|Jul uv = 8
|Aug uv = 7
|Sep uv = 5
|Oct uv = 3
|Nov uv = 2
|Dec uv = 1
|source 1=Hidrometereološka služba Srbije&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|source 2=Weather Atlas (UV),&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|date=September 2010
}}

== Uprava ==
&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot;&gt;
File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina
File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije
File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije
&lt;/gallery&gt;

Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;/&gt; Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]]
[[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]]
Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}&lt;/ref&gt; To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče.

=== Občine ===
[[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]]
Mesto je razdeljeno na 17 občin.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.&lt;ref&gt;{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;/&gt;

Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]].
[[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]]
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
! Občina
! Klasifikacija
! Površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Prebivalstvo (popis 2022)
! Gostota prebivalstva (na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Barajevo]]
| primestni
| 213,10
| 26.431
| 110
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Čukarica
| mestno
| 156,99
| 175.793
| 1.120
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Grocka
| primestni
| 299,55
| 82.810
| 276
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Lazarevac]]
| primestni
| 383,51
| 55.146
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Mladenovac]]
| primestni
| 339
| 48.683
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Novi Beograd
| mestno
| 40,71
| 209.763
| 5.153
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Obrenovac]]
| primestni
| 410,14
| 68.882
| 168
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Palilula
| mestno
| 450,59
| 182.624
| 405
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Rakovica
| mestno
| 30.11
| 104.456
| 3.469
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Savski venac
| mestno
| 14.06
| 36.699
| 2.610
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Sopot, Beograd|Sopot]]
| primestni
| 270,71
| 19.126
| 71
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Stari Grad
| mestno
| 5,40
| 44.737
| 8.285
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Surčin
| mestno
| 288,47
| 45.452
| 158
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Voždovac
| mestno
| 148,52
| 174.864
| 1.177
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Vračar
| mestno
| 2,87
| 55.406
| 19.305
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zemun
| mestno
| 149,74
| 177.908
| 1.188
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zvezdara
| mestno
| 31,49
| 172.625
| 5.482
|- style=&quot;background:#e9e9e9;&quot;
! style=&quot;text-align:left&quot; | Skupaj
!
! style=&quot;text-align:right&quot; | 3.234,96
! style=&quot;text-align:right&quot; | 1.681.405
! style=&quot;text-align:right&quot; | 520
|-
! colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:left&quot; | Vir: Sektor za statistiko, Beograd&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot;&gt;{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|}

== Demografija ==
{{Historical populations
|footnote= Vir: 1834-1931:;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 1948-2011:;&lt;ref&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 2022:.&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;/&gt;
|percentages=pagr
|1834|7
|1846|14
|1859|18
|1866|24
|1874|27
|1884|35
|1890|54
|1900|68
|1905|77
|1910|82
|1921|111
|1931|238
|1948|397
|1953|477
|1961|657
|1971|899
|1981|1087
|1991|1168
|2002|1191
|2011|1257
|2022|1298
}}
Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]].

V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.&lt;/ref&gt; [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev  |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}&lt;/ref&gt; V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]]
Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&amp;status=jedna&amp;vest=120710&amp;datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]].

V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}&lt;/ref&gt; Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.&lt;ref&gt;{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]]
Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}&lt;/ref&gt; v 120.286 podjetjih,&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025  |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;

Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&amp;nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza.
[[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]]
[[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]]
[[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 &lt;sup&gt;m²&lt;/sup&gt;]]

S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;/&gt; [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}&lt;/ref&gt; [[Intel]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Dell]],&lt;ref&gt;{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}&lt;/ref&gt; NCR itd.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović.

Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD)  v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

Po podatkih podjetja Cushman &amp; Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]]
Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}&lt;/ref&gt; Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}&lt;/ref&gt; Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}&lt;/ref&gt; Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}&lt;/ref&gt;

V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Muzeji ===
Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].&lt;ref&gt;{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}&lt;/ref&gt; Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}&lt;/ref&gt; Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje &quot;CISTAC/CLEANER&quot;-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.&lt;ref&gt;{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine&lt;ref&gt;{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&amp;opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&amp;opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;&lt;/nowiki&gt;{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
{{Več slik
| align = left
| total_width = 380
| perrow = 2
| image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg
| width1 = 600
| image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg
| width2 = 550
| image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg
| width3 = 600
| footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji.
}}
Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda.

Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.&lt;ref name=&quot;manević&quot;&gt;{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}&lt;/ref&gt; Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}&lt;/ref&gt; Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. &lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in ena največjih na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Turizem ===
[[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]]
Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=&quot;Čitanka&quot; srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]]
[[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]]
Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;&lt;/ref&gt;

Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}&lt;/ref&gt; V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}&lt;/ref&gt;

Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;&gt;{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}&lt;/ref&gt; Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;/&gt; Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov&lt;ref&gt;{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}&lt;/ref&gt; Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].&lt;ref&gt;{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro &quot;Veliko ratno ostrvo&quot; stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}&lt;/ref&gt; V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title=&quot;Urban geosites&quot; as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;

Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]].

=== Nočno življenje ===
[[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]]
[[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]]
Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel &amp; Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&amp;en=4cd8ccf41a41542c&amp;ei=5088 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}&lt;/ref&gt; V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Moda in oblikovanje ===
Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}&lt;/ref&gt; Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu.

Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda.

== Mediji ==
[[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]]
Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}&lt;/ref&gt; Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B.

Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge.

== Šport in rekreacija ==
[[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]]
[[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]]
V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&amp;nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti.

Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&amp;nbsp;km od Ade Ciganlije.
[[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]]
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978.

Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]].

Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}&lt;/ref&gt; Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |archive-date=8 October 2007}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
[[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]]
[[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]]
Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwCuI&quot;&gt;grande école&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;/ref&gt; Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}&lt;/ref&gt;

V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Prevoz ==
{{multiple image
| total_width       = 350
| align             = left
| direction         = horizontal
| header            = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]]
| image1            = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1          = 
| image3            = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg
| caption3          = 
| image2            = 
| caption2          = 
}}
V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company &quot;Belgrade&quot; |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz  |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title=&quot;Beograd plus&quot; instead of &quot;BusPlus&quot; |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}&lt;/ref&gt;
{{Več slik
| align = left
| direction = horizontal
| total_width = 350
| image1 = Кружни ток.jpg
| caption1 = 
| image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg
| caption2 = 
| image3 = 
| caption3 = 
| header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja
}}
Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;/&gt; Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in nov Pupinov most (odprt leta 2014)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}&lt;/ref&gt; čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]]
Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&amp;nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&amp;#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&amp;nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}&lt;/ref&gt; več kot 2,6&amp;nbsp;milijona potnikov leta 2008&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &amp;#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &amp;#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt;, ko je število potnikov doseglo več kot 3&amp;nbsp;milijone potnikov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &amp;#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rekord z več kot 4&amp;nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Mednarodni odnosi ==

=== Pobratena mesta ===
[[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]]
Seznam pobratenih mest Beograda:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

* {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005
* {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010&lt;ref&gt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018&lt;ref&gt;{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020&lt;ref&gt;{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025&lt;ref&gt;{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Partnerska mesta ===
Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;/&gt;
{{Div col}}
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation
*{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement
*{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation
*{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent
*{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests
*{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation
*{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation
{{Colend}}

Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke).

Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Seznam ljudi iz Beograda]]
* [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]]
* [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]]

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}{{Notefoot}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
{{Refbegin}}
* {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}}
*{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}}
*{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }}
*{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}}
*{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }}
*{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}}
* {{Uradno spletno mesto}}
* [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd]

{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Beograd| ]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Naselja ob Donavi]]
[[Kategorija:Upravni okraji Srbije]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>62a171y280kmiftr0kb3fvgup9ywq7e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srbija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10325</id>
    <revision>
      <id>6686880</id>
      <parentid>6668714</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:14:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Мапа_ауто-путева_октобар_2023..jpg z [[c:File:2023_map_of_motorways_in_Serbia_(2).jpg|2023_map_of_motorways_in_Serbia_(2).jpg]]</comment>
      <origin>6686880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48335" sha1="15o1d2dufum28pu72wfl64uuze5wbh0" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = Република Србија
|conventional_long_name   = Republika Srbija
|common_name              = Srbija
|common_name2             = Srbije
|image_flag               = Flag_of_Serbia.svg
|image_coat               = Coat of arms of Serbia.svg
|image_map                = Europe-Serbia (2006–2008).svg
|map_caption              = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)&lt;br/&gt;na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)
&lt;!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.--&gt;
|national_anthem          = &lt;span style=&quot;line-height:1.25em;&quot;&gt;''[[Bože pravde]]''&lt;small&gt;&lt;br/&gt;»Bog pravice«&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
|official_languages       = [[srbščina]]{{smallsup|1}}
|regional_languages       = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} 
|capital                  = [[Beograd]]
|government_type          = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1            = [[predsednik Srbije|predsednik]]:
|leader_title2            = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]]:
|leader_name1             = [[Aleksandar Vučić]]
|leader_name2             = [[Đuro Macut]]
|sovereignty_type         = Ustanovitev
|sovereignty_note         =
|established_event1       = [[Kneževina Srbija|kneževina]]
|established_event2       = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]]
|established_event3       = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]]
|established_event4       = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]
|established_event5       = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]]
|established_event6       = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]]
|established_event7       = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore, 2006|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]
|established_date1        = [[780]]
|established_date2        = [[1217]]
|established_date3        = [[1346]]
|established_date4        = [[1878]]
|established_date5        = [[1882]]
|established_date6        = [[1918]]
|established_date7        = [[5. junij]] [[2006]]
|area_rank                = 
|area_km2                 = 88.361 (77.474 brez Kosova)
|percent_water            = 0,13
|population_census        = 6.647.003 (brez Kosova)
|population_census_year   = 2022&lt;ref name=&quot;popis22&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}&lt;/ref&gt;
|population_density_km2   = 86
|population_density_rank  = 
|demonym                  = [[Srbi|Srb, Srbkinja]]
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.RS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 75,02 mrd. $
|GDP_nominal_rank         = 88.
|GDP_PPP                  = 173,08 mrd. $
|GDP_PPP_rank             = 80.
|GDP_nominal_per_capita   = 11.301 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 80.
|GDP_PPP_per_capita       = 26.074 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 68.
|Gini                     = 33,3
|Gini_year                = 2019
|Gini_change              = 
|Gini_ref                 = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tessi190&amp;plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}&lt;/ref&gt;
|HDI_year                 = 2021
|HDI                      = 0,802
|HDI_change               = 
|HDI_rank                 = 63.
|HDI_ref                  = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}&lt;/ref&gt;
|currency                 = [[srbski dinar]]
|currency_code            = RSD
|time_zone                = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset               = +1
|cctld                    = [[.rs]]{{smallsup|3}}
|calling_code             = 381
|iso3166code              = RS
|vehicle_code             = SRB
|footnotes                = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.&lt;br/&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].&lt;br/&gt;&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]].
}}

'''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]).

Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava.

Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev.

Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava.

Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].

Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ.

Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Srbije}}
{{multiple image
| align = left
| direction = horizontal
| total_width = 280
| image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg
| caption1 = [[Lepenski Vir]] 
| image2 = Vinca clay figure 02.jpg
| caption2 = [[Vinčanska kultura]] 
}}
Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje.
Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]].

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].

1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH).
[[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]]

Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov.

Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]].

== Geografija ==
[[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]]

Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&amp;nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&amp;nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&amp;nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&amp;nbsp;km, [[Madžarska]] 151&amp;nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&amp;nbsp;km, [[Črna gora]] 203&amp;nbsp;km in [[Romunija]] 476&amp;nbsp;km.
{{Multiple image
| caption_align     = center
| align             = right
| direction         = vertical
| image1            = Veliki_Kazan.jpg
| image2            = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg
| image3            = Babin Zub, Stara planina.jpg
| caption1          = [[Narodni park Džerdap]]
| caption2          = [[Narodni park Tara]]
| caption3          = [[Stara planina]], vzhodna Srbija
}}
Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov.

Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}&lt;/ref&gt; Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra).

Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.

Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

=== Hidrologija ===
Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&amp;nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&amp;nbsp;km), [[Tisa]] (168&amp;nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&amp;nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&amp;nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&amp;nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&amp;nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&amp;nbsp;km), [[Ibar]] (272&amp;nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&amp;nbsp;km), in [[Timok]] (202&amp;nbsp;km).

Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&amp;nbsp;km² (z romunskim delom 253&amp;nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&amp;nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&amp;nbsp;km².

Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi.

=== Podnebje ===
Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&amp;nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&amp;nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).&lt;ref name=&quot;temp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}&lt;/ref&gt; Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&amp;nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&amp;nbsp;°C (300–500 m), 6&amp;nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&amp;nbsp;°C (nad 1500 m).&lt;ref name=&quot;temp&quot; /&gt; Povprečna letna količina padavin je 896&amp;nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.
[[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]]

Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so:
* [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije)
* severac (hladen in suh severni veter)
* moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave)
* južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave)
* jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo)

== Upravna razdelitev ==
{{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}}

=== Regije pred letom 2009 ===
Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]:
* [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]])
* [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]])

Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije.

=== Regije po letu 2009 ===
[[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]]
Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij:
* Vojvodina
* Beograd
* Zahodna regija
* Vzhodna regija
* Centralna regija
* Južna regija
* Kosovo

Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.

=== Upravna okrožja ===
Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

=== Mesta ===
Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}}

[[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]]
[[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]]
V celotni Srbiji je 6.167 naselij.
V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:

* [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563)
*[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121)
*[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816)
* [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580)
* [[Leskovac]]
* [[Subotica]]
* [[Pančevo]]
* [[Kruševac]]
* [[Kraljevo]]
* [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek)
* [[Čačak]]
* [[Šabac]]
* [[Novi Pazar]]
* [[Valjevo]]
* [[Vranje, Srbija|Vranje]]
* [[Zaječar]]
* [[Jagodina]] (Svetozarevo)
* [[Loznica]]
* [[Požarevac]]
* [[Smederevo]]
* [[Sombor]]
* [[Sremska Mitrovica]]
* [[Užice]]

Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota.

== Demografija ==
{{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}}
{{seealso|Demografija Kosova}}
[[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]]

Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih.

Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %).

Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76).

=== Etnične skupine ===
{{bar box
| width=300px
| title=Prebivalstvo Srbije &lt;small&gt;(brez Kosova)&lt;/small&gt; leta 2022
| titlebar=#ddd
| bars=
{{bar percent|Srbi|blue|80.6}}
{{bar percent|Madžari|orange|2.8}}
{{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}}
{{bar percent|Romi|purple|2.0}}
{{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}}
{{bar percent|Drugi|red|4.2}}
}}

V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]],  [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]],  [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;&lt;gallery&gt;
Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022
Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981
Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002
&lt;/gallery&gt;&lt;/div&gt;

=== Jezik ===
[[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]]
Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]].
[[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]]

=== Veroizpoved ===

Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov.

Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.

== Državni simboli ==
{{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}}
[[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki  je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]]

[[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo.

[[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi &quot;s&quot; nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.

Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]].  Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]].

== Politika ==
{{glavni|Politika Srbije}}
[[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|thumb|left|390px||Dom državnega zbora]]

Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vučić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2017.

Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2017 je Srbija dobila koalicijsko vlado Srbska napredna stranka in Socijalistična stranka Srbije - SPS.
Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: [[Srbska radikalna stranka]], [[Demokratska stranka Srbije]], [[Srpska Napredna stranka]].

Sedanji predsednik parlamenta je [[Maja Gojković]] iz SNSja

=== Zunanji odnosi Srbije ===
Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]],  [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].

== Pravosodje ==
{| style=&quot;float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;&quot;
|- style=&quot;text-align:center; font-size: smaller;&quot;
|[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]]
|- style=&quot;border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;&quot;
| '''[[Zgodovina Srbije]]'''
|-
|
* [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]]
* [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]]
* [[Prva srbska vstaja]]
* [[Druga srbska vstaja]]
* [[Kneževina Srbija]]
* [[Kraljevina Srbija]]
* [[Kraljevina Jugoslavija]]
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
* [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]]
* [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]]
* Republika Srbija
|}
 
[[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,

Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.

Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.

Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.

Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.

Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.

Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]].

Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.

Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.

Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe.

=== Pravice državljanov ===
Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.

Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.

Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.

== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Srbije}}

Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark.

=== Promet ===
[[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]]
Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&amp;nbsp;km, od katerih je 962&amp;nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&amp;nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&amp;nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&amp;nbsp;km je lokalnih cest.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&amp;nbsp;km novih avtocest.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project&lt;!-- Bot generated title --&gt;|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.&lt;ref&gt;{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]]

V Srbiji je 3819&amp;nbsp;km železniških prog, od tega 1279&amp;nbsp;km elektrificiranih in 283&amp;nbsp;km dvotirnih.&lt;ref name=&quot;pod2.stat.gov.rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}&lt;/ref&gt; Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}&lt;/ref&gt;

V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&amp;nbsp;km plovnih poti (1043&amp;nbsp;km plovnih rek in 673&amp;nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.&lt;ref name=&quot;pod2.stat.gov.rs&quot; /&gt; Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.&lt;ref&gt;{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
{{gallery
|File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]]
|File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]]
|File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]]
|File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]]
|File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]]
}}

== Kultura ==
Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&amp;q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&amp;pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}&lt;/ref&gt;

Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}}

V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}&lt;/ref&gt; [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}&lt;/ref&gt; Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti.

=== Umetnost in arhitektura ===
{{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}}
Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}&lt;/ref&gt;

Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.&lt;ref name=&quot;The Royal Family of Serbia&quot;&gt;{{cite web | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}&lt;/ref&gt; Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić.
[[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]]

Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}&lt;/ref&gt;

Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium &amp; Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}&lt;/ref&gt; [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]].

Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}&lt;/ref&gt; Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,&lt;ref&gt;{{cite web| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}&lt;/ref&gt; Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. 

Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković.

Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}&lt;/ref&gt;

V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }}
* [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije]
* [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Serbia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije]
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA]
* [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije]


{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Republike]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Slovanske države]]</text>
      <sha1>15o1d2dufum28pu72wfl64uuze5wbh0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Optični instrument</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11453</id>
    <revision>
      <id>6686854</id>
      <parentid>5118153</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:21:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>reflektometer</comment>
      <origin>6686854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1646" sha1="l1hmid9xse91q8g78475mhc891e3vvt" xml:space="preserve">[[Slika:3D-Laserscanner on tripod.jpg|thumb|right|200px|Trirazsežni [[laser]]ski [[optični bralnik|skener]]]]
[[Slika:Old dome of the Big Bear Solar Observatory (Big Bear Lake, California).jpg|thumb|right|200px|[[Observatorij]] z [[daljnogled]]om za opazovanje [[Sonce|Sonca]]]]

'''Óptični instrumènt''' ali '''inštrumènt''' je [[priprava]], sestavljena iz [[leča (optika)|leč]] ali [[zrcalo|zrcal]], s katero si pomagamo pri [[vid|gledanju]], npr. pri opazovanju zelo majhnih ali zelo oddaljenih predmetov. Optični instrumenti delujejo po načelih [[geometrijska optika|geometrijske optike]].

== Vrste optičnih instrumentov ==

* [[daljnogled]] ([[monokular]], [[binokular]], [[daljnogled|teleskop]], [[daljnogled|astronomski daljnogled]], [[holandski daljnogled]])
* [[lupa]]
* [[mikroskop]] ([[optični mikroskop]])
* [[periskop]]
* [[fotometer]]
* [[oftalmometer]]
* [[fotoaparat|fotografski aparat]] ([[fotoaparat]])
* [[projektor]] ([[diaprojektor]], [[filmski projektor]], [[episkop]], [[grafoskop]], [[epidiaskop]], [[dataskop]])
* [[refraktometer]]
* [[reflektometer]] ([[Optični reflektometer v časovnem prostoru|OTDR]], OFDR)
* [[spektrofotometer]]
* [[interferometer]]
* [[polarimeter]]
* [[spektrometer]], [[monokromator]]
* [[avtokolimator]]
* [[vertometer]]
* [[teodolit]]
* [[elipsometer]]

Včasih uvrščajo med optične instrumente tudi priprave, ki se uporabljajo pri načrtovanju ali izdelavi drugih optičnih instrumentov; zgled je [[sferometer]].

== Zunanje popvezave ==
{{kategorija v Zbirki|Optical devices}}


{{tech-stub}}

[[Kategorija:Optika]]
[[Kategorija:Optične naprave|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l1hmid9xse91q8g78475mhc891e3vvt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavni števnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12446</id>
    <revision>
      <id>6686606</id>
      <parentid>6105166</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:44:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="720" sha1="s97k1ijvxef37bh2zjxgg062rz5p1ez" xml:space="preserve">'''Glavni [[števnik]]''' je [[ime]] [[število|števila]] in izraža količino štetega: ''[[ena]]'', ''[[dva]]/[[dve]]'', ''[[sto]]'', ''petintrideset'' (35), ''sedem  milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst'' (7.375.916). Po [[Slovenski pravopis|slovenskem pravopisu]] pišemo glavne števnike do 100 in stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na [[položnica]]h in [[račun]]ih, ki jih pišemo skupaj ''sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajst'' EUR. Če glavne števnike zapisujemo s številko, jih zapisujemo brez pike.

== Glej tudi ==
* [[kardinalno število]]
* [[vrstilni števnik]]

[[Kategorija:Števila]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Števniki]]</text>
      <sha1>s97k1ijvxef37bh2zjxgg062rz5p1ez</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686607</id>
      <parentid>6686606</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:45:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="727" sha1="i2cfkp4c5b50zrafjm5rk6pbyigbgnw" xml:space="preserve">'''Glavni [[števnik]]''' je [[ime]] [[število|števila]] in izraža količino štetega: ''[[ena]]'', ''[[dva]]/[[dve]]'', ''[[sto]]'', ''petintrideset'' (35), ''sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst'' (7.375.916). Po [[Slovenski pravopis|slovenskem pravopisu]] pišemo glavne števnike do 100 in stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na [[položnica]]h in [[račun]]ih, ki jih pišemo skupaj ( npr. ''sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajst'' EUR). Če glavne števnike zapisujemo s številko, jih zapisujemo brez pike.

== Glej tudi ==
* [[kardinalno število]]
* [[vrstilni števnik]]

[[Kategorija:Števila]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Števniki]]</text>
      <sha1>i2cfkp4c5b50zrafjm5rk6pbyigbgnw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrstilni števnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12448</id>
    <revision>
      <id>6686608</id>
      <parentid>6115655</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:46:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="790" sha1="i6zchjfqdokkbf46zwu7b3l36sp8076" xml:space="preserve">'''Vrstilni števnik''' je [[beseda]], ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; ''prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti''. Vrstilne [[števnik|števnike]] (kakor tudi množilne, ločilne) in vse druge tvorjenke iz števnikov, pišemo skupaj (tudi tam, kjer glavne pišemo narazen).

Kadar vrstilni števnik pišemo s [[številka|številkami]], pišemo za njimi ([[neskladenjska pika|neskladenjsko]]) [[pika|piko]]: ''na 13. strani, razred 3. a, [[25. september]], ob 9. uri, [[Rudolf IV. Habsburški]], [[1960.|60. leta dvajsetega stoletja]]''.

== Glej tudi ==

* [[glavni števnik]]
* [[ordinalno število]].

[[Kategorija:Števila]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Števniki]]</text>
      <sha1>i6zchjfqdokkbf46zwu7b3l36sp8076</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Red</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15550</id>
    <revision>
      <id>6686917</id>
      <parentid>6140261</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:54:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6686917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="446" sha1="fp79cqvdwrtjro3ovok34z3907fylkf" xml:space="preserve">'''Réd''' ima več pomenov:
* [[red (odlikovanje)]]
* [[cerkveni red]]
* [[viteški red]]
* [[red (biologija)]]
* drug, starinski izraz za [[ocena|oceno]]
* [[red (pravo)]] - izraz za načelo delovanja, usklajen s pravili in smernicami
* [[Red (album)|Red]] je [[glasbeni album|album]] skupine [[King Crimson]]
* [[Red (Taylor Swift album)|Red]] je album izvajalke [[Taylor Swift]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|red|Red}}

{{razločitev}}</text>
      <sha1>fp79cqvdwrtjro3ovok34z3907fylkf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Politična stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15821</id>
    <revision>
      <id>6686853</id>
      <parentid>6561388</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:21:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Partido_Libertários_Logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 31 May 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6686853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36683" sha1="gurjgbhukbub76v4ktsva56kd0lh2k0" xml:space="preserve">{{popravi}}{{Politika}}'''Politična stranka''' je [[organizacija]], ki si prizadeva priti na [[oblast]] ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje [[država|državne]] politike. Večino [[kandidat]]ov/kandidatk za opravljanje državnih funkcij predlagajo politične stranke. V [[parlament]]arnih [[demokracija]]h so to kandidati za članstvo v parlamentu. Stranka, ki je na [[volitve|volitvah]] najuspešnejša, dobi največ [[poslanec|poslanskih]] sedežev in s tem tudi največ oblasti v državi (največji vpliv na sprejemanje [[zakon]]ov) in s tem tudi posledično vplivajo na življenje ljudi v državi, v kateri vladajo. Zmagovite stranke pa vplivajo predvsem pri sestavi [[vlada|vlade]]. Ostale stranke, ki niso bile sprejete v vladno [[koalicija|koalicijo]], sestavljajo (parlamentarno) [[Opozicija (politika)|opozicijo]], ki lahko do določene mere sodelujejo z vladajočo stranko oz. strankami, lahko pa ji ostro nasprotujejo: nenaklonjena je vsemu, kar počne vlada.

Glede na vse to stranke delujejo kot posrednik med ljudstvom in državno oblastjo. Dobro poznane so [[predvolilna kampanja|predvolilne kampanje]], kjer si želijo politične stranke na svojo stran pridobiti čim več ljudi. V predvolilnih kampanjah predstavljajo svoje [[program stranke|programe]] v [[medij]]ih. Mediji imajo zelo pomembno vlogo v predvolilni kampanji, saj se v njih soočajo kandidati iz različnih strank. Stranke pa imajo zelo različne volivce ([[kmet]]je, [[bogataš]]i, [[izobraženec|izobraženi]], [[vernik]]i,…), kljub temu pa poskuša vsaka stranka pridobiti na svojo stran čim več ljudi iz različnih slojev. Stranke naj bi predstavljale različne interese državljanov in državljank, posameznikov, skupin. Svobodno delovanje različnih političnih strank je pomembna značilnost politike moderne demokracije.

== Tipologija političnih strank ==
Glede na način nastanka, članstvo in organizacijo lahko zgodovinsko gledano stranke klasificiramo v naslednje skupine&lt;ref&gt;Krašovec, Alenka (2000): Moč v političnih strankah. FDV, Ljubljana.&lt;/ref&gt;:
* Kadrovske stranke.
* Množične stranke.
* Ljudske stranke.
* Kartelne stranke. 
* Medijske stranke.
Najpogostejše se delijo politične stranke v [[Konservatizem|konservativne]] in [[liberalne]], katere običajno nastopajo med seboj iz nasprotnih političnih stališč. Tako so označene

za leve stranke;
*Delavske stranke,
*Demokratske stranke,
*Liberalne stranke,
za desne stranke;
*Ljudske stranke,
* Meščanske stranke,
* Diktatorske stranke in stranke imenovane po voditelju, osebi, ki jo vodi, daje politične cilje in kaže smer/pot.
* Etatistične ali Republikanske stranke,
druge delitve pa so še:
* Opozicijske stranke v parlamentu in zunaj parlamentarna opozicija,
* Male politične stranke, ki zastopajo posamične politične interese in velike ideološke stranke
Porazdelitev na levico in desnico ni vedno popolnoma jasna na določenih področjih zakonodaje, tako so problematična področja, kjer se delavske pravice stikajo s podjetništvom oziroma politika stika s sodnim varstvom. Zgodovina problematizira tudi povezave med sindikati, podjetji in vlado znotraj države, še posebej pri proizvodnji in trženju orožja, saj politiko usmeri v bodoče vojne konflikte.

== Ustanovitev in ureditev ==
Politične stranke imajo svoje statute, določajo svoje organe in procese odločanja in imenovanja kandidatov. Določajo tudi svoj program udejstvovanja in predvolilni program. Če programi ali sama stranka ne ustreza ustavni ureditvi, ali sama stranka ni politično dovolj aktivna, se stranka lahko izpiše iz registra političnih strank. Stranke se ustanovijo ob združenju večje skupine državljanov, ki želijo političnega udejstvovanja. Politični aktivizem skozi politične stranke je najboljši znak dejavne uspešne demokratične ureditve. Politične stranke z daljšo tradicijo krepijo svojo moč s tradicijo, pridobivanjem kadrov med novinarji, uradniki, gospodarstveniki in društvi.

Politične stranke na ravni Evropske unije nima povsem enake logike, saj gre za povezovanje predvsem ideologij. Politično udejstvovanje v Evropskem parlamentu je tako znatno drugačno in se usmeri predvsem na gospodarska vprašanja. Parlament države je znatno bolj zaznamovan z aferami, vladnimi krizami, nezaupnicami in koalicijskimi pogodbami.

== Vrednote in politične stranke ==
Politika priznava tudi, da afere, vladne krize in nezaupnice omogočajo personaliziranje politike, saj mediji v takšnih dogodkih ne morejo poročati le o idejah, temveč o ljudeh in njihovi takšni ali drugačni integriteti. Ideološke predpostavke se opirajo tedaj predvsem na posameznikovo zgodbo in življenje, kar zakonodajne pobude docela trivializira, a jih tudi izpostavi demokratični oceni naslednjih volitev. Stranke so tedaj bolj ali manj definirane s predsedniki in njihovimi drugimi funkcionarji in ljudmi, ki jih volijo.

Večina obredja, s katerim je obremenjeno zakonodajno telo je produkt tradicij podobnih ali starejših podobnih pravnih inštitucij. Nekatere politične stranke stremijo k večji prepoznavni identiteti tako svojih simbolov kot tudi predstavnikov, nekatere pa stremijo k lažjemu razumevanju težav, ki obremenjujejo okolje, ki se skriva s simboli in sanjami.

== Zgodovinski pogled na politične stranke ==

== Vloga strank v državi ==
Politične stranke imajo raznovrstne vloge, ki variirajo glede na vladavino, razpon različnih interesov, ki jih stranka/e zagovarja in spremembe, ki jih medtem država doživlja. Zelo pomemben je tudi dejavnik, koliko vpliva ima posamična stranka v državi v danem trenutku.

=== Nestrankarski sistemi ===
Nestrankarski sistem temelji na imenovanju na podlagi zaslužnosti in političnih izkušenj. Praviloma so takšne vse ureditve v obdobju po revoluciji ali državnem preoblikovanju. Oblikovanje zakonodaje spominja na skupščinsko ureditev, kjer je zagovarjanje posamičnih interesov škodljivo, ker lahko ogroža sicer mlado državo in siceršnji entuziazem prebivalstva pri njenem oblikovanju. Nestrankarski sistem zna biti močno odvisen od vojske in sposobne državne uprave.&lt;ref&gt;Abizadeh 2005.&lt;/ref&gt;.

=== Enostrankarski sistem ===
V takšnem sistemu ena sama stranka prevzema vso oblast v državi. Takšen sistem ne prepoveduje nujno drugih strank, lahko celo omogoča več manjših strank, a prevladujoč vpliv ene velike stranke zelo zaznamuje vladavino. Enostrankarski sistem ima težave predvsem s kritičnimi stališči do oblasti, saj mora biti kritika sprejemljiva za odločevalce. Enostrankarski sistem mnogokrat enačijo z diktaturami in tiranijami.

V primeru ene dominantne stranke, kjer opozicija niti ne more doseči enakopravnega položaja, je položaj dominantnosti kočljiv. Stabilen oblastni položaj zaprtega kroga ljudi lahko škoduje državi ob zlorabi ustave ali državnih institucij.

=== Dvostrankarski sistem ===
Sistem, kjer več let prevladujejo le dve politični stranki znotraj države, so najbolj tipični v ZDA, Jamajki in dolga leta v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Opozicijska stranka tako nudi enakovreden dialog o državnih zadevah in ponuja alternativne rešitve vladnim ministrom oz. pred javnostjo ponudi dovolj kvalitetno podlago za samostojno odločanje volilcev. Dvostrankarski sistem navadno rešuje kadrovske zaplete v okviru dveh samostojnih ekip, ki lahko vladajo državi ob izvolitvi.

ZDA je prešla iz brezstrankarskega sistema v dvostrankarskega kaj kmalu, a ob večjih spremembah nastanejo tretje stranke, ki občasno spremenijo državo. Podobno velja za Združeno kraljestvo, kjer je zadnja pomembna sprememba bila uvedene z Delavsko stranko (Labour).

=== Večstrankarski sistem ===
[[Slika:ElezioneBrunate.jpg|sličica|Plakat strankarskih list za [[Evropski parlament]] leta 2004.]]
Večstrankarski sistem omogoča sestavo različnih političnih strank, ki glede na politični izid volitev oblikujejo vlado in opozicijo. Gre za najbolj razširjen način uporabe političnih strank, saj koalicijsko delovanje omogoča večji vpliv manjšim strankam, hkrati pa večje stranke prevzamejo veliko odgovornost strokovnosti in usklajevanja koalicijske pogodbe. V primeru več strank vlado sestavlja več različnih strank, ki oblikujejo skupni akt vlade, ki uresničuje države interese in izpolnjuje strankarske programe. Velika prednost koalicijske vlade in večstrankarskih sistemov je predvsem v ohranjanju stabilne vlade tudi ob primerih nemirov ali vladnih sporov in odstopov. Zakonodajna oblast lahko vlado razpusti in omogoči nastanek nove vladne koalicije, ki lažje deluje. Težava koalicijske vlade pa je predvsem narava usklajevanja vlade in sorazmernost volilnega uspeha s kasnejšim vladnim delovanjem. Dvostrankarski sistem dovoli vladajoči vladi vpeljati hitre in daljnosežne reforme, ki so v koalicijski vladi lahko tudi več let predmet usklajevanj.

== Barve in simboli strank ==
Politične stranke pogosto uporabljajo barve in simbole kot del svoje identitete, da bi bile bolj prepoznavne med volivci. To je še posebej pomembno v državah z visoko stopnjo [[Pismenost|nepismenosti]], kjer volivci morda ne znajo prebrati imena stranke na glasovnici.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/india-election-party-symbols/index.html|title=Ceiling fans, brooms and mangoes: The election symbols of India's political parties|work=CNN|last=Manveena Suri|last2=Oscar Holland|date=19 April 2019|accessdate=24 January 2021|archivedate=24 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210124112838/https://www.cnn.com/style/article/india-election-party-symbols/index.html}}&lt;/ref&gt; Stranke s podobnimi ideologijami po svetu pogosto uporabljajo iste barve.&lt;ref name=&quot;combos&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;enninful12&quot; /&gt; Barve in simboli se uporabljajo v vseh oblikah politične komunikacije, od plakatov in letakov do televizijskih oglasov in spletnih strani. To omogoča hitrejše in lažje prepoznavanje stranke.&lt;ref name=&quot;malasig18&quot; /&gt; Barvne povezave olajšajo prepoznavanje [[koalicija|koalicij]] in zavezništev med različnimi strankami in drugimi organizacijami.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dw.com/en/germanys-colorful-coalition-shorthand/g-40654452|title=Germany's colorful coalition shorthand|work=[[Deutsche Welle]]|first=Ian P.|last=Johnson|date=20 November 2017|accessdate=24 January 2021|archivedate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129095950/https://www.dw.com/en/germanys-colorful-coalition-shorthand/g-40654452}}&lt;/ref&gt;

Vendar pa so povezave med barvo in ideologijo lahko tudi nedosledne. V različnih državah lahko stranke z isto ideologijo uporabljajo različne barve zaradi zgodovinskih, kulturnih ali političnih razlogov. Včasih pa lahko konkurenčne stranke v isti državi celo sprejmejo enake ali zelo podobne barve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blog.datawrapper.de/partycolors/|title=Election reporting: Which color for which party?|first=Lisa Charlotte|last=Rost|publisher=Datawrapper|date=28 August 2018|accessdate=24 January 2021|archivedate=18 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210118080639/https://blog.datawrapper.de/partycolors/}}&lt;/ref&gt; ZDA so pomemben primer, kjer barvne povezave odstopajo od splošnih trendov. V večini držav rdeča barva simbolizira levičarske stranke, vendar v Združenih državah simbolizira konservativno [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]], modra pa z bolj levo usmerjeno [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratsko stranko]].&lt;ref name=&quot;combos2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations|title=Understanding Political Color Designations|publisher=Gremillion Consulting|accessdate=24 January 2021|archivedate=31 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210131093843/https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|journal=[[The Washington Post]]|title=Elephants Are Red, Donkeys Are Blue|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A17079-2004Nov1.html|first=Paul|last=Farhi|date=2 November 2004|access-date=24 January 2021|archivedate=9 May 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080509144731/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A17079-2004Nov1.html}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; &lt;!--PLEASE DO NOT ADD NON-FREE IMAGES. FAIR USE IMAGES NEED A RATIONALE--&gt;
|+
|-
| '''Ideologija'''
| '''Barve'''
| '''Simboli'''
| '''Zgledi'''
| '''Reference'''
|-
| [[Agrarizem]]
| {{ubl|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}}
| {{ubl|Žito|Štiriperesna deteljica}}
| [[File:Demokratische BauernPartei Deutschlands Logo.svg|link=Demokratska kmečka stranka Nemčije|60x60px]] [[File:Logo of the Agrarian Party of Russia (2013).svg|link=Agrarna stranka Rusije|60x60px]] [[File:Centerpartiet Teillogo.svg|link=Stranka centra (Švedska)|60x60px]]
| &lt;ref name=enninful12&gt;{{navedi splet |url=http://ir.knust.edu.gh/bitstream/123456789/5343/1/Ebenezer%20Kofi%20Enninful.pdf |first=Ebenezer Kofi |last=Enninful |title=The Symbolism of Ghanaian Political Parties and their Impact on the Electorates |publisher=[[Kwame Nkrumah University of Science and Technology]] |date=November 2012 |access-date=24 January 2021 |archive-date=31 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131001431/http://ir.knust.edu.gh/bitstream/123456789/5343/1/Ebenezer%20Kofi%20Enninful.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{rp|58}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://nunatsiaq.com/stories/article/65674greenland_vote_likely_headed_for_a_squeaker_this_march_12/ |title=Greenland vote likely headed for a squeaker this March 12 |work=[[Nunatsiaq News]] |first=Jane |last=George |date=11 March 2013 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130223957/https://nunatsiaq.com/stories/article/65674greenland_vote_likely_headed_for_a_squeaker_this_march_12/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-wearing-wheat-sheaf-badge-lapel-today-keir-starmer-british-farmers-campaign-explained-641045 |title=Why Boris Johnson and MPs are wearing a wheat sheaf badge on their lapel: The campaign to support British farmers explained |work=[[i (newspaper)|i]] |first=Alex |last=Finnis |date=10 September 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923135839/https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-wearing-wheat-sheaf-badge-lapel-today-keir-starmer-british-farmers-campaign-explained-641045 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.crwflags.com/fotw/flags/ru%7Dagr.html |title=Agrarian Party of Russia |publisher=Flags of the World |date=27 February 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=25 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125145331/https://www.crwflags.com/fotw/Flags/ru%7Dagr.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Anarhizem]]
| {{ubl|{{Color box|#000000 |border=darkgray}} Črna|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}}
| {{ubl|Črna zastava, ali črna in rdeča zastava|Črka ''A'' obkrožena s krogom|Črna mačka}}
| [[File:Anarchist flag.svg|link=Sindikalistična stranka|60x60px]] [[File:FRE-AIT.svg|link=Confederación Nacional del Trabajo|60x60px]] [[File:Partido Liberal Mexicano button 1911.svg|link=Mehiška liberalna stranka|60x60px]]
| &lt;ref name=ucsd21&gt;{{navedi splet |url=https://www.anarchism.net/symbol_bf.htm |title=The Classical Symbol of Anarchism |publisher=Anarchism.net |access-date=24 January 2021 |archive-date=9 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109040443/https://www.anarchism.net/symbol_bf.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://library.ucsd.edu/dc/object/bb6212477b |title=Disciplina: mando único: Partido Sindicalista |publisher=University of California, San Diego |date=9 December 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=16 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200216065633/https://library.ucsd.edu/dc/object/bb6212477b |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Baillargeon |first1=Normand |translator=Mary Foster |title=Order Without Power: An Introduction to Anarchism: History and Current Challenges |date=2013 |orig-date=2008 |publisher=Seven Stories Press |location=New York |isbn=978-1-60980-472-5 |url=https://books.google.com/books?id=hu0j22luZ_oC&amp;q=%22circle+A%22 |chapter=Introduction &lt;!--E-book has no page numbers--&gt; |access-date=24 January 2021 |archive-date=1 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601042913/https://books.google.com/books?id=hu0j22luZ_oC&amp;q=%22circle+A%22 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rival.la/thoughts-all/2020/6/10/a-quick-history-of-the-circle-a |title=A quick history of the Circle-A |publisher=Rival LA |date=10 June 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129100754/https://www.rival.la/thoughts-all/2020/6/10/a-quick-history-of-the-circle-a |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Centrizem]]
| {{ubl|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}}
|
| [[File:Radikale Venstre symbol (2017–present).svg|link=Danska socialno liberalna stranka|60x60px]] [[File:LogoPFP.svg|link=Qinmindang|60x60px]] [[File:DieMitte-logo.svg|link=Center (politična stranka)|60x60px]]
| &lt;ref&gt;{{cite journal |first1=Stephen|last1= Ansolabehere |first2=Jonathan|last2= Rodden | first3=James M. Jr. |last3=Snyder |title=Purple America |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_spring-2006_20_2/page/97|journal=The Journal of Economic Perspectives |volume=20 |issue=2 |pages=97–118 |year=2006 |doi=10.1257/jep.20.2.97|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gp.org/forget_red_vs_blue |title=Forget Red vs. Blue: The Paradigm for the 21st Century is Orange, Purple, and Green |publisher=United States Green Party |first=Scott |last=McLarty |year=2019 |access-date=24 January 2021 |archive-date=24 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124235018/https://www.gp.org/forget_red_vs_blue |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Krščanska demokracija]]
| {{ubl|{{Color box|#FF7700 |border=darkgray}} Oranžna}} {{ubl|{{Color box|#FFFFFF|border=darkgray}} Bela}}
| [[Krščanski križ]]
| [[File:Democrazia Cristiana - Vecchio logo.png|link=Krščanska demokracija (Italija)|60x60px]] [[File:Cdu-logo.svg|link=Krščansko demokratska unija Nemčije|60x60px]] [[File:Logo-CVP.svg|link=Krščansko demokratska ljudska stranka Švice|60x60px]]
| &lt;ref name=&quot;Witte1993&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=John|last=Witte|title=Christianity and Democracy in Global Context|url=https://archive.org/details/christianitydemo0000unse_t9c9|year=1993|publisher=Westview Press|isbn=978-0813318431|page=[https://archive.org/details/christianitydemo0000unse_t9c9/page/9 9]}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Komunizem]]
| {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}}
| {{ubl|[[Srp in kladivo]]|Stisk roke}}
| [[File:Emblem of Vietnam Communist Party.svg|link=Komunistična partija Vietnama|60x60px]] [[File:MLKP Badge.svg|link=Marksistično leninistična komunistična partija (Turčija)|60x60px]] [[File:Sozialistische Einheitspartei Deutschlands Logo.svg|link=Socialistična stranka enotnosti Nemčije|60x60px]]
| &lt;ref name=klein18/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://thediplomat.com/2020/08/evolution-of-the-communist-party-of-vietnams-control-over-the-military/ |title=Evolution of the Communist Party of Vietnam's Control Over the Military |work=The Diplomat |first=Bich T. |last=Tran |date=29 August 2019 |access-date=24 January 2021 |archive-date=28 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210128162429/https://thediplomat.com/2020/08/evolution-of-the-communist-party-of-vietnams-control-over-the-military/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/feb/12/hammer-and-sickle-french-communist-party |title=Has the communist hammer and sickle had its day? |work=[[The Guardian]] |first=Owen |last=Hatherley |date=12 February 2013 |access-date=24 January 2021 |archive-date=7 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210207035116/https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/feb/12/hammer-and-sickle-french-communist-party |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Konservatizem]]
| {{ubl|{{Color box|#4584F2|border=darkgray}} Modra}}
|
| [[File:Emblem of the Kuomintang.svg|link=Kuomintang|60x60px]] [[File:Bandera del Partido Conservador Colombiano.svg|link=Kolumbijska konservativna stranka|60x60px]] [[File:Liberal Democratic Party (Japan) Emblem.svg|link=Liberalna demokratska stranka (Japonska)|60x60px]]
| &lt;ref&gt;{{citation | work=[[BBC]] | title=Why is the Conservative Party Blue | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/4923050.stm | date=20 April 2006 | access-date=24 January 2021 | archive-date=14 February 2021 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210214132907/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/4923050.stm | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Alex Marland |author2=Tom Flanagan |title=Brand New Party: Political Branding and the Conservative Party of Canada |journal=Canadian Journal of Political Science |volume=46 |issue=4 |pages=951–972 |date=December 2013 |doi=10.1017/S0008423913001108|s2cid=153857522 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Demokratični socializem]]
| {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}}
| {{ubl|Stisk roke|[[Vrtnica|Rdeča vrtnica]]|Pest}}
| [[File:Democratic Action Party Logo.svg|link=Democratic Action Party|60x60px]] [[File:Bandera del Partido Revolucionario Febrerista.svg|link=Revolutionary Febrerista Party|80x60px]]
| &lt;ref name=korff92&gt;{{cite journal |first1=Gottfried|last1= Korff |first2=Larry |last2=Peterson |title=From Brotherly Handshake to Militant Clenched Fist: On Political Metaphors for the Worker's Hand |journal=International Labor and Working-Class History |volume=42 |pages=70–81 |date=Fall 1992|doi=10.1017/S0147547900011236|s2cid= 144046575 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://mashable.com/2017/05/27/hidden-meaning-rose-emoji-dsa/ |title=The movement behind the rose emoji that you probably don't know about |work=Mashable |first=Sam |last=Speedy |date=27 May 2017 |access-date=24 January 2021 |archive-date=3 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103232422/https://mashable.com/2017/05/27/hidden-meaning-rose-emoji-dsa/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Fašizem]]
| {{ubl|{{Color box|#000000|border=darkgray}} Črna|{{Color box|#964B00|border=darkgray}} Rjava}}
| {{ubl|[[Liktorski snop]]|[[Svastika]]|[[Runa|Rune]]}}
| [[File:Flag of the National Fascist Party (PNF).svg|link=Nacionalna fašistična stranka|60x60px]] [[File:Всероссийская фашистская партия.svg|link= Ruská fašistická strana|60x60px]] [[File:Logo of National Socialist Movement.svg|link=Nacionalno socialistično gibanje za Nizozemsko|60x60px]]
| &lt;ref name=enninful12/&gt;{{rp|56}}&lt;ref&gt;{{cite journal |first=Juan Francisco |last=Fuentes |title=Shirt Movements in Interwar Europe: a Totalitarian Fashion |journal=Ler História |volume= 72 |pages=151–173 |date=27 June 2018 |issue=72 |doi=10.4000/lerhistoria.3560|s2cid=158703576 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.adl.org/hate-symbols?cat_id%5B151%5D=151 |title=Hate Symbols Database |publisher=[[Anti-Defamation League]] |year=2021 |access-date=24 January 2021 |archive-date=28 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201228162354/https://www.adl.org/hate-symbols?cat_id&amp;#91;151&amp;#93;=151 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Feminizem]]
| {{ubl|{{Color box|#FFFF|border=darkgray}} Bela|{{Color box|#9932CC|border=darkgray}} Vijolična|{{Color box|#FFD700|border=darkgray}} Zlata|{{Color box|#FFC0CB|border=darkgray}} Roza}}
| {{ubl|[[Astronomski simbol|Simbol Venere]]|Stisnjena pest|Črka ''F''}}
| [[File:National Woman's Party logo.png|link=National Woman's Party|60x60px]] [[File:FP logo.svg|link=Feminist Party (Finland)|60x60px]] [[File:Logo of the Women's Party (South Korea).svg|link=Women's Party (South Korea)|80x60px]]
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nps.gov/articles/symbols-of-the-women-s-suffrage-movement.htm |title=Symbols of the Women's Suffrage Movement |publisher=United States National Park Service |access-date=24 January 2021 |archive-date=24 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124215815/https://www.nps.gov/articles/symbols-of-the-women-s-suffrage-movement.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://elephant.art/the-real-meanings-behind-six-symbols-of-protest-01072020/ |title=The Real Meanings Behind Six Symbols of Protest |publisher=Elephant art |date=1 July 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201230082124/https://elephant.art/the-real-meanings-behind-six-symbols-of-protest-01072020/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Zelena politika]]
| {{ubl|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}}
| {{ubl|Sonce|Sončnica}}
| [[File:EGP-Logo_2017.png|link=Evropska zelena stranka|80x60px]] [[File:Alternattiva Demokratika.svg|link=Democratic Alternative (Malta)|60x60px]] [[File:Vesna-horizontal-header-150.png|link=VESNA – zelena stranka|80x60px]]
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.globalgreens.org/party/green-party-taiwan |title=Green Party Taiwan |publisher=Global Greens |date=19 September 2014 |access-date=24 January 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225190256/https://www.globalgreens.org/party/green-party-taiwan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/105892/adpd_launches_new_logo_to_symbolise_partys_ethos#.YA3dcOhKiUk |title=AD+PD launches new logo to symbolise party's ethos |work=Malta Today |date=14 November 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=21 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121062439/https://www.maltatoday.com.mt/news/national/105892/adpd_launches_new_logo_to_symbolise_partys_ethos#.YA3dcOhKiUk |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Islamizem]]
| {{ubl|{{Color box|#000000|border=darkgray}} Črna|{{Color box|#006400|border=darkgray}} Zelena}}
| [[Zvezda in polmesec]]
| [[File:Logo PPP (1973-1982).svg|link=United Development Party|60x60px]] [[File:Logo of Jamiat-e Islami.svg|link=Jamiat-e Islami|60x60px]] [[File:PKS logo 2020.png|link=Prosperous Justice Party|60x60px]]
| &lt;ref name=combos/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |first=Leo |last=Suryadinata |title=The Decline of the Hegemonic Party System in Indonesia: Golkar after the Fall of Soeharto |journal=Contemporary Southeast Asia |volume=29 |issue=2 |pages=333–358 |date=August 2007|doi=10.1355/CS29-2F|s2cid=153413092 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Liberalizem]]
| {{ubl|{{Color box|#FFFF33 |border=darkgray}} Rumena}}
| Ptica v letu
| [[File:Social &amp; Liberal Democrats.svg|link=Liberal Democrats (UK)|60x60px]] [[File:Logo der Freien Demokraten (gelbes).svg|link=Free Democratic Party (Germany)|60x60px]]
| &lt;ref name=malasig18&gt;{{navedi novice |url=https://interaksyon.philstar.com/breaking-news/2018/05/16/126899/can-you-paint-with-all-the-colors-of-politics/ |title=Can you paint with all the colors of politics? |work=[[InterAksyon]] |first=Jeline |last=Malasig |date=16 May 2018 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130024842/https://interaksyon.philstar.com/breaking-news/2018/05/16/126899/can-you-paint-with-all-the-colors-of-politics/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.gq-magazine.co.uk/politics/article/liberal-democrats-comeback |title=There is still a place for Liberal Democrats in British politics |work=GQ |first=Glen |last=O'Hara |date=17 August 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129140059/https://www.gq-magazine.co.uk/politics/article/liberal-democrats-comeback |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cassel-Picot, Muriel &quot;The Liberal Democrats and the Green Cause: From Yellow to Green&quot; in Leydier, Gilles and Martin, Alexia (2013) ''Environmental Issues in Political Discourse in Britain and Ireland''. Cambridge Scholars Publishing. [https://books.google.com/books?id=fFgxBwAAQBAJ&amp;pg=PA105 p. 105] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803032832/https://books.google.ca/books?id=fFgxBwAAQBAJ&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA105 |date=3 August 2020 }}. {{isbn|978-1443852838}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Libertarianizem]]
| {{ubl|{{Color box|#FFFF33 |border=darkgray}} Rumena| {{Color box|#FFD700 |border=darkgray}} Zlata}}
| {{ubl|Jež|Bakla}}
| [[File:Libertarian Disc.svg|link=Libertarian Party (United States)|60x60px]] [[File:Libertarischepartij.svg|link=Libertarian Party (Netherlands)|60x60px]]
| &lt;ref name=combos&gt;{{navedi splet |url=https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations |title=Understanding Political Color Designations |publisher=Gremillion Consulting |access-date=24 January 2021 |archive-date=31 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210131093843/https://www.colorcombos.com/blog/understanding-political-color-designations |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.refinery29.com/en-us/2020/07/9917658/primary-secondary-colors-fall-fashion-trend |title=Why Are Primary Colors Trending In Fashion Right Now? |work=Refinery29 |first=Eliza |last=Huber |date=16 July 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182518/https://refinery29.com/en-us/2020/07/9917658/primary-secondary-colors-fall-fashion-trend |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://entretenimento.uol.com.br/noticias/redacao/2020/05/18/youtuber-mistura-aberturas-de-game-of-thrones-e-tiger-king.htm |title=Youtuber mistura aberturas de &quot;Game of Thrones&quot; e &quot;Tiger King&quot; em animação |language=pt |work=UOL |date=18 May 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129055931/https://entretenimento.uol.com.br/noticias/redacao/2020/05/18/youtuber-mistura-aberturas-de-game-of-thrones-e-tiger-king.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.wsj.com/articles/libertarians-spoil-the-election-11604867668 |title=Libertarians Spoil the Election |work=The Wall Street Journal |first=Walter E. |last=Block |date=8 November 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=16 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210116184046/https://www.wsj.com/articles/libertarians-spoil-the-election-11604867668 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Monarhizem]]
| {{ubl|{{Color box|#FFFFFF |border=darkgray}} Bela|{{Color box|#FFD700 |border=darkgray}} Zlata|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}}
| Krona
| [[File:Emblem of the Rexist Party.svg|link=Rexist Party|60x60px]] [[File:FUNCINPEC logo.png|link=FUNCINPEC|60x60px]]
| &lt;ref name=enninful12/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.townandcountrymag.com/style/fashion-trends/a35269653/why-color-purple-biden-inauguration/ |title=The Deep Meaning of the Color Purple at the Biden Inauguration |work=Town &amp; Country Magazine |first=Jessica |last=Iredale |date=20 January 2021 |access-date=24 January 2021 |archive-date=23 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123202349/https://www.townandcountrymag.com/style/fashion-trends/a35269653/why-color-purple-biden-inauguration/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Pacifizem]]
| {{ubl|{{Color box|#FFFFFF |border=darkgray}} Bela}}
| {{ubl|[[Bela zastva]]|[[Golobi|Golob]]|[[Simboli miru]]|[[Beli mak]]|[[Znak V]]}}
| [[File:Pacifistisch Socialistische Partij logo.svg|link=Pacifist Socialist Party|60x60px]] [[File:EDA logo.svg|link=United Democratic Left|60x60px]]
| &lt;ref name=enninful12/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thehistorypress.co.uk/articles/peace-symbols-through-history/ |title=Peace symbols through history |publisher=[[The History Press]] |access-date=24 January 2021 |archive-date=21 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121044652/https://www.thehistorypress.co.uk/articles/peace-symbols-through-history/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Socialna demokracija]]
| {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča|{{Color box|#E131EA |border=darkgray}} Roza|{{Color box|#9932CC |border=darkgray}} Vijolična}}
| {{ubl|Stisk roke|[[Vrtnica|Rdeča vrtnica]]|Pest}}
| [[File:Socialdemokratiet symbol (2014–present).svg|link=Socialni demokrati (Danska)|60x60px]] [[File:Socialni demokrati Logo.svg|link=Socialni demokrati (Slovenija)|60x60px]]
| &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Color Design Workbook: A Real World Guide to Using Color in Graphic Design|last1=Adams|first1=Sean|last2=Morioka|first2=Noreen|last3=Stone|first3=Terry Lee|date=2006|publisher=Rockport Publishers|isbn=159253192X|location=Gloucester, Mass.|pages=[https://archive.org/details/colordesignworkb0000ston/page/86 86]|oclc=60393965|url=https://archive.org/details/colordesignworkb0000ston/page/86}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Kumar|first1=Rohit Vishal|last2=Joshi|first2=Radhika|date=October–December 2006|title=Colour, Colour Everywhere: In Marketing Too|journal=SCMS Journal of Indian Management|volume=3|issue=4|pages=40–46|issn=0973-3167|ssrn=969272}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://jacobinmag.com/2020/12/denmark-democratic-ownership-finance-act-social-democrats-red-green-alliance |title=Denmark's &quot;Democratic Ownership&quot; Agenda Shows We Can Run Our Own Lives |work=Jacobin |first=Poyâ |last=Pâkzâd |date=December 2020 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129081123/https://jacobinmag.com/2020/12/denmark-democratic-ownership-finance-act-social-democrats-red-green-alliance |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=korff92/&gt;
|-
| [[Socializem]]
| {{ubl|{{Color box|#F50E0E |border=darkgray}} Rdeča}}
| [[Vrtnica|Rdeča vrtnica]]
| [[File:Emblem of the Socialist Party of Chile.svg|link=Socialist Party of Chile|60x60px]] [[File:Partia Socialiste.svg|link=Socialist Party of Albania|60x60px]] [[File:Logo of the FMLN.svg|link=Farabundo Martí National Liberation Front|60x60px]]
| &lt;ref name=klein18&gt;{{navedi splet |url=https://www.goethe.de/en/kul/ges/eu2/kar/21254970.html |title=Interview with Gerd Koenen: The Fading of a Political Colour |publisher=[[Goethe-Institut]] |first=Sarah |last=Klein |date=April 2018 |access-date=24 January 2021 |archive-date=29 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210129052440/https://www.goethe.de/en/kul/ges/eu2/kar/21254970.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://ambito-juridico.jusbrasil.com.br/noticias/192209688/uso-de-cores-de-partido-em-predios-publicos-gera-condenacao-por-improbidade |title=Uso de cores de partido em prédios públicos gera condenação por improbidade |language=pt |work=Jusbrasil |year=2015 |access-date=24 January 2021 |archive-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130034946/https://ambito-juridico.jusbrasil.com.br/noticias/192209688/uso-de-cores-de-partido-em-predios-publicos-gera-condenacao-por-improbidade |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.histecon.magd.cam.ac.uk/coins_August2017.html|title=Coins of the Month – The symbols of the French socialists from the nineteenth century to today|last=Einaudi|first=Luca|date=August 2017|website=www.histecon.magd.cam.ac.uk|publisher=Joint Centre for History and Economics, University of Cambridge|access-date=26 May 2019|archive-date=31 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210131020124/https://www.histecon.magd.cam.ac.uk/coins_August2017.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.tiemporeal.com.pe/farc-frente-amplio-partido-socialista-argentino/ |title=¿Coincidencia? ¿Por qué estos 3 logos de partidos de izquierda son tan parecidos? |language=es |work=Tiempo Real |date=20 September 2017 |access-date=24 January 2021 |archive-date=1 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601042915/https://www.tiemporeal.com.pe/farc-frente-amplio-partido-socialista-argentino/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=korff92/&gt;
|-
|}

== Viri ==
* Scott Meinwaring, Arturo Valenzuela; Politics, Society, Latinamerica/ založba Westview Press 1998.
* KAJ JE POLITIKA?– ur. Adolf Bibič (kompendij sodobnih teorij), Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1997, zbirka: Alfa

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Politične stranke|*]]
[[Kategorija:Parlamentarizem]]
[[Kategorija:Volitve]]
[[Kategorija:Organizacije]]</text>
      <sha1>gurjgbhukbub76v4ktsva56kd0lh2k0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vaduz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16271</id>
    <revision>
      <id>6686619</id>
      <parentid>6677361</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:11:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ziv</username>
        <id>221276</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:LIE Vaduz COA.svg]] → [[File:LIE Vaduz COA HistLex.svg]] → File replacement: update to new version ([[c:c:GR]])</comment>
      <origin>6686619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17960" sha1="qzjfklkzaqsfgj2o731g7sy6h9e7git" xml:space="preserve">{{Infobox Settlement
|official_name          = Vaduz
|other_name             =
|native_name            =  
|nickname               = 
|motto                  = 
|image_skyline          = Vaduz.jpg 
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Vaduz
|image_flag             = Flag_of_Vaduz_Liechtenstein-1.svg
|flag_size              = 30px
|image_seal             = 
|seal_size              = 
|image_shield           = LIE Vaduz COA HistLex.svg
|shield_size            = 100px
|image_blank_emblem     =
|blank_emblem_size      =
|image_map              = Liechtenstein-Vaduz.svg
|mapsize                = 150px
|map_caption            = Vaduz in njegove eksklave v Lihtenštajnu.
|lat_deg = 47 |lat_min = 08 |lat_sec = |lat_dir = N |lon_deg = 9 |lon_min = 31 |lon_sec = |lon_dir = E
|pushpin_map            = 
|pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{LIE}}
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|subdivision_type4      = 
|subdivision_name4      = 
|government_type        = [[monarhija]]
|leader_title           =
|leader_name            =
|leader_title1          =  &lt;!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --&gt;
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|leader_title3          =
|leader_name3           =
|leader_title4          =
|leader_name4           =
|established_title      =  &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date       = 
|established_title2     =  &lt;!-- Incorporated (town) --&gt;
|established_date2      = 
|established_title3     =  &lt;!-- Incorporated (city) --&gt;
|established_date3      = 
|area_magnitude         = 
|unit_pref              = &lt;!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 17,3
|area_land_km2          = 
|area_water_km2         = 
|area_water_percent     = 
|area_urban_km2         = 
|area_metro_km2         = 
|population_as_of       = 31.12.2005
|population_footnotes   =
|population_note        = 
|settlement_type        = &lt;!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--&gt;
|population_total       = 5109
|population_density_km2 = 295
|population_metro       =
|population_density_metro_km2 =
|population_urban       = 
|population_density_urban_km2 =
|timezone               = CET
|utc_offset             = +1
|timezone_DST           = CEST
|utc_offset_DST         = 
|latd= 47 |latm= 08 |lats = 33 |latNS = N
|longd = 9 |longm = 31 |longs = 19 |longEW = E 
|coordinates_display    = 3
|elevation_footnotes    =  &lt;!--for references: use &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; tags--&gt;
|elevation_m            = 445
|elevation_ft           = 
|postal_code_type       = Postal code
|postal_code            = 9490
|area_code              = 7001
|website                = http://www.vaduz.li
|footnotes              = 
}}

'''Vaduz''' [fadúc] je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[kneževina|kneževine]] [[Lihtenštajn]].

V mestu, v katerem od leta [[1938]] prebiva tudi lihtenštajnski [[Knez|knez]], živi po zadnjem štetju 5.429 [[prebivalstvo|prebivalcev]], od katerih je večina [[katolicizem|katoličanov]]. Leži ob desnem bregu [[Ren]]a, na 469 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Mesto se razprostira na površini 17,3 km².&lt;ref&gt;* http://www.web-calendar.org/en/world/europe/liechtenstein/vaduz--11&lt;/ref&gt; V njem je sedež [[parlament]]a (Landtag) in [[Vlada|vlade]]. Vaduz je bil prvič omenjen v dokumentih leta [[1150]], vaduški [[grad]] pa leta [[1322]]. Verjetno so ga v [[13. stoletje|13. stoletju]] ustanovili [[grof]]i Werdenberg. 

== Zemljepisni položaj ==

Vaduz je mesto v vzhodnem delu Lihtenštajna in leži na desnem bregu reke [[Ren]]. Je drugo največje mesto v [[Kneževina|kneževini]]. Nekoliko večje od njega je sosednje mesto [[Schaan]].

== Zgodovina ==

Vaduz je prvič omenjen v zgodovinskih rokopisih iz [[12. stoletje|12. stoletja]], leta [[1150]], kot Farduzes. Velja pa splošno prepričanje, da je bil ustanovljena okoli leta [[1322]] s strani grofov Werdenberg. Leta 1322 se omemnja gradu, ki je bil opuščen, ko so ga Švabski vojni Švicarji leta [[1499]] opustošili. Takrat je bilo tudi mesto uničeno.

V 17. stoletju je družina Liechtenstein iskala sedež v Reichstagu. Ker pa ni imela nobenega ozemlja, ki bi bilo neposredno pod cesarskem prestolom, niso mogli izpolniti osnovne zahteve, da izpolnjujejo pogoje.

Družina je hrepenela po dodani moči za sedež v cesarski vladi, ki bi g sedež prinesel. Zato je skušala pridobiti zemljišča, ki bi bila ''Reichsunmittelbar'' ali brez kakršnekoli fevdalnega lastnika, razen samega svetega rimskega cesarja, ki bi imel pravice na zemljiščih. Čez nekaj časa, je družina lahko poskrbela za nakup miniaturne Herrschaft ( &quot;milost&quot;) od družine Schellenberg in grofijo Vaduz (v letih [[1699]] in [[1712]]) iz danes [[Avstrija|avstrijskega]] mesta Hohenems. Tiny Schellenberg in Vaduz sta imela potreben in primeren politični status, ni bilo fevdalnega gospodarja razen cesarja.

S tem je, [[23.januar 1719|23. januarja 1719]], potem ko je bil nakup potrjen, Karel VI, sveti rimski cesar, odredil Vaduz in Schellenberg kot eno, in dvignil na dostojanstvo ''Fürstentum'' (kneževine) z imenom &quot;Lihtenštajn&quot; v čast &quot;svojega služabnika, Anton Florian Lihtenštajn &quot;. Prav na ta dan, je Lihtenštajn postala suverena država članica Svetega rimskega cesarstva. Dokaz, da je do nakupa prišlo iz političnih razlogov, je v tem, da pred tem knezi Liechtenstein (Lihtenštajn) niso vstopili v novo kneževino več kot 120 let.

== Poreklo imena ==

Ime Vaduz je bodisi romanskega porekla, od latinskega ''akvadukt'' (avadutg), še iz časov [[Rimljani|Rimljanov]], bodisi iz termina ''Valdutsch'' v  nemškem dialektu, kar pomeni &quot;Dolina Nemcev&quot;.

== Prebivalstvo ==

V mestu je na dan 30.6.2015 živelo 5.429 prebivalcev. Verska pripadnost prebivalcev je naslednja:
* Katoličani   71%
* Protestanti   9%
* Muslimani     6%
* Ostali       14%

== Klima ==

Vaduz ima oceansko klimo z milimi zimami in poletji. Poleti je povečana količina padavin, čeprav dežuje tekom celega leta. Povprečna letna količina padavin znaša okoli 90 mm/m². Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna maksimalna dnevna temperatura 25ºC in najnižja 14ºC. Najhladnejši mesec je januar, ko je navišja povprečna dnevna temperatura 3ºC in najnižja -3ºC.&lt;ref&gt;* http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210213112050/http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein |date=2021-02-13 }}&lt;/ref&gt;


{{Weather box
|width = auto
|location = Vaduz (1991–2020 običajna temp., ekstremi 1973-danes)
|metric first = Yes
|single line = Yes
| Jan high C = 5.0
| Feb high C = 6.8
| Mar high C = 11.8
| Apr high C = 16.0
| May high C = 20.1
| Jun high C = 23.2
| Jul high C = 24.9
| Aug high C = 24.3
| Sep high C = 20.0
| Oct high C = 15.7
| Nov high C = 9.5
| Dec high C = 5.5
| year high C = 15.2
| Jan mean C = 1.4
| Feb mean C = 2.7
| Mar mean C = 6.8
| Apr mean C = 10.7
| May mean C = 14.7
| Jun mean C = 17.9
| Jul mean C = 19.4
| Aug mean C = 19.1
| Sep mean C = 15.0
| Oct mean C = 11.1
| Nov mean C = 5.7
| Dec mean C = 2.2
| year mean C = 10.6
| Jan low C = -2.0
| Feb low C = -1.1
| Mar low C = 2.3
| Apr low C = 5.6
| May low C = 9.7
| Jun low C = 13.0
| Jul low C = 14.6
| Aug low C = 14.6
| Sep low C = 10.8
| Oct low C = 6.9
| Nov low C = 2.2
| Dec low C = -1.1
| year low C = 6.3
|Jan record high C = 20.0
|Feb record high C = 21.7
|Mar record high C = 24.6
|Apr record high C = 28.7
|May record high C = 33.2
|Jun record high C = 35.2
|Jul record high C = 35.3
|Aug record high C = 36.0
|Sep record high C = 33.0
|Oct record high C = 29.0
|Nov record high C = 23.6
|Dec record high C = 22.2
|Jan record low C = -20.3
|Feb record low C = -17.2
|Mar record low C = -12.9
|Apr record low C = -5.0
|May record low C = -1.0
|Jun record low C = 3.4
|Jul record low C = 5.0
|Aug record low C = 5.0
|Sep record low C = 0.0
|Oct record low C = -5.3
|Nov record low C = -11.2
|Dec record low C = -16.0
| precipitation colour = green
| Jan precipitation mm = 41
| Feb precipitation mm = 34
| Mar precipitation mm = 54
| Apr precipitation mm = 57
| May precipitation mm = 90
| Jun precipitation mm = 116
| Jul precipitation mm = 130
| Aug precipitation mm = 144
| Sep precipitation mm = 96
| Oct precipitation mm = 68
| Nov precipitation mm = 56
| Dec precipitation mm = 54
| year precipitation mm = 940
| Jan snow cm = 14
| Feb snow cm = 14
| Mar snow cm = 6
| Apr snow cm = 0
| May snow cm = 0
| Jun snow cm = 0
| Jul snow cm = 0
| Aug snow cm = 0
| Sep snow cm = 0
| Oct snow cm = 0
| Nov snow cm = 5
| Dec snow cm = 12
| year snow cm = 51
| unit precipitation days = 1 mm
| Jan precipitation days = 7.4
| Feb precipitation days = 6.6
| Mar precipitation days = 9.0
| Apr precipitation days = 8.9
| May precipitation days = 11.8
| Jun precipitation days = 12.9
| Jul precipitation days = 13.2
| Aug precipitation days = 13.3
| Sep precipitation days = 10.1
| Oct precipitation days = 8.7
| Nov precipitation days = 8.7
| Dec precipitation days = 8.7
| year precipitation days = 119.3
| unit snow days = 
| Jan snow days = 3.9
| Feb snow days = 3.9
| Mar snow days = 2.1
| Apr snow days = 0.2
| May snow days = 0.0
| Jun snow days = 0.0
| Jul snow days = 0.0
| Aug snow days = 0.0
| Sep snow days = 0.0
| Oct snow days = 0.0
| Nov snow days = 1.4
| Dec snow days = 3.3
| year snow days = 14.8
| Jan humidity = 75
| Feb humidity = 69
| Mar humidity = 66
| Apr humidity = 63
| May humidity = 67
| Jun humidity = 70
| Jul humidity = 71
| Aug humidity = 74
| Sep humidity = 76
| Oct humidity = 76
| Nov humidity = 77
| Dec humidity = 77
| year humidity = 72
| Jan sun = 72
| Feb sun = 92
| Mar sun = 131
| Apr sun = 156
| May sun = 168
| Jun sun = 181
| Jul sun = 197
| Aug sun = 183
| Sep sun = 147
| Oct sun = 114
| Nov sun = 67
| Dec sun = 53
| year sun = 1563
| Jan percentsun = 40
| Feb percentsun = 44
| Mar percentsun = 47
| Apr percentsun = 49
| May percentsun = 46
| Jun percentsun = 48
| Jul percentsun = 52
| Aug percentsun = 54
| Sep percentsun = 52
| Oct percentsun = 48
| Nov percentsun = 36
| Dec percentsun = 34
| year percentsun = 47
|source 1 = [[MeteoSwiss]] (snow 1981–2010)&lt;ref name=MeteoSwiss&gt;{{navedi splet
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/services-and-publications/applications/ext/climate-climsheet.html
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1991−2020) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=MeteoSwiss1981&gt;{{navedi splet 
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1981−2010) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022 
| archive-date = 2022-07-25 
| archive-url = https://web.archive.org/web/20220725001826/https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| url-status = bot: unknown 
}}&lt;/ref&gt;
|source 2 = NOAA (extremes)&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url = https://www.ncei.noaa.gov/access/services/data/v1?dataset=global-summary-of-the-day&amp;stations=06990099999&amp;startDate=1700-01-01&amp;endDate=2023-12-31&amp;dataTypes=MAX,MIN,PRCP
| title = Global Surface Summary of the Day - GSOD
| publisher = [[National Oceanic and Atmospheric Administration]]
| accessdate = January 16, 2023
}}&lt;/ref&gt;
}}

== Znamenitosti ==
[[Slika:Liechtenstein asv2022-10 img22 Vaduz Schloss.jpg|sličica|Grad Vaduz]]
Največja znamenitost Vaduza je grad Vaduz, ki je tudi dom in uradna rezidenca lihtenštajnskega kneza in knežje družine. Grad je viden iz celotnega Vaduza ter je dostopen tudi peš iz središča mesta. Katedrala Sv. Florjana je sedež škofije. Vredne ogleda pa so tudi mestna hiša (Rathaus), znamenita Rdeča hiša (Rotes Haus), Lihtenštajnska narodna galerija, Poštni muzej in Smučarski muzej. Zanimivost mesta so tudi vinske kleti.

Mesto množično obiskujejo turisti iz vsega sveta.

== Gospodarstvo in transport ==

Vaduz je celoletno živahno turistično središče, čeprav je ena redkih svetovnih prestolnic brez letališča in železniške postaje. Turisti si lahko mesto ogledajo z organiziranim vodenjem ali pa se po njem zapeljejo s turističnim vlakcem.

Najbližja železniška postaja Schaan-Vaduz se nahaja približno 2 km od centra mesta, v mestu Schaan. Vendar pa se tu razen vlakov za lokalne potrebe ustavi zelo malo vlakov, Lokalni vlaki povezujejo mesti [[Feldkirch]] v Avstriji in [[Buch]] v [[Švica|Švici]]. Obstajajo zelo pogoste avtobusne povezave do bližnjih železniških postaj, vključno Buchs, [[Sargans]] in Feldkirch, ki jih izvaja podjetje Liechtenstein Bus.

Najbližje letališče je v mednarodno letališče v [[Zürich|Zürichu]].

== Kultura ==

Narodna umetniška galerija, kot tudi Narodni muzej Lihtenštajna se nahajata v Vaduzu. Umetniška galerija je muzej moderne in sodobne [[Umetnost|umetnosti]]. Zgradba muzeja je bila dokončana leta 2000 po načrtih švicarskih arhitektov Morger, Degelo in Kerez. Narodni muzej ima stalno izložbo o [[Kultura|kulturi]] in zgodovini Lihtenštajna.

Poleti je v mestnem središču polno [[Festival|festivalov]]. Najbolj znani so: ''Vaduški filmski festival'', “Städtle-Summer”, “Winzerfest”. Prireditve dosežejo vrhunec [[15. avgust]]a, ko poteka praznovanje državnega praznika.

== Šolstvo ==

Razporeditev vsakega šolarja v Vaduzu je odvisna od njegovega naslova v Vaduzu.&lt;ref name=Ebenholz&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school Ebenholz Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091741/http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Fürst-Franz-Josef-Strasse 38 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; Poleg štirih vrtcev&lt;ref&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/kindergarten-en Kindergarten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091820/http://www.vaduz.li/kindergarten-en |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Kindergarten Bartlegrosch Bartlegroschstrasse 31 9490 Vaduz &quot; and &quot;Schwefelstrasse 15 9490 Vaduz&quot; and &quot;Schimmelgasse 13 9490 Vaduz&quot; and &quot;Weiherweg 15 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; v Vaduzu obstajata dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]],&lt;ref name=Aule&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/-ule-primary-school Äule Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091939/http://www.vaduz.li/-ule-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Giessenstr. 11 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;,&lt;ref name=Ebenholz/&gt;, ki imata skupno vodstvo in administracijo. Realka,  Višja šola in [[Gimnazija|gimnazija]] se nahajajo v Vaduzu, medtem, ko sta v mestu Schaan Realka in Lihtenštajnska športna šola.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.schaan.li/CFDOCS/cmsout/admin/index.cfm?GroupID=53&amp;MandID=3&amp;meID=6044&amp; Weiterführende Schulen Schaan].&quot; Commune of Schaan. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Realschule Schaan Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Sportschule Liechtenstein Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Realschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot; and &quot;Oberschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;

[[Univerza]] Lihtenštajn se nahaja v Vaduzu, ki so jo v Švicarskem centru za akreditacijo in kakovost v visokem šolstvu klasificirali kot &quot;majhno univerzo z visokim potencialom&quot;.&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828232125/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; Univerza izpolnjuje vse zahteve in standarde švicarskega visokošolskega sistema in ima programe usklajene z [[Bolonjski proces|bolonjskim procesom.]] 

== Šport ==
[[Slika:Haupttribüne mit Gebirge.JPG|thumb|right|250px|Nogometni štadion Rheinpark]]
V mestu deluje nogometni klub FC Vaduz, ki tako kot ostala moštva v kneževini tekmuje v švicarskem nogometnem tekmovanju. V sezoni 2008/2009 je kot prvi nogometni klub iz Lihtenštajna tekmoval v prvi ligi Švice. Domače tekme igra na [[Stadion|štadionu]] Rheinpark Stadion zmogljivosti cca 8.000 gledalcev na katerem igra domače tekme tudi lihtenštajnska nogometna reprezentanca.

V mestu delujeta tudi [[Tenis|teniški]] Vaduz Tennis Club ustanovljen leta [[1925]]&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828234826/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; in [[Skvoš|skvoš]] klub Squash Rackets Club, ki je bil ustanovljen leta [[1984]].&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140829001239/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 |date=2014-08-29 }}&lt;/ref&gt;

== Znameniti meščani ==

* Medea de Novara (1905-2001), igralka
* Josef Rheinberger (1839-1901), skladatelj
* Josef Ospelt (1881-1962), prvi [[Predsednik vlade|premier]] Lihtenštajna
* Adrian Hasler (roj. 1964), sedanji premier Lihtenštajna
* Marina Nigg (roj. 1984), nekdanja alpska smučarka
* Stephanie Vogt (roj.1990), teniška igralka
* [[Tina Weirather]] (roj.1989), alpska smučarka

== Zunanje povezave ==

* [http://www.vaduz.li/en Uradna stran mesta Vaduz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161029232433/http://www.vaduz.li/en |date=2016-10-29 }}

== Sklici ==

{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vaduz| ]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>qzjfklkzaqsfgj2o731g7sy6h9e7git</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Operacija Trajna svoboda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17537</id>
    <redirect title="Invazija na Afganistan (2001)" />
    <revision>
      <id>6686816</id>
      <parentid>152672</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:42:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Invazija na Afganistan (2001)]]</comment>
      <origin>6686816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" sha1="t1zzb60y3rt8wl751nlyqhcoo5tq91q" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Invazija na Afganistan (2001)]]</text>
      <sha1>t1zzb60y3rt8wl751nlyqhcoo5tq91q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Invazija na Afganistan (2001)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17538</id>
    <revision>
      <id>6686695</id>
      <parentid>5930388</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:31:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Invazija na Afganistan 2001]] na [[Invazija na Afganistan (2001)]]: standardizacija</comment>
      <origin>5930388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="907" sha1="5r0wj3wmqo372kk6wg2bat7tq1558ya" xml:space="preserve">'''Invazija na Afganistan 2001''' se je začela oktobra [[2001]] (po terorističnem napadu 11. septembra) pod vodstvom [[Združene države Amerike|ZDA]] (sodelovali so še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Avstralija]] in [[Severno zavezništvo]]). Ameriško [[koda|kodno ime]] za to [[vojaška operacija|operacijo]] je '''Operacija Trajna svoboda''' (''Operation Enduring Freedom''), medtem ko je britanski prispevek znan kot [[Operacija Resnica]] (''Operation Veritas''). [[Invazija]] na [[Afganistan]] sodi v sklop [[vojna proti terorizmu|vojne proti terorizmu]].

== Glej tudi ==

* [[ISAF]]
* [[vojna proti terorizmu]]

{{mil-hist-stub}}

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Vojaške operacije novejše zgodovine]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Afganistana]]
[[Kategorija:Invazije]]
[[Kategorija:Globalna vojna proti terorizmu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5r0wj3wmqo372kk6wg2bat7tq1558ya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam perzijskih kraljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18190</id>
    <revision>
      <id>6686892</id>
      <parentid>6646411</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:47:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke ShahrbarazCoinHistoryofIran.jpg z [[c:File:Coin_of_Farrukhzad,_minted_at_Ardashir-Khwarrah_in_circa_694–698.jpg|Coin_of_Farrukhzad,_minted_at_Ardashir-Khwarrah_in_circa_694–698.jpg]]</comment>
      <origin>6686892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68441" sha1="2x5rbngwge2n223yguqzuh16lqlu5l7" xml:space="preserve">{{Infopolje vladarski naziv
|began={{okoli|727 pr. Kr.}} ([[Medijska dinastija]]) ali 550 pr. Kr. ([[Ahemenidi]])|border=imperial
|caption='''Zadnji vladar'''&lt;br&gt;'''[[Mohamed Reza Pahlavi]]'''&lt;br&gt;(16. september 1941 - 11. februar 1979)
|coatofarms=Imperial Coat of Arms of Iran.svg
|coatofarmscaption=[[Emblem Irana|Grb rodbine Pahlavi]] (1932–1979)
|ended=11. februar 1979 ([[Iranska revolucija]])
|pretender=[[Reza Pahlavi, prestolonaslednik Irana|Reza Pahlavi]]|native_name={{nobold|{{langx|fa|{{Nastaliq|شاهنشاه ایران}}|rtl=yes|label=none}}&amp;nbsp;([[Perzijščina|Perzijsko]])}}
|last_monarch=Mohammad Reza Pahlavi|image=Mohammad Reza Pahlavi 2.jpg|first_monarch=[[Dejok]]{{Efn|Prvi vladar [[Medijsko cesarstvo|Medije]].}} ali [[Kir Veliki|Kir]]{{Efn|Prvi vladar [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].}}
|realm=Irana
|style=''[[Šah (vladar)|Šah]]'', ''[[Kralj kraljev|Šahanšah]]'', ''[[Arjamer]]'', ''[[Božja senca]]'', ''[[Vrhovni poveljnik iranskih oborožđenih sil|Bozorg arteštaran]]'' in mnogi drugi&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Inlow|first1=Edgar Burke|title=Shahanshah: A Study of the Monarchy of Iran|year=1979|publisher=Motilal Banarsidass|url=https://books.google.com/books?id=HFONAAAAMAAJ}}&lt;/ref&gt;|royal_title=Kralj kraljev}}

'''Seznam perzijskih vladarjev''' vsebuje vse vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve [[Medijci|Medijskega cesarstva]] okoli leta 705 pr. n. št. do odstavitve Pahlavidske dinastije leta 1979.

== [[Medijsko cesarstvo]] (678–549 BC) ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Medijsko kraljestvo (678 pr. n. št.–549 pr. n. št.)
|-
|
| href=&quot;Vonones II of Parthia&quot; |'''[[Dejok]]'''
|
|700–647 pr. n. št. 
| href=&quot;Artabanus III (of Parthia)&quot; |Prvi znani medijski vladar.&lt;tr title=&quot;&lt;nowiki&gt;circa&lt;/nowiki&gt;&quot;&gt;&lt;td&gt;&lt;td&gt;'''[[Fraort]]'''
&lt;td&gt;Dejokov sin&lt;/td&gt;&lt;td&gt;647–625 pr. n. št. &lt;td&gt;&lt;/tr&gt;
|-
! colspan=&quot;5&quot; |'''[[Skiti|Skitska]] vladavina (624–597 pr. n. št.)'''
|-
|[[Slika:Qyzqapan tomb relief Cyaxeres.jpg|118x118px]]
|'''[[Kjaksar]]'''
|Fraortov sin
|624–585 pr. n. št.
|Dinastija medijskih kraljev je bila znana kot Kjaksaridska dinastija; ime je dobila po Kjaksarju ali po neznanem kralju, ki je vladal pred Dejokom.&lt;ref&gt;[http://livius.org/sources/content/behistun-persian-text/behistun-minor-inscriptions Behistun Inscription]: This is Phraortes. He lied, saying: &quot;I am Khshathrita, of the dynasty of Cyaxares. I am king in Media.&quot;&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:King Astyages submitting to Cyrus.jpg|139x139px]]
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Astjag]]'''
|Kjaksarjev sin
|585–549 pr. n. št. 
|Zadnji medijski kralj.
|-
|}

Medijci so bili iransko ljudstvo. [[Perzijci]], ki so bili z njimi tesno povezani in jim bili podložni, so se v [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] uprli [[Medijsko cesarstvo|Medijskemu cesarstvu]].

== Ahemenidsko cesarstvo (~705–559 pr. n. št.) ==
{{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;5&quot; |[[Ahemenidi]] (~705–559 pr. n. št.)
|-
|
| href=&quot;Vonones II of Parthia&quot; |'''[[Ahemen]]'''
|
|~705 pr. n. št.

| href=&quot;Artabanus III (of Parthia)&quot; |Prvi vladar Ahemenidskega kraljestva.&lt;tr title=&quot;&lt;nowiki&gt;circa&lt;/nowiki&gt;&quot;&gt;&lt;td&gt;&lt;td&gt;'''[[Teisp]]'''&lt;td&gt;Ahemenov sin.&lt;/td&gt;&lt;td&gt;~640 pr. n. št.&lt;td&gt;&lt;/tr&gt;
|-
|[[Slika:Cyrus_I_on_horseback,_seal.png|70x70px]]
|'''[[Kir I.]]'''
|Teispov sin.
|~580 pr. n. št.
|
|-
|
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Arijaramna]]'''
|Teispov sin.
| 
|Sovladar Kira I.
|-
|[[Slika:Cambyses_I_-_April_2013_-_2.jpg|93x93px]]
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Kambiz I.]]'''
|Sin Kira I. in oče Kira II.
|~550 pr. n. št.
|
|-
|
| href=&quot;Gotarzes II of Parthia&quot; |'''[[Arsam]]'''
|Arijaramnov sin.
| 
|Sovladar Kambiza I.
|}

== Ahemenidsko cesarstvo (559–334/327 pr. n. št.) ==
{{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslovi
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Ahemenidi]] (559–334/327 pr. n. št.)
|-
| [[Slika:Olympic Park Cyrus-3.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, kralj Anšana, kralj [[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medije]], kralj [[Babilonija|Babilonije]], kralj [[Sumerija|Sumerije]] in [[Akadsko kraljestvo|Akadije]], kralj štirih vogalov sveta
| '''[[Kir Veliki]]'''
|–
| 600 pr. n. št.
| Sin Kambiza I. in Mandane Medijske, Astjagove hčerke
| 559–530 pr. n. št.
|530 pr. n. št.
| Kralj Anšana od 559 pr. n. št. Ubit v bitki z [[Masageti]].
|-
| [[Slika:Stela Cambyses Apis closeup.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon [[Stari Egipt|Egipta]]
| '''[[Kambiz II.]]'''
|–
| ?
| Sin Kira Velikega.
| 530–522 pr. n. št.
|521 pr. n. št.
| Umrl na pohodu proti upornikom.&lt;br /&gt;
Faraonski naslovi: [[Horovo ime]]: Smataui, [[Prestolno ime]]: Mesutire&lt;ref&gt;G. Posener. ''La première domination perse en Égypte''. Kairo, 1936. str. 30-36.&lt;/ref&gt; 
|-
| [[Slika:Gaumata_portrait_on_the_Behistun_inscription.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| '''[[Bardija]]'''
| [[Gaumata]] (?)
| ?
| Sin Kira Velikega; morda prevarant, ki je trdil, da je Bardija.
| 522 pr. n. št.
|522 pr. n. št.
| Ubili so ga perzijski aristokrati.
|-
| 
| 
| [[Smerdis]]
|–
| 
| Domnevni brat Kambiza II.
| 521 pr. n. št.
| 
| 
|-
| [[Slika:Darius In Parse.JPG|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej I.|Darej I. Veliki]]
|–
| 550 pr. n. št.
| Histaspov sin.
| 522–486 pr. n. št.
| 486 pr. n. št.
| Faraonski naslovi: [[Horovo ime]]: ''Menkhib''&lt;br&gt;[[Prestolno ime]]: ''Stutre''&lt;ref&gt;Jürgen von Beckerath. ''Handbuch der ägyptischen Königsnamen'' (= ''Münchner ägyptologische Studien'', vol 46). Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern, 1999. str. 220-221. ISBN 3-8053-2310-7.&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Xerxes Image.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Kserks I.|Kserks I. Veliki]]
|–
| 519 pr. n. št.
| Sin Dareja I.
| 485–465 pr. n. št.
|465 pr. n. št.
| Zelo verjetno Ahasuer iz ''[[Esterina knjiga|Esterine knjige]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/967-ahasuerus |title=Ahasuerus |publisher=JewishEncyclopedia.com |accessdate=25. julija 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Artaxerxes I image.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]]
| Ars 
| ?
| Sin Kserksa I.
| 465–424 pr. n. št.
|424 pr. n. št.
| Nekateri domnevajo, da je istoveten s kraljem Ahaseurom iz ''[[Esterina knjiga|Esterine knjige]]''.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Kserks II.]]
| Artakserks
| ?
| Sin Artakswrksa I.
| 424 pr. n. št.
|424 pr. n. št.
| Priznan samo v Perziji; ubil ga je Sogdijan.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| ?
| [[Sogdijan]]
| ?
| Sin Artakserksa I.
| 424–423 pr. n. št.
|423 pr. n. št.
| Priznan samo v Perziji in [[Elam]]u; ubil ga je Darej II.
|-

| [[Slika:Darius ii.png|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej II.|Darej II. Noh]]
| Noh
| ?
|Sin Artakserksa I.
| 424–404 pr. n. št.
|404 pr. n. št.
|
|-
|[[Slika:Artaxerxes II relief portrait detail.jpg|96x96px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev
| [[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]]
| Arsak
| ?
| Sin Dareja II.
| 404–358 pr. n. št.
|358 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Artaxerxes III of Persia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]]
| Noh
| ?
| Sin Artakserksa II.
| 358–338 pr. n. št.
|338 pr. n. št.
| Ubit.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Artakserks IV.|Artakserks IV. Arz]]
| Arz
| ?
| Sin Artakserksa III.
| 338–336 pr. n. št.
|336 pr. n. št.
| Ubit.
|-
| [[Slika:Darius III of Persia.jpg|80px]]
|  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta
| [[Darej III.|Darej III. Kodoman]]
| Artašata
| 380 pr. n. št.
| Sin Arzama sina Ostana sina Dareja II.
| 336–330 pr. n. št.
| 330 pr. n. št.
| Ubil ga je Artakserks V.
|-
| [[Slika:The punishment of Bessus by Andre Castaigne (1898-1899).jpg|80px]]
| Veliki kralj, kralj kraljev
| [[Bes (satrap)|Artakserks V.]]
| Bes 
| ?
| Morda potomec Artakserksa II.
| 330–329 pr. n. št.
| 329 pr. n. št.
| ubil ga je [[Aleksander Veliki]].
|-
|}
'''Opombi:'''
* Na splošno velja, da se je Stara Perzija končala s propadom Ahemenidske dinastije v vojnah [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. 
* Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo za iznajdbo Dareja I.

== Makedonsko cesarstvo (336–306 pr. n. št.) ==
[[Slika:Macedonia (ancient kingdom, greatest extent).svg|thumb|right|Makedonsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]{{glavni|Makedonija (kraljestvo)}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |'''Argidska dinastija (336–306 pr. n. št.)'''
|-
| [[Slika:Alexander III of Macedon.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander Veliki]]'''
| 356 pr. n. št.
| Sin [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]] 
| 336–323 pr. n. št.
|13. junij 323 pr. n. št.
| width=&quot;225px&quot; | Kralj Makedonije od leta 336 pr. n. št. kot Aleksander III.
|-
| [[Slika:Macedonia, dinastia degli antigonidi, tetradracma di filippo III, 323-316 ac ca.JPG|frameless|78x78px]]
| Kralj

| '''[[Filip III. Makedonski|Filip III. Arhidej]]'''
| okoli 359 pr. n. št.
| Sin Filipa II. Makedonskega 
| junij 323 – 317 pr. n. št.
|317 pr. n. št.
| Ubit v Olimpiji.
|-

| [[Slika:Alexandros IV Aigos Budge.png|frameless|78x78px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander IV. Makedonski]]''' 
| september 323 pr. n. št.
| Sin Aleksandra III.
| september 323–309 pr. n. št.
|309 pr. n. št.
| Kralj Makedonije kot Aleksander IV. do leta 309 pr. n. št., ko ga je ubil [[Antipater|Antipatrov]] sin [[Kasander Makedonski|Kasander]]. 
|-
| 
| Regent
| ''' [[Perdik]]'''
| ?
|
| junij 323–321 pr. n. št.
|321 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., princa  Orestide.
|-
| 
| Regent
| '''[[Antipater]]'''
| 398 pr. n. št.
| Sin Jola.
| 321–319 pr. n. št.
|319 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in Filipa III. 
|-
| 
| Regent
| '''[[Poliperhon]]'''
| 394 pr. n. št.
| Sin Simija.
| 319–316 pr. n. št.
|303 pr. n. št.
|  Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., v Perziji brez prave oblasti. 
|-
| [[Slika:Kassander316BC.jpg|frameless|78x78px]]
| Regent
| '''[[Kasander Makedonski|Kasander]]'''
| ? pr. n. št.
| Antipatrov sin. 
| 316–309 pr. n. št.
|297 pr. n. št.
| Regent za Aleksandra IV. in njegov morilec, v Perziji brez prave oblasti. 
|}

== Selevkidsko cesarstvo (311–129 pr. n. št. ) ==
[[Slika:Seleucid Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Selevkidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]
{{glavni|Selevkidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Selevkidi]] (311–129 pr. n. št.)'''
|-
| [[Slika:Seleuco I Nicatore.JPG|80px]]
| King
| '''[[Selevk I. Nikator]]'''
|–
| okoli 358 pr. n. št.
| Sin Antioha sina Selevka. 
| 311–281 pr. n. št.
|281 pr. n. št.
| Kot &quot;kralj&quot; se je naslavljal od leta 306 pr. n. št.
|-
| [[Slika:AntiochusI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh I. Soter]]'''
|–
| ?
| Sin Selevka I.
| 281–261 pr. n. št.
|261 pr. n. št.
| Sovladar od leta 291 pr. n. št.
|-
| [[Slika:AntiochusIIMET.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh II. Teos]]'''
|–
| 286 pr. n. št.
| Sin Antioha I.
| 261–246 pr. n. št.
| 246 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk II. Kalinik]]'''
|–
| ?
| Sin Antioha II.
| 246–225 pr. n. št.
|225 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusIII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk III. Keraun]]'''
| Aleksander  
| okoli 243 pr. n. št.
| Sin Selevka II.
| 225–223 pr. n. št.
|223 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Antiochos III.jpg|80px]]
| Veliki kralj
| '''[[Antioh III. Veliki]]'''
|–
| okoli 241 pr. n. št.
| Sin Selevka II.
| 223–187 pr. n. št.
|187 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SeleucusIV.JPG|80px]]
| Kralj
| '''[[Selevk IV. Filopator]]'''
|–
| ?
| Sin Antioha III.
| 187–175 pr. n. št.
|175 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Antiochos, son of Seleukos IV.jpg |80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh, sin Selevka IV.|Antioh]]'''
|–
| okoli 180 pr. n. št.
| Sin Selevka IV.
| 175–170 pr. n. št.
| 170 pr. n. št.
| Umoril ga je Antioh IV. Epifan.
|-

| [[Image:Antiokhos IV.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh IV. Epifan]] '''
| Mitridat
| okoli 215 pr. n. št.
| Sin Antioha III.
| 175–163 pr. n. št.
| 163 pr. n. št.
| Ubit v Elimaju.
|-
| [[Slika:Antiochus v.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh V. Eupator]]'''
|–
| okoli 172 pr. n. št.
| Sin Antioha IV.
| 163–161 pr. n. št.
| 161 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:DemetriosISoter.JPG|80px]]
| Kralj
| '''[[Demetrij I. Soter]]'''
|–
| 185 pr. n. št.
| Sin Selevka IV.
| 161–150 pr. n. št.
| 150 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:AlexanderI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Aleksander Balas]]'''
|–
| ?
| Domnevno sin Antioha IV.
| 150–146 pr. n. št.
| 146 pr. n. št.
| 
|-
| [[Slika:DemetriusII.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Demetrij II. Nikator]]'''
|–
| ?
| Sin Demetrija I.
| 146–139 pr. n. št.
|139 pr. n. št. 
| width=&quot;225px&quot;|Poražen in ujet v vojni s Parti. Poročen z Rodoguno, hčerko Mitridata I. Partskega. 
|-
| [[Slika:Antiochos VI.jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh VI. Dioniz]]'''
|–
| 148 pr. n. št.
| Sin Aleksandra III. 
| 145–142 pr. n. št.
|138 pr. n. št.
| V sporu z Demetrijem II.
|-
| [[Slika:Antiochus VII coin (Mary Harrsch).jpg|80px]]
| Kralj
| '''[[Antioh VII. Sidet]]'''
|–
| ?
| Sin Demetrija I.
| 139–129 pr. n. št.
|129 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Fraatom II. Partskim. 
|-
|}

Leta 247 pr. n. št je [[Arsak I.]]  ustanovil [[Partsko cesarstvo]] in začel širiti svoje ozemlje, dokler niso Selevkidi sredi [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št]] v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz [[Sirija|Sirije]] in nekaj časa iz [[Babilonija|Babilonije]], vendar noben ni imel večje moči v Perziji.

==Fratarake==
{{main|Frataraka}}
Zgleda, da so bili fratarake [[guverner]]ji ali natančneje [[Satrap|podsatrapski]] guvernerji Selevkidskega cesarstva.
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| Ime
! Datum
! Kovanci
! Sorodstvo
! Komentar
|-
| 1
| [[Bajdad]] (''bgdt'')
| 3. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:Baydad.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. Bajkardov sin.
| Guuverner Selevkidskega cesarstva. Na kovancu je [[Aramejščina|aramejski]] napis ''bgdt prtrk' zy 'lhy''' (''Bajdād, fratarakā bogov'').
|-
| 2
| [[Ardahšir I.]] (''rtḥštry'')
| sredina 3. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:Coin of Ardashir I (also spelled Artaxerxes I) of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija.  
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 3
| [[Vahbarz]] (''whwbrz'' - &lt;small&gt;v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz&lt;/small&gt;)
| sredina 3. stoletja pr. n. št. 
|[[Slika:PERSIS. Vahbarz (Oborzos), governor, c. mid 3rd century BC.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. 
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 4
| [[Vadfradad I.]] (''wtprdt'')
| 3. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) I. 3rd century BC.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija. Vahbarzov sin. 
| Guverner Selevkidskega cesarstva. 
|-
| 5
| [[Vadfradad II.]] 
| okoli 140 pr. n. št.
|[[Slika:Coin of Vadfradad (Autophradates) II of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]]
| Frataraška dinastija.
| Guverner Selevkidskega cesarstva v prehodnem obdobju. Na kovancu je aramejski napis  ''wtprdt [p]rtrk' zy 'ly''' (''Vādfradād, frataraka bogov'').&lt;ref name=&quot;cngcoins.com&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=CNG: KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) II. Early-mid 2nd century BC. AR Tetradrachm (25mm, 16.23 g, 11h). Istakhr (Persepolis) mint. |url=https://www.cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=266030}}&lt;/ref&gt;
|-
| 6
| Neznani kralj I. (Syknlt?) 
| druga polovica 2. stoletja pr. n. št. 
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king I. 2nd century BC.jpg|80px]]
| ?
| Prehodno obdobje. Na kovancu ni napisa.
|-
|}

Nedavna odkritja perzijskih kovancev kažejo, da so vladali verjetno v naslednjem zaporedju: Ardašir I., Vahbarz, Vadfradad I., Bajdad in Vadfradad II. &lt;ref&gt;Wiesehöfer, Josef (2000). ''Frataraka''. Encyclopaedia Iranica, Vol. X, Fasc. 2. str. 195 in 722.&lt;/ref&gt;

==Kralji Perzije (Farsa)==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| Ime
! Datum
! Kovanci
! Sorodstvo
! Komentar
|-
| 7
| [[Darajan I.|Darev I.]] 
| konec 2. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Dārēv (Darios) I. 2nd century BC.jpg|80px]]
| ?
| Darev I. in njegovi nasledniki so bilo podkralji [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]]. Na kovancu je aramejski napis ''d’ryw mlk'' (𐡃‬𐡀𐡓𐡉‬‬𐡅‬ 𐡌𐡋‬𐡊‬, ''Kralj Darev'').&lt;ref name=&quot;cngcoins.com&quot;/&gt;
|-
| 8
| [[Vadfradad III.]] 
| prva polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Autophradates_(Vadfradad)_III._Early_1st_century_BC.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis ''wtprdt mlk'' (𐡅‬𐡕‬𐡐‬𐡓‬𐡃‬𐡕 𐡌‬𐡋𐡊‬, ''Kralj Vadfradad''). 
|-
| 9
| [[Darajan II.|Darev II.]] 
| 1. stoletje pr. n. št.
|[[Slika:Drachma Darius II.jpg|80px]]
| Sin Vadfradada III. 
| Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis ''d’ryw mlk brh wtprdt mlk''' (''Kralj Darev, sin kralja Vadfradada''). 
|-
| 10
| [[Ardahšir II.]]
| druga polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Ardaxšir_(Artaxerxes)_II._1st_century_BC.jpg|80px]]
| Sin Dareva II. 
| Podkralj Partskega cesarstva. Brat Vahšir I. ga je ubil.  
|-
| 11
| Vahšir (Oksater) 
| druga polovica 1. stoletja pr. n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Vahšīr (Oxathres). 1st century BC – 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Dareva II.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 12
| [[Pakor I. Perzijski|Pakor I.]] 
| prva polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Pakōr (Pakor) I. 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Vahširja I. 
|  Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 13
| [[Pakor II.]] 
| prva polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Pakōr (Pakor) II. 1st century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 14
| Nambed 
| sredina 1. stoletja  n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Nambed (Namopat). 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Ardahširja II. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 15
| Napad 
| druga  polovica 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Napād (Kapat). 1st century AD.jpg|80px]]
| Sin Nambeda. 
|Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 16
| 'Neznani kralj II.' 
| konec 1. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king II. 1st century BC – 1st century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 17
| Vadfradad IV. 
| prva polovica 2. stoletja n. št.  
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Vādfradād_(Autophradates)_IV._1st_century_BC.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 18
| Mančir I. 
| prva polovica 2. stoletja n. št. 
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) I. Early-mid 2nd century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 19
| Ardašir III. 
| prva polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS_of_PERSIS._Ardaxšir_(Artaxerxes)_III._1st-2nd_century_AD.jpg|80px]]
| Sin Mančirja I. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 20
| Mančir II. 
| sredina 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) II. Mid 2nd century AD.jpg|80px]]
| Sin Ardaširja III.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 21
| Neprepoznan kralj III./&lt;br&gt;predhodnik Pakorja III.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rezakhani |date=2010|first1=Khodadad |title=The &quot;Unbekannter König III&quot; and the Coinage of Hellenistic and Arsacid Persis |journal=Nameye Iran-E Bastan, 15|url=https://www.academia.edu/293657 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| druga polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king III. 2nd century AD.jpg|80px]]
| ?
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 22
| Mančir III.
| druga polovica 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Manuchtir (Manchihr) III. Mid-late 2nd century AD.jpg|80px]]
| Sin Manširja II.
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 23
| Ardašir IV. 
| konec 2. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Ardaxšir (Artaxerxes) IV. Late 2nd – early 3rd century AD.jpg|80px]]
| Sin Mančirja III. 
| Podkralj Partskega cesarstva.
|-
| 24
| Vahšir II. (Oksater)
| okoli 206-210 n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Oxathres (Vahsir) II. Late 1st century BC.jpg|80px]]
| ?
|  Podkralj Partskega cesarstva. Zadnji Bazarangid. 
|-
| 25
| [[Šapur Perzijski|Šapur]]
| začetek 3. stoletja n. št.
|[[Slika:KINGS of PERSIS. Shapur. Circa 200-212 AD.jpg|80px]]
| Brat prvega Sasanida [[Ardašir I.|Ardaširja I.]]
| Podkralj Partskega cesarstva. 
|-
|26
|[[Ardašir I.|Ardašir V.]]&lt;br&gt;(Sasanidska dinastija [[Ardašir I.]])
|  začetek 3. stoletja n. št.
|[[Slika:SASANIAN_KINGS._Ardashir_I._As_King_of_Persis,_AD_205-6-223-4.jpg|80px]]
| 
| Podkralj Partskega cesarstva. Prvi sasanidski vladar.
|-
|}

== [[Partsko cesarstvo]] (247 pr. n. št. – 228 n. št.)  ==
{{glavni|Partsko cesarstvo}}
[[Slika:Parthian Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Partsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]

Selevkidska dinastija je postopno izgubila oblast v Perziji. Leta 253 se je v [[Partija (satrapija)|Partiji]] uveljavila dinastija [[Arsakidi (Iran)|Arsakidov]]. Parti so postopoma širili svoji oblast, dokler niso sredi 2. stoletja pr. n. št.  Selevkidi izgubili vso oblast. Oblast na vzhodu cesarstva je [[Antioh VII. Sidet]] dokončno izgubil leta 129 pr. n. št. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret 
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarski ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanja
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Partska Arsakidska dinastija (247 pr. n. št. – 228 n. št.)'''
|-
| [[Slika:Coin of Arsaces I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj, karen, avtokrat '''
| '''[[Arsak I.]]'''
| [[Tiridat I.]] ali Arsak 
|?
| Potomec Arsaka, sina Friapata, ki je bil verjetno sin [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] 
| 247–211 pr. n. št.
|211 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Coin of Arsaces II of Parthia.jpg|80px]]
|?
| '''Arsak II.'''
| [[Artaban I.]] ali  Arsak
|?
| Sin Arsaka I. 
| 211–185 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Assar&quot;&gt;Assar, 2004.Assar, 2005. Assar, &quot;Moses of Choren &amp; the Early Parthian Chronology&quot;, 2006.&lt;/ref&gt;
|185 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:PhriapatiusCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| ?
| '''Arsak III.'''
| [[Friapatij]]
|?
| Vnuk [[Tiridat I.|Tiridata I.]] 
| 185–170 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Assar&quot; /&gt;
|170 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Phraates I.jpg|80px]]
|?
| '''Arsak IV.'''
| [[Fraat I.]]
|?
| Sin Friapatija.
| 170–167 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot;&gt;Qashqai, H., &quot;The successors of Mithridates II&quot;&lt;/ref&gt;
|167 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Mithradatesi.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teos, Teopator, Filhelen
| '''Arsak V.'''
| [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]]
|?
| Sin Friapatija. 
| 167&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt; –132 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot;&gt;Assar, G.R.F., &quot;A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 pr. n. št.&quot; Qashqai, H., &quot;The successors of Mithridates II&quot;&lt;/ref&gt;
|132 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:PhraatesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Filopator, Teopator, Nikifor 
| '''Arsak VI.'''
| [[Fraat II.]]
|?
| Sin Mitridata I. 
| 132–127 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|127 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Skiti.
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj
| '''Arsak VII.'''
| [[Artaban II.]]
|?
| Sin Friapatija. 
| 127–126 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|126 pr. n. št.
| Ubit v bitki s Točarji.
|-
| 
| Veliki kralj, teopator, Filadelf, Filhelen, Epifan 
| '''Arsak VIII.'''
| Vologaz (?)&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Sin Friapatija. 
| 126–122 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|122 pr. n. št.
| Prvi arsakidski kralj Medije, Arana in Iberije.
|-
| 
| Veliki kralj, kralj kraljev, Epifan, Filhelen
| '''Arsak IX.'''
| Artaban (?)&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Sin Artabana II. 
| 122–121 pr. n. št.
|121 pr. n. št.
| Ubit v bitki z Medijci. 
|-
| [[Slika:MithradatesII.jpg|80px]]
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Epifan, Soter
| '''Arsak X.'''
| [[Mitridat II. Partski|Mitridat II.]]
|?
| Sin Artabana II.
| 121&lt;ref&gt;Assar, G.R.F., &quot;A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 BC&quot;&lt;/ref&gt;–91 pr. n. št.
|91 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Coin of Gotarzes I of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Eepifan, Filhelen, Everget, avtokrat 
| '''Arsak XI.'''
| [[Gotarz I.]]
|?
| Sin Mitridata II. 
| 91–87 pr. n. št.
|87 pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, Teopator, Nikator 
| '''Arsak XII.'''
| Artaban (?)&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;
|?
| Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza 
| 91–77? pr. n. št.
|77 (?) pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Everget, Filhelen, avtokrat, Filopator, Epifan
| '''Arsak XIII.'''
| Mitridat&lt;ref name=&quot;AssarQashqai&quot; /&gt;
|?
| Verjetno sin Mitridata II. 
| 88–67 pr. n. št.
|67  pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:Orodesi.jpg|80px]]
| Veliki kralj kraljev, Everget, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XIV.'''
| [[Orod I.]]
|?
| Verjetno sin Mitridata II.
| 80–75 pr. n. št.
| 75 pr. n. št.
|
|-
| [[Slika:SanatrucesCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XV.'''
| [[Sanatruk]]
| 157 pr. n. št.
| Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza (?)&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot;/&gt;
| 77–70 pr. n. št.
|70 pr. n. št.
|
|-
| 
| Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen, Evzeb 
| '''Arsak XVI.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;'''
| Arsak (?) ali  Vardan (?) ali Vonon (?)
|?
| ?
| 77–66 pr. n. št.
|66 pr. n. št.
| Najbolj zamračen velik monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega. 
|-
| [[Slika:Coin of Phraates III of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Teos, Everget, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XVII.'''
| [[Fraat III.]]
|?
| Sin Sanatruka. 
| 70–57 pr. n. št.
|57 pr. n. št.
| Ubil ga je [[Orod II.]]
|-
| 
| Veliki kralj, Filopator, Everget, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XVIII.&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt;'''
| ?
|?
| Verjetno sin Arsaka XVI.
| 66–63 pr. n. št.
|63 pr. n. št.
| Drugi najbolj zamračen monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
|-
| [[Slika:MithridatesIII.jpg|80px]]
| Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Epifan, Teos, Eupator, Teopator, Filhelen
| '''Arsak XIX.'''
| [[Mitridat III. Partski|Mitridat III.]]
|?
| Sin Fraata III. 
| 65&lt;ref name=&quot;Qashqai&quot; /&gt; –54 pr. n. št.
|54 pr. n. št.
| Ubil ga je Orod II. 
|-
| [[Slika:Coin of Orodes II of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Filopator, Eupator, Everget, Dikaj, Filhelen, Ktist
| '''Arsak XX.'''
| [[Orod II.]]
|?
| Sin Fraata III. 
| 57–38 pr. n. št.
|38 pr. n. št.
| Ubil ga je Fraat IV. 
|-
| [[Slika:Coin of Pacorus I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXI.'''
| [[Pakor I.]]
|?
| Sin Oroda II.
| 50–38 pr. n. št.
| 38 pr. n. št.
| Ubit v bitki z [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]].
|-
| [[Slika:PhraatesIVProfile.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXII.'''
| [[Fraat IV.]]
|?
| Sin Oroda II.
| 38–2 pr. n. št.
|2 pr. n. št.
| Ubila ga je [[Muza Partska]]. 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, avtokrat, Filoromej 
| '''Arsak XXIII.'''
| [[Tiridat II.]]
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 30–25 pr. n. št.
| po 23 pr. n. št.
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXIV.'''
| Mitridat&lt;ref&gt;Josephus Flavius, Antiquities of the Jews, Book XVI, Ch.8.4&lt;/ref&gt;
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 12–9 pr. n. št.
|?
|
|-
| [[Slika:Parthian Queen Bust.jpg|80px]]
| Kraljica kraljic, Tea, Uranija
| '''Muza'''
| [[Muza Partska]]
|?
| Kraljica Fraata IV. 
| 2 pr. n. št. – 4 n. št.
| 4? n. št. 
| Mati Fraata V.
|-
| [[Slika:Coin of the Parthian king Phraataces and of Musa.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXV.'''
| [[Fraat V.]] ([[Fraat V.|Fraatek]])
|?
| Sin Fraata IV. in Muze Partske.
| 2 pr. n. št. – 4 n. št.
|4 n. št.
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| [[Slika:OrodesIIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXVI.'''
| [[Orod III.]]
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 4–6 n. št.
|6
| Ubili so ga partski aristokrati. 
|-
| [[Slika:Coin of Vonones I of Parthia.jpg|80px]]
| Veliki kralj, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, Nikifor 
| '''Arsak XXVII.'''
| [[Vonon I.]]
|?
| Sin Fraata IV. 
| 8–12
|19
| Po odstavitvi odšel v Rim. Rimljani so ga kasneje ubili. 
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus II of Parthia.jpg|80px]]
| Kralkj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXVIII.'''
| [[Artaban III.]] 
|?
| Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.
| 10–40
| 40
|
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXIX.'''
| [[Tiridat III.]]
|?
| Verjetno potomec Tiridata II.  
| 35–36
| ?
| Po odstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXX.'''
| Cinam 
|?
| Sin Artabana III. 
| 37
|?
| Odstopil.
|-
| [[Slika:Godarz.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXI.'''
| [[Gotarz II.]]
| 11
| Sin Artabana III.  
| 40–51
| 51
|
|-
| [[Slika:VardanesICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXII.'''
| [[Vardan I.]]
|?
| Sin Artabana III. 
|40–46
|46
| Ubil ga je Gotarz III. 
|-
| [[Slika:Vononesii.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen 
| '''Arsak XXXIII.'''
| [[Vonon II.]]
|?
| Verjetno sin Artabana III. 
| okoli 45–51
|51
|
|-
| 
| ?
| '''Arsak XXXIV.'''
| Mitridat&lt;ref&gt;Tacitus, The Annals, 11.10&lt;/ref&gt;
|?
| Sin Vonona I.
| 49–50
|?
| Gotarz II. ga je pohabil in ubil. 
|-
| [[Slika:VologasesI.JPG|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, gospodar
| '''Arsak XXXV.'''
| [[Vologas I.]]
| ?
| Sin Vonona II. 
|77
|
|
|-
| [[Slika:VardanesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVI.'''
| [[Vardan II.]]
|?
| Sin Vologasa I. 
| 55–58
|?
| Odstavljen.
|-
| [[Slika:VologasesIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVII.'''
| [[Vologas II.]]
|?
| Verjetno starejši sin Vologasa I.  
| 77–89/90
|?
|
|-
| [[Slika:PacorusII.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXVIII.'''
| [[Pakor II.]]
|?
| Verjetno mlajši sin Vologasa I.
| 77–115
|115
|
|-
| [[Slika:Coin of Artabanus III, Seleucia mint.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XXXIX.'''
| [[Artaban IV.]]
|?
| Verjetno sin Vologasa I. ali Artabana III.
| 80–81
|?
|
|-
| [[Slika:Coin of Osroes I of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XL.'''
| [[Kosroj I.]]
|?
| Brat Pakorja II. 
| 89/90–130
|130
|
|-
| [[Slika:Coin of Vologases III of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLI.'''
| [[Vologas III.]]
|?
| Verjetno sin Sanatruka I. 
| 105–148
|148
| Bil je tudi kralj Armenije kot Vologas I. 
|-
| [[Slika:Coin of Parthamaspates of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLII.'''
| [[Partamaspat]]
|?
| Sin Kosroja I. 
| 116–117
| po 123
| Po osdstavitvi odšel v Rim.
|-
| [[Slika:Coin of Parthamaspates of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLII.'''
| [[Partamaspat]]
|?
| Sin Kosroja I. 
| 116–117
| po 123
| Po osdstavitvi odšel v Rim.
|-
| 
|  
| 
| [[Sanatruk II.]]
|?
| Sin Mitridata IV. 
| 116
|  
| 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLIV.&lt;ref&gt;Glej: [http://www.parthia.com/unknown3.htm Unknown King (III) ({{circa}} AD 140)]&lt;/ref&gt;'''
| ?
|?
| ?
| okoli 140 – okoli 140
| okoli 140
|  
|-
| [[Slika:VologasesIV.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLV.'''
| [[Vologas IV.]]
|?
| Sin Mitridata IV. 
| 148–191
|191
|
|-
| [[Slika:VologasesV.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVI.'''
| [[Vologas V.]]
|?
| Sin Vologasa IV.
| 191–208
|208
|
|-
| [[Slika:OsroesII.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVII.'''
| [[Kosroj II.]]
|?
| Verjetno sin Vologas IV.
| okoli 190 – okoli 195
|?
|
|-
| [[Slika:Coin of Vologases VI of Parthia.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLVIII.'''
| [[Vologas VI.]]
| 181
| Sin Vologasa V. 
| 208–228
|228
| Ardašir I. ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Artabanusiv.jpg|80px]]
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak XLIX.'''
| [[Artaban V.]]
|?
| Sin Vologasa V.
| 213–226
|226
| Ardašir I. ga je ubil. 
|-
| 
| Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen
| '''Arsak L.'''
| Tiridat IV.&lt;ref&gt;Glej: [http://www.parthia.com/tiridates3.htm Tiridates III ({{circa}} AD 224 – 228?)]&lt;/ref&gt;
|?
| Sin Vologasa IV. 
| 217–222
|?
| Bil je tudi kralj Armenije.
|-
|}

== Sasanidsko cesarstvo (224–651) ==
[[Slika:Sasanian Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Sasanidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu]]
{{glavni|Sasanidsko cesarstvo}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:ArdashirIGoldCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah&lt;ref&gt;V perzijščini naslov pomeni &quot;kralj kraljev&quot;.&lt;/ref&gt;''' 
| '''[[Ardašir I.]]'''
|–
| 180
| width=&quot;250pt&quot; | Sin Papaka, sina [[Sasan]]a.
| 28. april 224 – februar 242
|februar 242 
|
|-
| [[Slika:ShapurICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Šapur I.]]'''
|–
| 215
| Sin Ardaširja I.
| 12. april 240 – maj 270
|maj 270 
| Utrdil in razširil je Sasanidsko cesarstvo, se vojskoval z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in s cesarjem [[Filip Arabec|Filipom Arabcem]] sklenil mirovni sporazum, ki so ga Rimljani imeli za ''&quot;najbolj sramotnega v rimski zgodovini&quot;''.
|-
| [[slika:HormizdICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, vuzurg Armananšah&lt;ref&gt;&quot;Veliki kralj Armencev&quot;.&lt;/ref&gt;'''
| '''[[Hormizd I.]]'''
| Hormizd-Ardašir
| ?
| Sin Šapurja I. 
| maj 270 – junij 271
| junij 271
|Sodeloval je v očetovih vojnah proti [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] in bil guverner [[Armenija|Armenije]], sicer pa se med njegovim vladanjem v Iranu ni zgodilo nič posebnega.
|-
| [[Slika:BahramINoFireAltarCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Gilanšah 
| '''[[Bahram I.]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja I. 
| junij 271 – september 274
| september 274
| Z njegovo vladavino se je končala sasanidska strpnost do [[Manihejstvo|manihejstva]]. [[Zaratustrstvo]] postane državna vera.
|-
| [[Slika:BahramIICroppedCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bahram II.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama I. 
| september 274 – 293
| 293
|
|-
| [[Slika:Bahram III.jpg|80px]]
| Šahinšah, Sakanšah 
| '''[[Bahram III.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama II. 
| 293
| 293
| Bahram III. se šteje za prešibkega vladarja, da bi vladal obsežnemu cesarstvu. Večina plemstva je izpodbijala njegovo nasledstvo in obljubila zvestobo njegovemu staremu stricu Narsehu. Odstavljen.
|-
| [[Slika:NarsehCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Vuzurg Armananšah 
| '''[[Narseh]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja I. 
| 293–302
| 302
| Kot satrap Kušana in vseh vhodnih sasanidskih ozemelj je leta 293 z državnim udarom odstavil Bahrama III. in končal večletno obdobje notranje nestabilnosti. Obnovil je sasanidsko ekspanzionistično zunanjo politiko.
|-
| [[Slika:HormizdIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd II.]]'''
|–
| ?
| Narsehov sin.
| 302–309
|309
| Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju umorilo.
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Adur Narseh]]'''
|–
| ?
| Sin Hormizda II. 
| 309
|309
| Iranski aristokrati so ga ubili. 
|-
| [[Slika:Head of king Met 65.126.jpg|80px]]
| Šahinšah, Dhu al-aktaf&lt;ref&gt;&quot;Prediralec ramen&quot;.&lt;/ref&gt; 
| '''[[Šapur II.]]'''
|–
| 309
| Sin Hormizda II. 
| 309–379
|379
|Spada med štiri najslavnejše iranske vladarje. Z njegovo vladavino se je začela prva zlata doba cesarstva. Izvajal je strogo versko politiko, kaznoval heretike in odpadnike in preganjal kristjane.  Do Judov je bil prijateljsko razpoložen.
|-
| [[Slika:Taq-e Bostan - Ardashir II.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Ardašir II.]]'''
|–
| 309/310
| Sin Hormizda II. 
| 379–383
|383
|
|-
| [[Slika:ShapurIIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Šapur III.]]'''
|–
| ?
| Sin Šapurja II. 
| 383 – december 388
| december 388
| Z [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] je sklenil sporazum o delitvi [[Armenija|Armenije]], na vzhodu pa je v vojni z [[Alhonski Huni|Alhonskimi Huni]] izgubil [[Kabul]]. 
|-
| [[Slika:BahramIVOtherCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Kirmanšah
| '''[[Bahram IV.]]'''
|–
| ?
| Sin Špurja II.
| december 388 – 399
|399
| Neučinkovit in med plemstvom in zaratustrsko duhovščino osovražen vladar. Leta 399 so ga ubili lastni vojaki.
|-
| [[Slika:YazdegerdICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Jazdegerd I.]]'''
|–
| 363
| Sin Šapurja III. 
| 399 – 21. januar 420
|21. januar 420
| Vladavina Jazdegerda I. je bila obdobje prenove. Vodil je strpno versko in miroljubno zunanjo politiko, ki ni bila skladna z interesi plemstva in zaratustrske duhovščine, zato so ga umorili.
|-
|  
| Šahinšah
| '''[[Šapur IV.]]'''
|–
| ?
| Sin Jazdegerda I.
| 420
| 420
| Kralj Armenije. Po očetovi smrti prevzel oblast in vladal zelo malo časa, ker sta ga plemstvo in duhovščina umorila. 
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Kozrav Uzurpator]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama IV.. 
| 420
| ?
| Za šaha ga je izvolilo plemstvo in duhovščina po umoru Šapurja IV. Njegova usoda po odstopu s prestola ni znana.
|-
| [[Slika:BahramVCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bahram V.]]'''
|–
| 406
| Sin Jazdegerda I. 
| 21. januar 420 – 20. junij 438
|20. junij 438
| 
|-
| [[Slika:YazdegerdIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Jazdegerd II.]]'''
|–
| ?
| Sin Bahrama V. 
| 20. junij 438 – 15. december 457
|15. december 457
|
|-
| [[Slika:King Hormizd II or Hormizd III Hunting Lions, 400-600.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd III.]]'''
|–
| 399
| Sin Jazdegerda II. 
| 457–459
|459
| Peroz I. ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Perozi.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Peroz I.]]'''
|–
| 459
| Sin Jazdegerda II. 
| 457 – januar 484
|januar 484
| Ubit v bitki s Heftaliti. 
|-
| [[Slika:Balash.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Balaš]]'''
|–
| ?
| Sin Jazdegerda II. 
| februar 484 – 488
|488
|
|-
| [[Slika:Kavad i.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kavad I.]]'''
|–
| 449
| Sin Peroza I. 
| 488–496
|13. september 531
| Odstavljen. Po več zmagah in porazih v vojni z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] je leta 532 z njimi sklenil &quot;večni mir&quot;. Nadoblasti Heftalitov se mogel otresti, a je kljub temu ustanovil nekaj mest in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo. 
|-
| [[Slika:Zamarzp.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Džamasp]]'''
|–
| ?
| Sin Peroza I. 
| 496–498
|502
| Odstavljen.
|-
| [[Slika:Anoushiravan.jpg|80px]]
| Šahinšah, Anuširavan, Pravični 
| '''[[Kozrav I.]]'''
|–
| 500
| Sin Kavada I. 
| 13. september 531 – 31. januar 579
|31. januar 579
| Uvedel učinkovit davčni sistem, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti.  Uvedel je nove enote ''dehkanov'' ([[vitez]]ov), ki jih je plačevala država. Bolj ali manj uspešno se je vojskoval z Bizantinci. S pomočjo polbrata jemenskega kralja je osvojil južno [[Arabija|Arabijo]].
|-
| [[File:HormizdIV.jpg|80px]]
| Šahinšah 
| '''[[Hormizd IV.]]'''
|–
| 540
| Sin Kozrava I. 
| 31. januar 579 – 5. september 590
|5. september 590
| Vistahm ga je ubil. 
|-
| [[Slika:Gold coin with the image of Khosrau II.jpg|80px]]
| Šahinšah, Aparviz
| '''[[Kozrav II.]]'''
|–
| 570
| Sin Hormizda IV. 
| september 590 – september 590
|28. februar 628
| Odstavljen, odšel na bizantinsko ozemlje. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Mihranidi]]'''
|-
| [[Slika:BahramChobinCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah, Čubineh 
| '''[[Bahram Čobin|Bahram VI.]]'''
| Merbandak
| ?
| Sin Bahrama Gušnaspa Mihranskega 
| september 590 – januar 591
|591
| Umorjen na ukaz Kozrava II. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:Gold coin with the image of Khosrau II.jpg|80px]]
| Šahinšah, Aparviz 
| '''[[Kozrav II.]]'''
|–
| 570
| Sin Hormizda IV. 
| januar 591 – 25. februar 628
|28. februar 628
| Usmrčen na ukaz Kavada II.
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Hiša Ispahbudhana|Ispahbudani]]'''
|-
| [[Slika:BistamCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Bistam]]'''
|–
| ?
| Sin Šašurja Ispahbudanskega; stric Kozrava II. in mož Gorduje, sestre Bahrama V. 
| 591 – 596 ali 600
|596 ali 600
| Ubila ga je žena Gorduja ali njegov general Pariovk. 
|-

|  
| Šahinšah
| '''[[Hormizd V.]]'''
|–
|  
| 
|593  
|   
|-

! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:KavadhIICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah 
| '''[[Kavad II.]]'''
| Širuja
|?
| Sin Kozrava II. 
| 25. februar 628 – 15. september 628
|15. september 628
| Umrl zaradi kuge.
|-
| [[Slika:Aradashiriii.jpg|80px]]
| Šahainšah
| '''[[Ardašir III.]]'''
|–
| 621
| Sin Kavada II.
| 15. september 628 – 27. april 629
|27. april 629
| Šahbaraz ga je ubil. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Mihranidi]]'''
|-
| [[Slika:Coin of Farrukhzad, minted at Ardashir-Khwarrah in circa 694–698.jpg|80px]]
| Šahinšah, Šarvaraz 
| '''[[Šarbaraz]]'''
|–
|?
| Sasanidski general iz Mihranske dinastije.
| 27. april 629 – 17. junij 629
|17. junih 629
| Ubit na Boranov ukaz. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:Khusrau iii.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kozrav III.]]'''
|–
|?
| Nečak Kozrava II. 
| 630
|630
| Ubit po petih dneh vladanja.
|-
| [[Slika:Puran Dokht Imaginary Portrait.jpg|80px]]
| Šahbanu, Kraljica
| '''[[Boranduht]]'''
|–
| 590
| Hčerka Kozrava II. 
| 17. junij 629 – 16. junij 630 (prvič)

631 – 632 (drugič)
|632
| Iranski aristokrati so jo odstavili in zamenjali s Šapurjem Šahrvarazom. Po ponovnem prihodu na prestol so jo zadavili.  
|-
| 
| Šahinšah
| '''[[Šapur-i Šarvaraz]]'''
|–
|?
| Sin Šahrbaraza in neznane sestre Kozrava II. 
| 630
|?
| Iranski aristokrati so ga odstavili in zamenjali z Azarmidohto.
|-
| 
| Šhinšah
| '''[[Peroz II.]]'''
| Gušnasp-Bandeh
|?
| Sin Mihran-Gošnaspa in Čaharbaht, hčerke Jaznadada, sina Kozrava I.
| 630
|630
| Iranski aristokrati so ga ubili.
|-
| [[Slika:Azarmedukht.jpg|80px]]
| Šahbanu
| '''[[Azarmidoht]]'''
|–
|?
| Hčerka Kozrava II. 
| 630–631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
| [[Slika:KhosrauIVCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Kozrav IV.]]'''
| Hurrazad 
|?
| Sin Kozrava II. 
| 631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Hiša Ispahbudhana|Ispahbudhani]]'''
|-
| [[Slika:FarrokhHormizdVCoin.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Faroh Hormizd]]'''
|–
|?
| Sin sasanidskega generala Vindujiha, Vistahmov brat
| 630–631
|631
| Ubit na Azarmidohtin ukaz. 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''[[Sasanidi]]'''
|-
| [[Slika:HormizdVICoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Šahinšah
| '''[[Hormizd VI.]]'''
|–
| ?
| Vnuk Kozrava II. 
| 630–631
|631
| Iranski aristokrati so jo ubili.
|-
| [[Slika:YazdegerdIIICoinCroppedHistoryofIran.jpg|80px]]
|Šahinšah
| '''[[Jazdegerd III.]]'''
|–
| 624
| Sin Šahrijarja, sina Kozrava II. 
| 16. junij 632–651
|651
| Ubit.
|-
|}
'''''Opomba:''''' ''Na splošno velja, da se je klasična Perzija končala s propadom Sasanidskega cesarstva zaradi muslimanske osvojitve Perzije.''

== Dabujidsko kraljestvo (642–760) ==
{{glavni|Dabujidi}}
[[Slika:Dabuyid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Dabujidsko kraljestvo okoli leta 720)]]

Dabujidi so bili zoroastrska perzijska dinastija, ki je več kot sto let vladala na severu Irana, dokler je ni osvojil [[Abasidski kalifat]].

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;230pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |'''[[Dabujidi]] (642–760)'''
|-
| [[Slika:GilGavbaraHistoryofIran.jpg|80px]]
| [[Sepahbod]] 
| '''[[Gil Gavbara]]'''
| ?
| Piruzov sin. 
| 642–660
|660
|
|-
| 
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Dabuja]]''' 
| ?
| Gil Gavbarov sin.
| 660–676
|676
| 
|-
| [[Slika:Ispahbod FarXan's coin-3.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| [[Farukan Veliki|'''Farukan I. Veliki''']] 
| ?
| Dabujev sin. 
| 712–728
|728
| 
|-
| [[Slika:Dād-būrzmihr.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Dadburzmir]]'''
| ?
| Sin Farukana Velikega.
| 728–740/741
|740/741
| 
|-
| 
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah  
| [[Farukan Mali|'''Farukan II. Mali''']]
| ?
| Sin Farukana Velikega.
| 740/741–747/48
|747/48
| Regent za Kuršida Tabaristanskega.
|-
| [[Slika:Ispahbod Xurshid's coin-1.jpg|80px]]
| Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah 
| '''[[Kuršid Tabaristanski]]''' 
| 734
| Sin Dadburzmirja. 
| 740/741–760
|761
| Naredil samomor.
|-
|}

==Rašidunski kalifat (642–661)==
{{glavni|Rašidunski kalifat}}
[[Slika:Rashidun Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Rašidunsko cesarstvo v svojem največjem obsegu pod kalifom Utmanom leta 654]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojen
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| [[Slika:Rashidun Caliphs Umar ibn Al-Khattāb - عُمر بن الخطّاب ثاني الخلفاء الراشدين.svg|80px]]
| Al Faruk, Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Omar (kalif)|Omar]]'''
| Abu Hafs
| 583
| Sin [[Katab ibn Nufajl]]a.
| 642–644
|644
| Omar je postal kalif leta 634; njegova vojska je leta 642 osvojila Perzijo. Ubil ga je [[Piruz Nahavandi]].
|-
| [[Slika:Uthman.png|80px]]
| Zonurain, Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Utman ibn Afan]]'''
| Abu Amr
| 579
| Sin Afana iz [[Omajadi|omajadskega klana]].
| 644–656
|656
| Ubili so ga uporniki.
|-
| [[Slika:Rashidun Caliph Ali ibn Abi Talib - علي بن أبي طالب.svg|80px]]
| Al-Mortaza, Kalif, Emir al-Muminin, Veliki imam, Mula Ali
| '''[[Ali|Ali Ibn Abi Talib]]'''
| Abul-Hasan 
| 598
| Sin Abu Taliba iz Hašemitskega klana, Mohamedov zet.
| 656–661
|661
| Ubili so ga Haridžiti. 
|-
|}

== Omajadski kalifat (661–750) ==
{{glavni|Omajadski kalifat}}
[[Slika:Umayyad Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Omajadski kalifat v svojem največje, obsegu okoli leta 750]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojen
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
!Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Muavija I.]]'''
| Abu Abdulah 
|?
| Sin [[Abu Sufjan ibn Harb]]a, bratranec [[Utman ibn Afan]]a in drugi bratranec preroka [[Mohamed]]a.
| 661–680
| 680
|
|-
| [[Slika:Yazid ibn Muawiya.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid I.]]'''
| Abu Halid
|?
| Sin Muavije I. 
| 680–683
| 683
|
|-
| 
|Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Muavija II.]]'''
| Abu Abd ur-Rahman 
|?
| Sin Jezida I. 
| 683–684
| ?
| Odstopil (?)
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Marvan I.]]'''
| Abu Abd al-Malik 
|?
| Sin Hakama, bratranca Muavije I. 
| 684–685
| 685
| Ubila ge je žena.
|-
| [[Slika:First Umayyad gold dinar, Caliph Abd al-Malik, 695 CE.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malik]]'''
| Abudul Valid 
|?
| Sin Narvana I. 
| 685–705
| 705
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al Valid I.]]'''
| Abudul-Abas 
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana.
| 705–715
| 715
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Sulejman ibn Abd al-Malik]]'''
| Abu Ajub 
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana.
| 715–717
| 717
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Omar II.]]'''
| Abu Hafṣ 
|?
| Sin Abd al-Aziza, sina Marvana I.
| 717–720
| 720
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid II.]]'''
| Abu Halid
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana. 
| 720–724
| 724
|
|-
| [[Slika:Siria (damasco), califfo hisham, dirhem omayyade, 724-743.JPG|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Hišam]]'''
| Abudul Valid  
|?
| Sin Abd al-Malika ibn Marvana
| 724–743
| 743
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al Valid II]]'''
| Abudul Abas 
|?
| Sin Jezida II.
| 743–744
| 744
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Jezid III.]]'''
| Abu Halid 
|?
| Sin Al-Valida I. in Šahfarand, hčerke  [[Peroz II.|Peroza III.]]
| 744–744
| 744
| Ubit.
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Ibrahim ibn al-Valid|Ibrahim]]'''
| Abu Išak 
|?
| Sin Al Valida I.
| 744–744
| 744
| Ubit.
|-
| 
|Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Marvan II.]]'''
| Abu Abd al-Malik 
|?
| Sin Mohameda, sina Marvana I. 
| 744–750
| 750
| Vladal iz [[Harran]]a v Al Džaziri (Gornja [[Mezopotamija]]); As Safah ga je ubi.   
|-
|}

== Abasidski kalifat (750–946) ==
{{glavni|Abasidski kalifat}}
[[Slika:Abbasid Caliphate (greatest extent).svg|thumb|right|Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu (okoli leta 850)]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
| [[Slika:Balami - Tarikhnama - Abu'l-'Abbas al-Saffah is proclaimed the first 'Abbasid Caliph (cropped).jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[As-Safah]]'''
| Abudul Abbas Abdulah
| 721
| Sin Mohameda ibn Ali ibn Abdalaha, Mogamedovega strica po očetovi strani
| 750–754
| 754
|
|-
| [[Slika:Abbasid Dinar - Al Mansur - 140 AH (758 AD).JPG|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mansur]]'''
| Abu Džafar Abdulah
| 714
| As-Safahov brat
| 754–775
| 775
|
|-
| [[Slika:Abbasid al-Mahdi dirham Kirman 166AH.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mahdi]]'''
| Abu Abdulah Mohamed
| 744/745
| Al-Mansurjev sin 
| 775–785
| 785
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Hadi]]'''
| Abu Mohahamed Musa
| 764
| Al-Mahdijev sin 
| 785–786
| 786
|
|-
| [[Slika:Harun Al-Rashid and the World of the Thousand and One Nights.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Ar-Rashid]]'''
| Abu Džafar Harun
| 763/766
| Al-Mahdijev sin 
| 786–809
| 809
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Amin]]'''
| Abu Abdulah Mohamed
| 787
| Sin Haruna al-Rašida 
| 809–813
| 813
| Al-mamun ga je ubil
|-
| [[Slika:John the Grammarian as ambassador before Theophilos and Mamun.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mamun]]'''
| Abudl-Abas Abdulah
| 786
| Sin Haruna al-Rašida
| 813–833
| 833
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutasim]]'''
| Abu Išak Mohamed
| 795
| Sin Haruna al-Rašida
| 833–842
| 842
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Vatik]]'''
| Abu Džafar Harun
| 816
| Al-Mutasimov sin
| 842–847
| 847
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutavakil]]'''
| Abudl-Fazl Džafar
| 821
| Al-Mutasimov sin 
| 847–861
| 861
| Al-Muntasir ga je ubil
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muntasir]]'''
| Abu Džafar Mohamed
| 837
| Al-Mutavakil ga je ubil 
| 861–862
| 862
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mustain]]'''
| Abudl-Abas Ahmed
| 836
| Sin Al-Mutasimovega sina  Mohameda
| 862–866
| 866
| Odstavljen in kasneje ubit
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutaz]]'''
| Abu Abdulah Zubajr
| 847
| Al-Mutavakilov sin 
| 866–869
| 869
| Odstavljen in kasneje ubit
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muhtadi]]'''
| Abu Išak Mohamed 
| ?
| Al-Vathikov sin 
| 869–870
| 870
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Mu'tamid, AH 271.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutamid]]'''
| Abudl-Abas Ahmed
| 844
| Al-Mutavakilov sin 
| 870–892
| 892
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Mu'tadid, AH 285.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutadid]]'''
| Abdul-Abbas Ahmed
| 854/861
| Sin Al-Mutavakilovega sina Talha al-Muvafaka
| 892–902
| 902
|
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muktafi]]'''
| Abu Mohammad Ali
| 877/878
| Son of [[Al-Mu'tadid]]
| 902–908
| 908
|
|-
| [[Slika:Dinar of al-Muqtadir with Abu'l-Abbas and Amid al-Dawla.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Muktadir]]'''
| Abul-Fazl Džafar
| 895
| Al-Mutadidov sin 
| 908–929
''in''

929–932
| 929
| Za nekaj časa odstavljen
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Kahir]]'''
| Abu Mansur Mohamed
| 899
| Al-Mutadidov sin 
| 929
''in''

932–934
| 929
| Prisiljen k odstopu zaradi javnih protestov, kasneje odstavljen in oslepljen 
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin 
| '''[[Ar-Radi]]'''
| Mohamed
| 907
| Al-Muktadirjev sin
| 934–940
| 940
| ''De facto'' oblast v letih 936-938 je bila v rokah [[Ibn Raik]]a 
|-
| [[Slika:Dirham of al-Muttaqi.jpg|80px]]
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mutaki]]'''
| Abu Išak Ibrahim
| 908
| Al-Muktadirjev sin
| 940–944
| 944
| ''De facto'' oblast v letih 940-941 je bila v rokah [[Badžkam]]a, v letih  941-942 v rokah  [[Ibn Raik]]a, v letih 943-944 v rokah [[Nasir al-Daula|Nasirja al-Daula]]  in [[Tuzun]]a, ki ga je odstavil in oslepil 
|-
| 
| Kalif, Emir al-Muminin
| '''[[Al-Mustakfi]]'''
| Abudl-Kasim Abdulah
| 905
| Al-Muktafijev sin
| 944–946
| 946
| ''De facto'' oblast v letih 944-945 je bila v rokah Tuzuna in v letih  945-946 v rokah Abu Džafarja: odstavljen in oslepljen 
|-
|}

==Samanidsko cesarstvo (819–999)==
{{glavni|Samanidsko cesarstvo}}
[[Slika:Samanid Empire (greatest extent).svg|thumb|right|Samanidsko cesarstvo v njegovem majvečjem obsegut]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Portret 
! Naslov
!Vladarsko ime
! Osebno ime
! Rojstvo
! Sorodstvo
! Vladanje
! Smrt
! Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Samanidska dinastija]] (819–999)
|-
|
|
| [[Ahmed ibn Asad|Ahmed I.]]
|?
|?
|
| 819–864/865
| 864/5
|
|-
|
|
| '''[[Nasr I.]]'''
|?
|?
|
| 864/865–892
| 892
|
|-
|
| Adel
| '''[[Ismail I.]]'''
|?
|?
|
| 892–907
| 907
|
|-
|
| Šahid
| '''[[Ahmed Samani|Ahmed II.]]'''
|?
|?
|
| 907–914
| 914
|
|-
| [[Slika:Nasr II Samarqand coin 921 922.jpg|80px]]
| Said
| '''[[Nasr II.]]'''
|?
|?
|
| 914–942
| 943
|
|-
|
| Hamid
| '''[[Nuh I.]]'''
|?
|?
|
| 942–954
| 954
|
|-
|
| Rašid
| '''[[Abd al-Malik I.]]'''
|?
|?
|
| 954–961
| 961
|
|-
|
| Moajed 
| '''[[Mansur I.]]'''
|?
|?
|
| 961–976
| 976
|
|-
|
| '''Radhi'''
| '''[[Nuh II.]]'''
|?
|?
|
| 976–996
| 997
|
|-
|
| Abol Haret
| '''[[Mansur II.]]'''
|?
|?
|
| 996–999
| 999
|
|-
|
| Abol Favares
| '''[[Abd al-Malik II.]]'''
|?
|?
|
| 999
| 999
|
|-
|
| Montaser
| [[Ismail II.]]
|?
|?
|
| 1000–1005
| 1005
|
|-
|}

==Safaridsko kraljestvo (861–1003)==
{{glavni|Safaridska rodbina}}
[[Slika:Saffarid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Safaridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret 
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;130pt&quot; |[[Kunja]]
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vkadanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |[[Safaridi|Safaridska dinastija]] (861–1003)
|-
|
| Emir
| '''[[Jakub ibn Lajt]]'''
|–
| 840
| Aj-Lajtov sin. 
| 861–879
| 879
| Umrl zaradi bolezni.
|-
| 
| Emir
| '''[[Amr]]'''
|–
| ?
| Al-Lajtov sin.
| 879–901
| 902
| Samanidi so ga ujeli in 20. aprila 902 v [[Bagdad]]u usmrtili.
|-
| 
| Emir
| '''[[Tahir]]'''
| Abudl-Hasan
| ?
| Sin Mohameda, sina Amra.
| 901–908
|?
| V ujetništvu v Bagdadu. 
|-
| 
| Emir
| '''[[Al-Lajt]]'''
|–
| ?
| Sin Alija ibn al-Lajta.
| 909–910
| 928
| Umrl naravne smrti v ujetništvu v Bagdadu leta 928.
|-
| 
| Emir
| '''[[Mohamed ibn al-Lajt]]'''
|–
| ?
| Sin Alija ibn al-Lajta.
| 910–911
|?
| Umrl v ujetništvu v Bagdadu.
|-
| 
|Emir
| '''[[Amr ibn Jakub]]'''
| Abu Hafs
| 902
| Jakubov sin. 
| 912–913
|?
| Samanidi so ga odstavili. 
|-
| [[Slika:AhmadIbnMuhammadSaffaridCoin.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Ahmed ibn Mohamed]]'''
| Abu Džafar
| 21. junij 906 
| Sin Mohameda ibn Amra. 
| 923–963
| 31. marec 963
| Abdul Abas in Gilman sta ga ubila. 
|-
| [[Slika:KhalafibnAhmadCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Kalaf ibn Ahmed]]'''
| Abu Ahmed
| november 937 
| Sin Ahmeda ibn Mohameda.
| 963–1003
| marec 1009
| Leta 1003 so ga odstavili Gaznavidi; umrl v ujetništvu leta 1009.
|-
|}

==Guridsko kraljestvo (879–1215)==
{{Glavni|Guridi}}
[[Slika:Ghurid dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Guridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu leta 1202]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;100pt&quot; |Ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |KOmentar
|-
! colspan=&quot;8&quot; |Guridska dinastija (879–1215)
|-
|
|Malik
|'''[[Emir Suri]]'''
|?
|Oče Mohameda ibn Surija
|?–?
|?
|Prvi malik (kralj) Guridske dinastije. 
|-
|[[Slika:MuhammadibnSuriPaintingHistoryofIran.jpg|80px]]
|Malik
|'''[[Mohamed ibn Suri]]'''
|?
|Sin Emirja Surija.
|?–1011
|1011
|Se je zastrupil. 
|-
|
|Malik
|'''[[Abu Ali ibn Mohamed]]'''
|?
|Sin Mohameda ibn Surija.
|1011–1035
|1035
|Odstavljen in ubit (nečak Abas ibn Šit)
|-
|
|Malik
|'''[[Abas ibn Šit]]'''
|?
|
|1035–1060
|1060
|Odstavljen in ubit, zamenjan s sinom Mohamedom ibn Abasom. 
|-
|
|Malik
|'''[[Mohamed ibn Abas]]'''
|?
|Sin Abasa ibn Šita.
|1060–1080
|1080
|
|-
|
|Malik
|'''[[Kutb al-din Hasan]]'''
|?
|Sin Mohameda ibn Abasa.
|1080–1100
|1100
|
|-
|
|Malik
|'''[[Iz al-Din Husein]]'''
|?
|Sin Kutba al-din Hasana.
|1100–1146
|1146
|
|-
|
|Malik
|'''[[Sajf al-Din Suri]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina. 
|1146–1149
|1149
|-
|
|Malik
|'''[[Baha al-Din Sam I.]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina
|1149
|1149
|
|-
|
|Malik
|'''[[Ala al-Din Husein]]'''
|?
|Sin Iz al-Din Huseina. 
|1149–1161
|1161
|
|-
|
|Malik
|'''[[Sajf al-Din Mohamed]]'''
|?
|Sin Ala al-Din Huseina
|1161–1163
|1163
|
|-
|[[Slika:Ghurids (Ghur &amp; Ghazna). Ghiyath al-Din Muhammad. AH 558-599 AD 1163-1203. Baldat Herat mint. Dated AH 599 (AD 1202-3).jpg|80px]]
|Sultan
|'''[[Gijat al-Din Mohamed]]'''
|1139
|Sin Baha al-Din Sama I. 
|1163–1202
|1202
|
|-
|[[Slika:Shahabuddin Suri.jpg|80px]]
|Sultan
|'''[[Muiz al-Din]]'''
|1149
|Sin Baha al-Din Sama I.
|1173–1206
|1206
|
|-
|
| Sultan 
|'''[[Gijat al-Din Mahmud]]'''
|?
|Sin Gijat al-Din Mohameda 
|1206–1212
|1212
|
|-
|
| Sultan
|'''[[Baha al-Din Sam III.]]'''
|?
|Sin Gijat al-Din Mahmuda 
|1212–1213
|1213
|
|-
|
|Sultan
|'''[[Ala al-Din Atsiz]]'''
|1159
|Sin Ala al-Din Huseina
|1213–1214
|1214
|
|-
|
| Sultan 
|'''[[Ala al-Din Ali]]'''
|?
|Sin Šuja allDin Mohameda.
|1214–1215
|1215
|
|}

==Bujidsko kraljestvo (934–1062)==
[[Slika:Buyid Dynasty (greatest extent).svg|thumb|right|Bujidska dinastija v njenem največjem obsegu]]

Bujidsko kraljestvo je bilo razdeljeno v veliko ločenih emiratov, od katerih si bili najpomembnejši Fars, Raj in Irak. Na splošno je veljalo, da je bil eden od emirjev prvi med enakimi in so ga naslavljali z amir al-umara   ali šahinšah.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;80pt&quot; |Portret
! width=&quot;150pt&quot; |Naslov
! width=&quot;130pt&quot; |Vladarsko ime
! width=&quot;100pt&quot; |Osebno ime
! width=&quot;65pt&quot; |Rojstvo
! width=&quot;200pt&quot; |Sorodstvo
! width=&quot;65pt&quot; |Vladanje
! width=&quot;65pt&quot; |Smrt
! width=&quot;250pt&quot; |Komentar
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Farsa (933–1062)'''
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Imad al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| 891
| Sin Buja
| 934–949
| 949
| Tudi glavni bujidski emir (934-949)
|-
| [[Slika:Adud al-Dawla medallion.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah
| '''[[Adud al-Daula]]'''
| Fana Husrev
| 936
| Sin Rukn al-Daula in nečak Imad al-Daula
| 949–983
| 983
| Glavni bujidski emir (976-983) in emir Iraka (978-983)
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Šaraf al-Daula]]'''
| Abudl-Favaris Širdil
| 962
| Sin Adud al-Daula
| 983–989
| 989
| Tudi glavni bujidski emir in emir Iraka (987-989)
|-
| 
| Emir, Kralj
| [[Samsam al-Daula]]
| Abu Kalidžar Marzuban
| 964
| sin Adud al-Dala
| 989–998
| 998
| Tudi emir Iraka in samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) 
|-
| [[Slika:Baha' al-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Kralj, Šahinšah 
| '''[[Baha al-Daula]]'''
| Abu Nasr Firuz
| 971
| Sin Adud al-Daula
| 998–1012
| 1012
| Tudi emir Iraka (988-1012) in glavni bujidski emir (997-1012)
|-
| 
| Emir
| '''[[Sultan al-Daula]]'''
| Abu Šudža 
| 992
| Sin Baha al-Daula
| 1012–1024
| 1024
| Tudi emir iraka n glavni bujidski emir (1012-1021)
|-
| [[Slika:AbuKalijarBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah
| '''[[Abu Kalidžar]]'''
| Marzuban
| 1011
| Sin Sultan al-Daula 
| 1024–1048
| 1048
| Tudi emir Kermana (1028-1048), glavni bujidski emir (1037-1048) in emir Iraka (1044-1048)
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Mansur Fulad Sutun]]'''
| 
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1048–1054
| 1062
| Izgubil Fars v korist Husrau Šaha
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Said Husrau Šah]]'''
| 
| ?
| Sin  Abu Kalidžarja 
| 1051–1054
| ?
| Izgubil Fars v korist Abu Mansur Fulad Sutuna
|-
| 
| Emir
| '''[[Abu Mansur Fulad Sutun]]'''
| 
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1054–1062
| 1062
| Ubil ga je Šabankara, poglavar plemena Fadluja
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Raja, Isfahana in Hamadana (935–1038)'''
|-
| [[Slika:Ruknal-DawlaCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Rukn al-Daula]]'''
| Abu Ali Hasan
| 898
| Sin oBuja
| 935–976
| 976
| Tudi glavni bujidski emir (949-976)
|-
| 
| Emir
| '''[[Fahr al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| 952
| Sin Rukn al-Daula
| 976–980
''in''
983–997
| 980
| Tudi emir Hamadana in Tabaristana (984-997) in glavni bujidski emir (991-997)
|-
| [[Slika:Coin of the Buyid ruler Mu'ayyad al-Dawla, Isfahan mint.jpg|80px]]
| 'Emir
| '''[[Muajad al-Daula]]'''
| Abu Mansur
| 941
| Sin Rukn al-Daula
| 976–983
| 983
| Tudi emir Hamadana (976–983), Džibala (977–983), Tabaristana (980–983) in Gorgana (981–983)
|-
| [[Slika:Gold dinar of Majd al-Dawla, the last ruler of the Buyid amirate of Ray.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Madžd al-Daula]]'''
| Abu Taleb Rostam
| 993
| Sin Fahr al-Daula
| 997–1029
| 1029
| Samo v Raju, za kratek čas samoproglašeni glavni bujidski emir 
|-
| [[Slika:Shamsal-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Šams al-Daula]]'''
| Abu Tahir
| ?
| Sin Fahr al-Daula 
| 997–1021
| 1021
| Samoi v Isfahanu in Hamadanu, za kratek čas samopriglašeni glavni bujidski emir 
|-
| 
| Emir
| '''[[Sama al-Daula]]'''
| Abul-Hasan Ali
| ?
| Sin Šams al-Daula
| 1021–1023
| 1023
| Samo v Hamadanu, odstavljen 
|-
! colspan=&quot;9&quot; |'''Bujidi Iraka in Huzistana (945–1055)'''
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Muiz al-Daula]]'''
| Abul-Husein Ahmad
| 915
| Sin Buja
| 945–966
| 966
|
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Iz al-Daula]]'''
| Abu Mansur Bahtijar
| 943
| Sin Muiz al-Daula 
| 966–979
| 979
| Samoproglašeni glavni bujidski emir (976-978)
|-
| [[Slika:Adud al-Dawla medallion.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah 
| '''[[Adud al-Daula]]'''
| Fana Husrev 
| 937
| Sin Rukn al-Daula
| 977–983
| 983
| Tudi emir Farsa (949-983) in glavni bujidski emir (976-983)
|-
| 
| Emir, Kralj
| '''[[Samsam al-Daula]]'''
| Abu Kalidžar Marzban
| 964
| Sin Adud al-Daula
| 983–987
| 998
| Tudi samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) in emir Farsa in Kermana (989-998)
|-
| 
| Emir, Amir al-umara
| '''[[Šaraf al-Daula]]'''
| Abul-Favaris Širdil 
| 962
| Sin Adud al-Daula
| 987–989
| 989
| Tudi emir Farsa (983-989) in glavni bujidski emir (987-989)
|-
| [[Slika:Baha' al-DawlaBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir
| '''[[Baha al-Daula]]'''
| Abu Nasr Firuz
| 970
| Sin Adud al-Daula
| 989–1012
| 1012
| Tudi glavni bujidski emir (997-1012) in emir Farsa (999-1012)
|-
| 
| Emir
| '''[[Sultan al-Daula]]'''
| Abu Šudža
| 992
| Sin Baha al-Daula 
| 1012–1021
| 1024
| Tudi glavni bujidski emir (1012-1021) in emir Farsa (1012-1024) 
|-
| 
| Emir, Šahinšah, Kralj 
| '''[[Mušarif al-Daula]]'''
| Abu Ali
| 1002
| Sin Baha al-Daula
| 1021–1025
| 1025
|  
|-
| 
| Emir
| '''[[Džalal al-Daula]]'''
| Abu Tahir Džalal al-Daula
| 994
| Sin Baha al-Dala
| 1027–1043
| 1043
|
|-
| [[Slika:AbuKalijarBuyidCoinHistoryofIran.jpg|80px]]
| Emir, Šahinšah 
| '''[[Abu Kalidžar]]'''
| Marzuban
| 1011
| Sin Sultan al-Daula
| 1043–1048
| 1048
| Tudi emir Farsa (1024-1048), Kermana (1028-1048) in glavni bujidski emir (1037-1048)
|-
| 
| Emir
| '''[[Al-Malik al-Rahim]]'''
| Abu Nasr Husrau Firuz
| ?
| Sin Abu Kalidžarja 
| 1048–1055
| 1058
| Tudi glavni bujidski emir (1051-1055); odstavil ga je Tugril Seldžusški
|-
|}

== [[Seldžuki|Seldžuški turški]] sultani, 1029-1194 ==
* [[Togrül|Toğrül]] bin Mikail (Tugril beg) ([[1037]]-[[1063]]).
* [[Alp Arslan]] bin Čagri ([[1063]]-[[1072]]).
* Dželaludin [[Malikšah|Malikšah I.]] ([[1072]]-[[1092]]).
* Nasir ad-Din [[Mahmud I.]] ([[1092]]-[[1094]]).
* Rukn ad-Din [[Barkijaruk]] ([[1094]]-[[1105]]).
* Mu'izz ad-Din [[Malikšah II.]] ([[1105]]).
* Gijat ad-Din [[Mehmed I.]] Tapar (Mohamed) ([[1105]]-[[1118]]).
* Mu'izz ad-Din [[Ahmed Sandžar]] ([[1097]]-[[1157]]).
* [[Mahmud II.]] ([[1118]]-[[1131]]).
* [[Davud]] (David) ([[1131]]-[[1132]]).
* [[Togrül II.|Toğrül II.]] (Tugril beg) ([[1132]]-[[1134]]).
* [[Mas'ud]] ([[1134]]-[[1152]]).
* [[Malikšah III.]] ([[1152]]-[[1153]]).
* [[Mehmed II. Osvajalec]] (Mohamed II.) ([[1153]]-[[1160]]).
* [[Sulejman|Sülejman Šah]] (Sulajman Šah) ([[1160]]-[[1161]]).
* [[Arslan Šah]] ([[1161]]-[[1176]]).
* [[Toghrül III|Toğrül III.]] (Tugril beg III.) ([[1176]]-[[1194]]).

''razdeljeno, 1194-1256''

== [[Ilkanat]], 1256-1343 ==
* [[Hülëgü]] (Hulagu) ([[1256]]-[[1265]]).
* [[Abakva]] ([[1265]]-[[1281]]).
* [[Tekuder]] ([[1281]]-[[1284]]).
* [[Argun (kan)|Argun]] ([[1284]]-[[1291]]).
* Gaikatu ([[1291]]-[[1295]]).
* Baidu ([[1295]]).
* [[Gazan]] ([[1295]]-[[1304]]).
* [[Öljeitü]] ([[1304]]-[[1316]]).
* [[Abu Sa'id]] ([[1316]]-[[1335]]) (zadnji od Džingisidskih il-kanov).
* Arpa Ke'un ([[1335]]-[[1336]]).
* Musa ([[1336]]-[[1337]]).
* Mohamed ([[1337]]-[[1338]]).

''razdeljeno, 1343-1380''

== [[Timuridi]], 1380-1449 ==
* [[Timurlenk]] (''Tamerlan'') ([[1370]]-[[1405]]).
* [[Šahruh]] ([[1405]]-[[1447]]).
* [[Ulug Beg]] ([[1447]]-[[1449]]).

''razdeljeno, 1449-1502''

== [[Safavidi]], 1502-1736 ==
* [[Ismail I.]] ([[1502]]-[[1524]]).
* [[Tahmasp I.]] ([[1524]]-[[1576]]).
* [[Ismail II.]] ([[1576]]-[[1578]]).
* [[Mohamed I. (Koda Bandeh)]]
* [[Mohamed Kodabanda]] ([[1578]]-[[1587]])
* [[Abas I. Veliki]] (Abas I., Abas Veliki) ([[1587]]-[[1629]])
* [[Safi]] ([[1629]]-[[1642]].
* [[Abas II. (Perzija)|Abas II.]] ([[1642]]-[[1667]]).
* [[Sulejman I.]] ([[1667]]-[[1694]]).
* [[Soltan Husein I.]] (Soltan Hosejn I.) ([[1694]]-[[1722]]).
* [[Tahmasp II.]] ([[1722]]-[[1732]]).
* [[Abas III.]] ([[1732]]-[[1736]]).
* [[Sulejman II.]] ([[1749]]-[[1750]]).
* [[Ismail III.]] ([[1750]]-[[1765]]).

== [[Afšaridi]], 1736-1749 ==
* [[Nadir Šah]]

== [[Zandi]], 1750-1794 ==
* [[Karim Kan]]
* [[Lotf-Ali Kan]]

== [[Kadžari]], 1796-1925 ==
* [[Aga Mohamed Kan Kadžar]] ([[1796]]-[[1797]]).
* [[Fat Ali Šah]] ([[1797]]-[[1834]]).
* [[Mohamed Šah Kadžar]]
* [[Naser-al-Din Šah]]
* [[Mozafer-al-Din Šah]] ([[1896]]-[[1907]]).
* [[Mohamed Ali Šah]] ([[1907]]-[[1909]]).
* [[Ahmad Šah Kadžar]] ([[1909]]-[[1925]]).

== [[Pahlavi]], 1925-1979 ==
* [[Reza Pahlavi]]
* [[Mohamed Reza Pahlavi]]

''[[Islamska republika Iran]], 1979 — ''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Perzijski kralji|*]]
[[Kategorija:Seznami Perzijcev|kraljev]]
[[Kategorija:Seznami vladarjev|Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Zgodovina Perzije]]</text>
      <sha1>2x5rbngwge2n223yguqzuh16lqlu5l7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jurij Dalmatin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18756</id>
    <revision>
      <id>6686790</id>
      <parentid>6637052</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:40:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */  V SloBio je zdaj še en članek o Dalmatninu; dodajam še en klic tja, ki to pokaže</comment>
      <origin>6686790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5994" sha1="3xw1xsqhfvq9g0iaa3aozxejx6nebev" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Jurij Dalmatin
| image            = Dalmatinova biblija barva (alt).jpg
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation       = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovensko]]
| notableworks     = Celoten prevod Biblije v slovenščino
}}
[[Slika:Sveto pismo, Jurij Dalmatin, Tinje.jpg|thumb|right|250px|Originalno Sveto pismo iz leta 1583, hrani Katoliški dom prosvete Sodalitas v [[Tinje, Koroška|Tinjah]] na Koroškem v Avstriji.]]'''Jurij Dalmatin''' (tudi ''Georg Dalmatin'', ''Georgius'' ''Dalmatinus'', ''Georgius Dalmata'' ali ''Georg'' ''Dalmatinus''), [júrij dálmatin], [[Slovenci|slovenski]] [[protestantizem|protestantski]] [[teolog]], [[pisec]] in [[prevajalec]] * okoli [[1547]], [[Krško]], † [[31. avgust]] [[1589]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==

Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz [[Dalmacija|Dalmacije]] ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi [[Primož Trubar|Trubar]]) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri [[Bohorič]]u. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v [[Württemberg]]u. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v [[Tübingen]]u, kjer je tudi doštudiral [[filozofija|filozofijo]] in protestansko [[teologija|teologijo]]. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]], [[Škocjan pri Turjaku|Škocjan]]u in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska [[Biblija|Biblije]] v [[Gradec|Gradcu]] in [[Celovec|Celovcu]]. Dalmatin je prvi v [[slovenščina|slovenščino]] prevedel celotno [[Sveto pismo]]. Izšlo je leta 1583 v [[Wittenberg]]u&lt;ref&gt;[http://www.dedi.si/dediscina/123-dalmatinova-biblija DEDI]&lt;/ref&gt; na [[Saška|Saškem]] pod polnim naslovom ''Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina''. S prevodom celotnega ''Svetega pisma'' je vplival na razvoj slovenskega [[Knjižni jezik|knjižnega jezika]]. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite [[evropski narodi|evropske narode]]. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih [[jezikovne knjige|jezikovnih knjig]]. Dalmatin je sicer poznal [[hebrejščina|hebrejščino]] in [[grščina|grščino]], a je izhajal iz [[Luther|Luthrovega]] prevoda. ''Biblijo'' so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po [[Kranjska|Kranjski]], [[Štajerska|Štajerski]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] približno dve leti. Duhovniki [[Katoliška cerkev|Katoliške cerkve]] so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda ''Biblije'' še niso imeli.

== Dela ==
Dalmatin je bil avtor več verskih knjig, kot so ''Karšanske lepe molitve'' (''Lepe krščanske molitve'', 1584), ''Ta kratki würtemberški katekizmus'' (''Kratki würtemberški katekizam'', 1585) in ''Agenda'' (1589). Vendar pa je njegov najpomembnejši dosežek popoln prevod Svetega pisma v [[Slovenščina|slovenščino]], ki ga je domnevno v veliki meri napisal na [[Grad Turjak|gradu Turjak]] pod zaščito kranjskega guvernerja [[Herbard VIII. Turjaški|Herbarda VIII.]] [[Herbard VIII. Turjaški|Turjaškega]] in Herbardovega sina Krištofa Turjaškega, ki naj bi prevajalcu Dalmatinu zagotovila zatočišče tipa &quot;[[Grad Wartburg|wartburg]]&quot;, kakršno je [[Martin Luther|Martinu Luthru]] ponudil Friderik Modri, volilni knez Saške. Vendar pa je to ovrženo kot čista legenda.

Izvirni naslov Damatinovega prevoda je bil ''Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina'' (''Biblija: To je celotno Sveto pismo Stare in Nove zaveze, prevedeno v slovenščino od Jurija Dalmatina''), objavljen pa je bil leta 1583, natisnjen v [[Bohoričica|bohoričici]]. Prevod je postavil normo za slovenski [[knjižni jezik]] (s kasnejšimi inovacijami v besedišču) do prve polovice 19. stoletja.
*''Ta celi catehismus, eni psalmi, inu tih vegshih gody, stare inu nove kerszhanske peisni'' (Katekizem 1579) {{cobiss|id=179414528}}
*''Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina'' (Prevod Biblije [[Wittenberg]] [[1584]]) {{cobiss|id=512015157}}
*''Ta kratki wittenberški katekizmus'' (Krajši wittenberški katekizem 1585) {{cobiss|id=179186688}}
*''Agenda'' (1589) {{cobiss|id=258051}}

== Sklici ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih prevajalcev]]
* [[Seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Protestantizem na Slovenskem]]

== Literatura ==

* Ambrož D., Cuderman V., Degan M., Krakar B., Kvas J., Špacapan A., Štancar M., ''Branja 1'', DZS, Ljubljana, 2000
* {{SloBio|id=169220|avtor=Kidrič France|ime=Dalmatin Jurij|vir=SBL}}
* {{SloBio|id=169220|avtor=Merše Majda |ime=Dalmatin Jurij|vir=NSBL}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Mz+1&amp;id11=1&amp;pos=0&amp;set=2&amp;lang=sl Biblija - Dalmatinov prevod] (1. Mojzesova knjiga)
* [http://www.dlib.si/rokopisi/biblia/biblia.html Biblija - Dalmatinov prevod] (celotna)
* [[:v:Jurij Dalmatin|Wikiversity: Vpliv Trubarja na Dalmatinovo ustvarjanje]]

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dalmatin, Jurij}}
[[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Jurij Dalmatin|*]]
[[Kategorija:Krčani]]
[[Kategorija:Slovenski biblicisti]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Slovenski protestanti]]</text>
      <sha1>3xw1xsqhfvq9g0iaa3aozxejx6nebev</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Narodna in univerzitetna knjižnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33663</id>
    <revision>
      <id>6686753</id>
      <parentid>6650853</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:23:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>v slovenščini pišemo valuto za zneskom</comment>
      <origin>6686753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21540" sha1="9sw08hue2ecinnvhm9sbjkvxrv0scgh" xml:space="preserve">{{infopolje Knjižnica
| library_name       = Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK
| name_en            = &lt;!--National and University Library of Slovenia--&gt;
| library_logo       = 
| image              = National Library Ljubljana 2010.jpg
| caption            = pogled z [[Ljubljanski grad|Gradu]]
| country            = {{SVN}}
| type               = [[narodna knjižnica]], [[univerzitetna knjižnica]]
| scope              = 
| established        = 1774
| ref_legal_mandate  = 
| location           = [[Ljubljana]]
| coordinates        = 
| branch_of          = 
| num_branches       = 
| items_collected    = 
| collection_size    = 2.657.000 del&lt;ref name=&quot;PP2011&quot;&gt;{{navedi knjigo |url=http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2012/POSLOVNO_POROCILO_NUK_2011.pdf |title=Poslovno poročilo 2011 |page=23 |date=28. februar 2012 |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |access-date=2013-06-06 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714114453/http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2012/POSLOVNO_POROCILO_NUK_2011.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| criteria           = 
| legal_deposit      = 
| req_to_access      = 
| annual_circulation = 
| pop_served         = 
| members            = 9.600&lt;ref name=&quot;PP2011&quot; /&gt;
| budget             = 8.055.000 € (2011)&lt;ref name=&quot;PP2011&quot; /&gt;
| director           = Viljem Leban&lt;ref name=&quot;PP2011&quot; /&gt;
| num_employees      = 142&lt;ref name=&quot;PP2011&quot; /&gt;
| website            = http://www.nuk.uni-lj.si/
| references         = &lt;ref&gt;[http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2010/pdf/annual_NUK_2009.pdf NUK: Letno poročilo 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731152530/http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2010/pdf/annual_NUK_2009.pdf |date=2013-07-31 }}, retrieved 5 October 2010&lt;/ref&gt;
| module             = {{designation list | embed=yes
  | designation1 = WHS
  | designation1_partof = [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
  | designation1_type = Kulturni
  | designation1_criteria = iv
  | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1643 1643]
}}
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Ljubljana - Narodna in univerzitetna knjižnica
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nsdp            &lt;!--nepremični spomenik državnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 18. julij, 2009         &lt;!--datum razglasitve--&gt;
 | refšt=373
 | lokacija = Turjaška 1
 | občina = Ljubljana
 }}
}}
'''Narodna in univerzitetna knjižnica''' ([[kratica]] '''NUK''') je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja [[knjižnica]] v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. Poleg nacionalne NUK opravlja še vrsto drugih funkcij, in sicer osrednje državne knjižnice, univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani, centra za razvoj slovenskih knjižnic, po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA pa je tudi osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji.

Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.&lt;ref&gt;Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

[[slika:Začetek gradnje Narodne in univerzitetne knjižnice leta 1937.jpg|thumb|right|250px|Začetek gradnje leta 1937]]

Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija na [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikovem trgu]] v Ljubljani, namenila za splošno uporabo ustanovljeni knjižnici pri ljubljanskem liceju (''Licejska knjižnica''). Leta 1791 je zbirka vsebovala 20.000 knjig, svoje prostore pa je našla v [[Licej, Ljubljana|ljubljanskem Liceju]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]]. Leta 1794 je postala knjižnica javnega značaja, leta 1807 pa je dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele [[Kranjska|Kranjske]], med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850 je postala »''ljubljanska študijska knjižnica''«, leta 1919 pa je s preimenovanjem v »''Državno študijsko knjižnico''« postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja [[Obvezni izvod|obveznega izvoda]] tiskov s tega območja. Leta 1921 je postala »''Državna biblioteka''« in v njen fond so začeli pritekati še obvezni izvodi iz ostalih predelov nekdanje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]].

Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani 1919 je knjižnica prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice, prostorska stiska pa jo je prisilila v začasno uporabo adaptiranega dela [[Poljanska gimnazija|Poljanske gimnazije]]. Vlada v [[Beograd]]u dolgo ni bila naklonjena gradnji novega objekta in knjižnica je novo stavbo dobila šele leta 1941 po množičnih študentskih demonstracijah in protestih. Nova stavba je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika in je kulturni spomenik najvišjega reda. Na osnovi Zakona o univerzah in Splošne univerzitetne odredbe si je knjižnica leta 1938 pridobila naziv ''Univerzitetna knjižnica v Ljubljani''.

Knjižnica se je v stavbo vselila ravno ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupaciji slovenskega ozemlja]]. S selitvijo se je pohitelo, saj je grozilo, da bi se sicer v novo in prazno stavbo vselila okupacijska uprava. V stavbi je vse do leta 1961 delovala tudi [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]. 29. januarja 1944 je v zgradbo strmoglavilo italijansko poštno letalo v nemški službi. V požaru je bilo uničenih okrog 60.000 knjig. Posadka letala in en obiskovalec so izgubili življenje.&lt;ref&gt;Trefalt, Miha. ''How far would you go?'', Ljubljana : Public Relations and Media Office : Slovenian Tourist Board, 2004., ISBN 961-6435-14-0, ISBN 978-961-6435-14-7, p. 16. {{COBISS|ID=213186304}}&lt;/ref&gt; Knjižnica je bila v celoti obnovljena in znova odprta šele leta 1947.

Leta 1945 je bil univerzitetni knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice in znova spremenjen naziv, postala je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Narodna in univerzitetna knjižnica dobila še dodatne naloge in pristojnosti, ki so jih prej opravljale zvezne institucije bivše Jugoslavije. Ustanovila je na primer državne agencije za mednarodno bibliografsko kontrolo publikacij, državno knjižnico. Leta 2003 je Narodna in univerzitetna knjižnica postala pridružena članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] s pogodbeno določenimi dejavnostmi in storitvami, ki jih knjižnica opravlja za potrebe izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti Univerze ter njenega knjižničnega sistema.

== Naloge knjižnice ==

=== Kot nacionalna knjižnica skrbi za: ===

*zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke, tj. Slovenije, ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,
*varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,
*dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov,
*bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,
*dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike,
*aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva,
*dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela z uporabniki knjižnice.

=== Kot osrednja državna knjižnica skrbi za: ===

*izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,
*statistična merjenja delovanja knjižničnega sistema in vodenje razvida knjižnic,
*pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva,
*permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,
*izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,
*organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra za področje bibliotekarstva,
*organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.

=== Kot univerzitetna knjižnica skrbi za: ===

[[slika:Ljubljana (29295335565).jpg|thumb|200px|right|Velika čitalnica]]
*temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,
*izgradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi,
*koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze,
*dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov.
Funkcijo univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani opravljata po pogodbi z Univerzo dve knjižnici – poleg NUK še [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]]

== Članstvo in storitve ==
Člani NUK so lahko vsi slovenski in tuji državljani, ki dopolnijo 15 let. Osebe do 18 let, brezposelni, člani bibliotekarskih društev ter študentje Univerze v Ljubljani so plačila vpisnine oproščeni, za ostale se cena giblje med 6 in 15 evri na leto. Vsi pa morajo plačati varščino za elektronsko izkaznico. Članstvo prinaša uporabo bogate zbirke tiskanega in elektronskega knjižničnega gradiva; elektronsko naročanje gradiva za izposojo na dom; oddaljeni dostop (od doma, službe ali druge poljubne lokacije) do izbranih elektronskih virov; uporabo gradiva, ki je del kulturne dediščine v Veliki čitalnici in čitalnicah posebnih zbirk.

== Zbirke ==
Bistvena naloga NUK kot nacionalne knjižnice, kot jo v 33. členu določa Zakon o knjižničarstvu, je da ''zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature.'' Letno poročilo za leto 2010 navaja, da je skupno število knjižničnih enot 2.628.810, od tega 1.288.832 monografskih publikacij in 353.742 serijskih publikacij. NUK hrani tudi druge vrste knjižničnega gradiva: [[Kartografija|kartografsko gradivo]], slikovno gradivo, glasbene tiske, avdio gradivo, mikrooblike, računalniško gradivo, drobni tisk, rokopisno gradivo idr.

=== Posebne zbirke ===
==== Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov ====
[[slika:Srečko Kosovel - Kons 5.jpg|thumb|right|250px|[[Srečko Kosovel]] - ''Kons 5'']]

Je temeljna nacionalna in državna zbirka rokopisnega gradiva s področja [[Književnost|literature]], [[Jezikoslovje|jezikoslovja]] in širše [[Humanistika|humanistike]]. Nastala je skupaj z narodno knjižnico v letu [[1774]]. Njen začetni fond so bili srednjeveški [[kodeks|kodeksi]] in listine iz samostanskih, nadškofijske in zasebnih knjižnic. Zbirka se je močno obogatila v [[19. stoletje|19. stoletju]], ko so vanjo z nakupi in darovi vključili nekatere večje zbirke rokopisnega gradiva (npr. [[Žiga Zois|Žige Zoisa]], [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]]), še posebej pa v [[20. stoletje|20. stoletju]], ko se začne sistematično zbiranje avtografov in celotnih zapuščin posameznih ustvarjalcev in zbiralcev.

==== Zbirka starih tiskov ====
Hrani gradivo iz obdobja med začetkom [[16.stoletje|16.stoletja]] in prvo polovico 19. stoletja. Jedro zbirke tvorijo knjige, ki so bile ob jožefinski reformi iz različnih samostanskih knjižnic predane nekdanji Licejski knjižnici. V zbirki je tudi veliko število knjig in knjižnic prominentnih ljubljanskih meščanov, plemičev, znanstvenikov in drugih slovenskih zbirateljev, ki so bile odkupljene ali pa so bile knjižnici predane kot zapuščine.

==== Glasbena zbirka ====
Zaobjema najpopolnejšo zbirko notnih tiskov in rokopisov slovenskih glasbenih del ter glasbenih zvočnih posnetkov, glasbenih revij, koncertnih sporedov in dokumentarnega gradiva slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter referenčno zbirko del iz svetovne glasbene zakladnice ter leksikalne in bibliografske literature o glasbenikih in glasbenih delih. Zbirka vsebuje prek 300.000 enot gradiva. Največ je notnih tiskov in rokopisov, v preostali delež sodijo glasbeni zvočni posnetki, koncertni sporedi, arhivi glasbenih revij, društev in inštitucij, korespondence slovenskih glasbenikov in drugo dokumentarno gradivo.

==== Kartografska zbirka ====
Zbira ter strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in daje v uporabo vse vrste [[Zemljevid|zemljevidov]] in [[Atlas (kartografija)|atlasov]]. Posebna pozornost je namenjena nacionalnemu kartografskemu fondu. Zbirka je pomembna za sestavo slovenske nacionalne bibliografije za kartografsko gradivo ter omogoča opravljanje informacijske, referalne in izobraževalne dejavnosti.

==== Slikovna zbirka ====
[[slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Veduta [[Koper|Kopra]], 1867]]

Obsega originalno in reproducirano [[Grafika|grafiko]], umetniške reprodukcije v listih, mapah in albumih brez obsežnejšega besedila, [[Fotografija|fotografije]], slovenske [[Plakat|plakate]], stenske ilustrirane [[koledar|koledarje]], [[Razglednica|razglednice]], [[Portret|portrete]] pomembnih osebnosti, spominske albume, [[Ekslibris|ekslibrise]], [[veduta|vedute]] mest in pokrajin, umetniške voščilnice in podobice. Posebna pozornost je posvečena nacionalni produkciji. Zbirka opravlja informacijske, referalne in izobraževalne dejavnosti.

==== Zbirka gradiva EU in mednarodnih organizacij ====
Je bila zasnovana v letu 2009 z združitvijo treh depozitnih knjižnic ([[Evropsnka knjižnica|EU]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]) z namenom, da bi bile njihove publikacije in drugo knjižnično gradivo, ki prihaja v NUK, dostopno uporabnikom na enem mestu. Razen gradiva treh omenjenih depozitnih knjižnic Zbirka prejema še posamezne izdaje nekaterih drugih mednarodnih organizacij, kot so International Labour Organization in [[Svet Evrope|Council of Europe]].

==== Zbirka posebnega knjižničnega gradiva ====
Je zbirka drobnih tiskov in drugega posebnega gradiva. V Zakonu o obveznem izvodu publikacij je drobni tisk opredeljen kot publikacija, ki obsega največ štiri strani (npr. razglednica, lepak ali plakat, prospekt, zgibanka, letak ipd.) ali publikacija, ki ima več strani, a je brez strnjenega besedila (npr. koledarji, katalogi, gledališki in drugi programi ipd.). Glavna značilnost tega gradiva je, da izhaja na nekonvencionalen način in v večini primerov ni dostopno preko redne knjigotrške mreže, torej ga ni mogoče kupiti. V letnem poročilu NUK iz leta 2010 je navedeno, da je v zbirki 567.355 enot drobnega tiska.

==== Zbirka AV gradiva ====
[[slika:Marjana Deržaj 1960s.jpg|thumb|200px|left|[[Marjana Deržaj]] na naslovnici revije [[Stop (revija)|Stop]] v 1960.]]

Vsebuje avdiovizualno gradivo: [[Videokaseta|videokasete]], [[DVD]], [[Kompaktna kaseta|avdio kasete]], [[CD]], knjige in [[Revija|revije]] s filmsko vsebino. V njej najdemo slovensko avdiovizualno produkcijo in nekatera temeljna dela evropske in ameriške filmske produkcije.

==== Zbirka serijskih publikacij ====
Je v nacionalnem okviru največja in najpopolnejša zbirka [[serijska publikacija|serijskih publikacij]] od samih začetkov časnikarstva na slovenskem ozemlju do danes. V zbirki strokovno obdelujejo vse vrste serijskih publikacij, hranijo pa predvsem [[časopis|časnike]]; tekoče številke časopisov in drugih serijskih publikacij v zbirki hranijo le začasno do kompletacije in oddaje v glavno skladišče.

==== Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije ====
Je naslednica tako imenovanega D fonda (depozitarnega fonda), v okviru katerega so v Narodni in univerzitetni knjižnici v letih po drugi svetovni vojni zbirali in hranili publikacije, ki so bile prepovedane iz moralno-političnih razlogov. Danes se zbirka dopolnjuje z gradivom številnih slovenskih izseljencev ali njihovih potomcev, raztresenih po svetu (zunaj matične domovine živi okoli 500.000 Slovencev). V zbirki hranijo njihova glasila, poročila o delovanju slovenskih [[Društvo|društev]] in [[Ustanova|ustanov]], vabila na prireditve, dokumentarno gradivo, zapuščine …

== Poslopje ==
[[slika:NUK Plečnik.JPG|thumb|200px|left|Vzhodna stran poslopja]]
[[slika:NUKMojzes.JPG|thumb|200px|right|Kip Mojzesa na vzhodni fasadi]]

Knjižnica ima dve poslopji na področju [[Ljubljana|Ljubljane]]: glavno poslopje stoji v centru Ljubljane (Turjaška 1), ima pa tudi prostore na Leskoškovi 12 v industrijski coni Moste. Zaradi prostorske stiske je leta 1987 stekel postopek za izgradnjo nove Univerzitetne knjižnice Ljubljana (NUK2/UKL ''Univerzitetna knjižnica Ljubljana'') ob Aškerčevi cesti, ki pa se je zaradi pomanjkanja denarja zaustavil.

Glavno poslopje na Turjaški je bilo zgrajeno med letoma 1936 in 1941. Prej je na tem mestu stala [[renesansa|poznorenesančna]] [[Auerspergova palača, Ljubljana|Auerspergova palača]], ki jo je v veliki meri uničil [[Ljubljanski potres|potres leta 1895]]. Knjižnica je največja [[Jože Plečnik|Plečnikova]] stavba v Ljubljani. Z načrti za knjižnico (ta bi sicer stala v Tivoliju) se je začel ukvarjati že leta [[1927]]. Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z lesenimi v bron oblečenimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega kamnitega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika [[čitalnica]] (236 čitalniških sedežev), ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja in osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani. Na vrhu glavnega stopnišča je dodan kip [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta klesanih arhitekturnih podrobnosti iz [[Podpeč|podpeškega]] apnenca, tlaki tudi iz hotaveljskega kamna. Detajli opreme so iz kovine ali [[les]]a. Primer sta kljuki na obeh krilih vhodnih vrat v podobi konjskih glav - ponazarjata Pegaza, mitološkega krilatega konja, ki naj bi predstavljal simboličnega vodnika obiskovalcev knjižnice v svet znanja. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen [[kip]] [[Mojzes]]a (delo [[kipar]]ja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Portretna glava spominja na lik [[impresionizem|impresionista]] [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]]. 

Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Na terasi ob knjižnici na [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegovi ulici]] stojijo kipi vodilnih slovenskih slavistov univerzitetnih profesorjev prve polovice 20. stoletja: [[Ivan Prijatelj|Ivana Prijatelja]], [[France Kidrič|Franceta Kidriča]], [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]] in [[Rajko Nahtigal|Rajka Nahtigala]]. Prvega so postavili leta 1942 in je delo [[France Gorše|Franceta Goršeta]] in arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=9635 |title=Ljubljana - Spomenik slavistu Ivanu Prijatelju |work=Register nepremične kulturne dediščine |accessdate=18. septembra 2012}}&lt;/ref&gt; preostali trije pa so bili postavljeni leta 1961 in so delo [[Boris Kalin|Borisa Kalina]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Slovenija, turistični vodnik |page=136 |first1=Marjan |last1=Krušić |first2=Skoberne|last2= Peter|first3= Zupan|last3= Gojko|first4= Gosar|last4= Anton|first5= Jeršič|last5= Matjaž| year=2006 |publisher=Mladinska knjiga}}&lt;/ref&gt; Na vogalu je spomenik pesniku [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]].

V letih [[1989]] in [[1999]] je arhitekt [[Marko Mušič]] obnovil del notranjih prostorov v zgradbi.

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih knjižnic]]
* [[Plečnikovo delo]]
* [[Digitalna knjižnica Slovenije]]
* [[Evropska knjižnica]]
* [[knjižnica]]
* [[Slovenska čitalnica v Regensburgu]]
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
* [[Knežji dvorec, Ljubljana]]

== Sklici ==

{{sklici|4}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174508989 V zakladnici NUK-a]«. ''Sledi časa'' (17. december 2017). RTV Slovenija.
* [https://artsandculture.google.com/partner/national-and-university-library-of-slovenia Narodna in univerzitetna knjižnica] na [[Google Arts &amp; Culture]]

{{Splosne knjiznice Slovenije}}
{{Uni LJ}}
{{Ljubljana}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{narodne knjižnice v Evropi}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Dela Marka Mušiča]]
[[Kategorija:Knjižnice Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela leta 1941]]
[[Kategorija:Narodne knjižnice]]
[[Kategorija:Narodna in univerzitetna knjižnica| ]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
[[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>9sw08hue2ecinnvhm9sbjkvxrv0scgh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ilić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36143</id>
    <revision>
      <id>6686798</id>
      <parentid>6453357</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:06:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>[[Vladimir Ilić]]</comment>
      <origin>6686798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1554" sha1="ppyvfjpyno75zkb609xnho7i87tx1mo" xml:space="preserve">'''Ilić''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|144. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.078 oseb.

== Znani nosilci priimka v Sloveniji ==
* [[Branko Ilić]] (*1983), slovenski nogometaš
* [[Jana Ratkai-Ilić]], slovenska filozofinja in sociologinja
* [[Radomir Ilić]] (*1945), metalurg, univ. prof.
* [[Vladimir Ilić]], policijski inšpektor

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Boža Ilić]] (1919–1993), srbski slikar 
* [[Dragutin Ilić]] (1858–1926), srbski pisatelj
* [[Đorđe Ilić]] (1920–2010), srbski slikar 
* [[Jovan Ilić]] (1824–1901), srbski pesnik 
* [[Luka Ilić-Oriovčanin]] (1817–1878), slavonski pisatelj 
* [[Mihajlo Ilić]] (1855–1905), srbski zdravnik in politik 
* [[Mihailo Ilić]] (1855–1905), srbski pravnik 
* [[Milan Ilić-Čiča]] (1886–1942), srbski komunist in narodni heroj
* [[Milica Ilić-Dajović]] (1918–2000), srbska matematičarka
* [[Ljubo Ilić]] (1905–1994), srbski general
* [[Stevo Ilić]] (1922–2013), hrvaški general
* [[Vladimir Ilić]] (*1998), črnogorski nogometaš
* [[Vojislav Ilić (1862)|Vojislav Ilić]] (1862–1894), srbski pesnik 
* [[Vojislav Ilić mlajši]] (1877–1944), srbski pesnik 
* [[Vojislav Ilić (dirigent)|Vojislav Ilić]] (1911–1999), srbski dirigent in skladatelj

== Glej tudi ==
* priimek [[Ilič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ilić}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>ppyvfjpyno75zkb609xnho7i87tx1mo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivana Kobilca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>48418</id>
    <revision>
      <id>6686669</id>
      <parentid>6649790</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:29:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <origin>6686669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11352" sha1="d9g4a4lqa4gmz9siuw7dwr472qg6fow" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name          = Ivana Kobilca
| birthname     = 
| birthdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| location      = &lt;!-- WD --&gt;
| deathdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| deathplace    = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenka]]
| citizenship = avstroogrsko, jugoslovansko
| field         = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[fotografija]]
| training      = Šola za umetno obrt, [[München]], učenje pri portretistu Alojziju Erdteltu, slikarju in pedagogu Dietzove šole
| movement      = [[realizem]]
| famous works  = ''[[Holandsko dekle]]'' (1886)&lt;br /&gt;''[[Citrarica]]'' (okoli 1887)&lt;br /&gt;''[[Kofetarica]]'' (1888)&lt;br /&gt;''[[Portret sestre Fani]]'' (1889)&lt;br /&gt;''[[Poletje (Kobilca)|Poletje]]'' (1889-90)&lt;br /&gt;''[[Likarice]]'' (1891)&lt;br /&gt;''[[Otroci v travi]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Pariška branjevka]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret (Kobilca)|Avtoportret]]'' (1894-95)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret s paleto]]'' (1914)
| spouse        = 
| patrons       = 
| awards        = 
| module            = {{Infobox person 
| embed = yes
| relatives      = [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]  (nečak)&lt;br /&gt;[[Mira Pintar]] (nečakinja)
}}
}}
'''Ivana Kobilca''', [[Slovenci|slovenska]] [[slikar]]ka, * [[20. december]] [[1861]], [[Ljubljana]], † [[4. december]] [[1926]], Ljubljana.

== Življenje ==
[[Slika:Photograph of the installation of the first solo exhibition of Ivana Kobilca at the Realka polytechnic secondary school in Ljubljana, 15-22 December 1889.jpg|thumb|left|250px|Prva samostojna razstava Kobilce leta 1889 v Ljubljani]]

Ivana Kobilca je bila rojena 20. decembra 1861 v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Njen oče je bil dežnikar Jakob Kobilca (1820–1899), rojen kmetoma kajžarjema iz Homca pri Kamniku, ki se je v mladosti izučil za krznarja in kolarja, kasneje pa še za dežnikarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00568 {{!}} Homec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/homec/00568/?pg=57|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 01225 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/01225/?pg=70|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Bil je podjeten in je ustvaril ugodne gmotne razmere za družino. Njena mati je bila dežnikarica Marija Škofič (1838–1906), rojena kmetoma gruntarjema iz Podbrezij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01694 {{!}} Podbrezje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/podbrezje/01694/?pg=5|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Dežnikarstva se je izučila kmalu po poroki pri devetnajstih letih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Oddajala je tudi sobo podnajemniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-099-Francevo_nabrezje-009-01-00174.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1890|date=1890|publisher=Mesto Ljubljana 1890}}&lt;/ref&gt; Prodajalno dežnikov sta imela pred potresom na Špitalski (Stritarjevi) ulici, po potresu pa sta jo preselila na Mestni trg 23. Ivana Kobilca je imela sestro Marijo (1860–1946), zasebno učiteljico ročnih del in mater [[Mira Pintar|Mire Pintar]], Ivanine učenke in zbirateljice umetnin,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pozabljene Ljubljančanke: Mira Pintar- Skrbnica Kobilčinih del|url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/pozabljene-ljubljancanke-mira-pintar-skrbnica-kobilcinih-del-2227024/|website=www.dnevnik.si|date=2020-04-19|accessdate=2025-11-28|language=sl|last=Mrevlje|first=Neža}}&lt;/ref&gt; brata Josipa (1865–1904), dežnikarja, in sestro Frančiško (1870–1899), znano kot Fani, model za več njenih del, ki je še mlada umrla. 

Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkah v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Ivana Kobilca se je [[risanje|risanja]] učila pri [[Ida Künl|Idi Künl]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], zasebno pa se je učila še francoščino in italijanščino. Pri 16 letih je z očetom obiskala [[Dunaj]], ki jo je tako prevzel, da je sklenila postati slikarka. Po nekaj letih (l. 1879) se je dejansko vrnila na Dunaj, kjer je v galeriji [[Dunajska akademija|Dunajske akademije]] kopirala slike starih mojstrov. V letih 1881–1891 je svoje znanje izpopolnjevala v [[München|Münchnu]], kjer je vstopila v umetnoobrtno šolo. Naslednjih sedem let (1882–1889) je bila na akademiji učenka [[Alois Erdtel|Aloisa Erdeltapa]], risala [[Akt (upodobitev)|akte]] po golih, tudi moških modelih, kar je bila redkost. Pri risanju in študijah akta si je Kobilca pomagala s fotografijo. [[Fotoaparat]] je uporabljala od Münchna dalje in več posnetkov, med katerimi se jih veliko odlikuje po kakovosti in po izvirnih likovnih rešitvah, obdržala vse življenje. Med počitnicami je zbirala in risala naravo ter kmečko življenje. To nagnjenje se je stopnjevalo pod vplivom prijatelja [[Ferdo Vesel|Ferda Vesela]] in jo pripelje med münchenske moderniste; med njimi je bil posebno [[Fritz von Uhde]] njen vzor. Leta 1891 je na pobudo vzornika Uhdeja poslala svoji sliki ''Poletje'' in ''Likarice'', ki sta bili naslikani v naravi, v [[Pariški salon|pariški Salon]], kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv ''associée'', pridružene članice. To ji je prineslo pravico do razstavljanja ene slike v Salonu, ne da bi o njej razsojala žirija.

[[Slika:Kofetarica (Coffee drinker; National Gallery of Slovenia, y. 1888).jpg|thumb|left|200px|''Kofetarica'' (1888)]]
V Parizu je živela v letih 1891 in 1892, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli [[Henri Gervex|Henrija Gervexa]], vmes pa je leta 1892 slikala v [[Barbizon]]u, mestecu ob robu fontainebleaujskega gozda, ki so ga slikarji radi izbrali za pleneristično slikanje. 

Leta 1894 je obiskala [[Firence]], nato pa zaradi ugodnih naročil v letih 1897–1905 živela v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Tu je naredila tri cerkvene [[freska|freske]] (v letih 1900 in 1905) ter z ilustracijami sodelovala v enciklopediji ''Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (1901)'' in v več letnikih revije ''Nada''. 

Leta 1903 je, po naročilu župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], za prenovljeno dvorano [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]] v Ljubljani dokončala [[alegorija|alegorično]] kompozicijo ''Slovenija se klanja Ljubljani'', ki jo je [[Rihard Jakopič]] precej negativno ocenil. V letih 1906–1914 je živela v [[Berlin]]u, nato pa v Ljubljani.

Samostojno je 1889. leta razstavljala v Ljubljani in 1890. leta v [[Zagreb]]u, [[retrospektiva|retrospektivne]] [[razstava|razstave]] pa so ji priredili leta 1928, 1979 in 2018 v [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]].&lt;ref&gt;[https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-big-exhibition-on-ivana-kobilca-the-painter-who-wanted-to-look-behind-every-curtain/458656]&lt;/ref&gt;

== Dela in pomen ==
[[Slika:Ivana Kobilca - Poletje.jpg|thumb|200px|''Poletje'' (1889-90)]]
Ivana Kobilca je najpomembnejša slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih [[realizem|realistov]], ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Kobilčin najdragocenejši prispevek slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini in je domovino le obiskovala. Težišče je bilo v figuralnem slikarstvu, še posebej [[portret]]u in [[žanr]]skih upodobitvah iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje se mu je pridružilo cvetlično [[tihožitje]], ki je v zadnjih letih prevladalo, saj je ugotovila, da je portrete nadomestila fotografija in ni bilo več povpraševanja po njih. Zgodnja dela odsevajo značilnosti münchenskega ateljejskega slikarstva; slikana so v temnih, rjavih odtenkih, le [[pastel]]i so svetli in rožnati. Pod vplivom münchenske moderne (F. von Uhde) in francoskega plenerizma (J. Bastien-Lepage) so Kobilčine [[barva|barve]] od okoli leta 1889 dalje svetlejše in tudi sicer njena dela kažejo značilnosti [[plenerizem|plenerističnega]] slikarstva. Za pariško obdobje so značilni [[modra|modrikasti]] odtenki, predvsem v [[senčenje|senčenju]], in samostojnejše reševanje [[svetloba|svetlobnih]] problemov.

Koraka, ki vodi od tod v [[impresionizem]], vsaj kolikor vemo, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. Poleg odličnih portretov sestre Fani in [[avtoportret]]ov je od znanih osebnosti portretirala še [[Josip Stare|J. Stareta]] (1890), [[Josip Juraj Strossmayer|J. J. Strossmayerja]] (1899), nečakinjo [[Mira Pintar|Miro Pintar]] (1913), [[Ani Župančič]] (1917), [[Oton Župančič|O. Župančiča]] (1922) in [[Ivan Hribar|I. Hribarja]] (1920-26). Ilustrirala je tudi ''Pesmi I'' [[Simon Jenko|Simona Jenka]] (1896).

Po Juriju Šubicu in njegovi sliki Pred lovom (1883) je prva, ki je razstavljala na pariškem Salonu, in sicer kar trikrat: 1891 Poletje in Likarice, 1892 V lopi in Dekle v naslonjaču, 1897 Sestri s šopkom.

Ivana Kobilca je bila kot edina ženska upodobljena na bankovcih osamosvojene države, na [[Slovenski tolar|slovenskem tolarju]]. Upodobljena je bila na [[Bankovec|bankovcu]] za 5000 tolarjev. V Sloveniji ena ulica nosi ime po njej (v soseski Novo Brdo v Ljubljani). Njen spomenik je v Podbrezju in spominska tabla v Ljubljani. 

== Literatura ==
* Mastnak, (2004). &quot;Ivana Kobilca in možnosti likovnega izobraževanja za ženske v 19. stoletju&quot;, v: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, letnik 32, št. 215/216, pp. 93-107 {{COBISS|ID=513251455}}
* Menaše, Ljerka (1952). ''Umetniški razvoj Ivane Kobilce'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;115–164. {{COBISS|ID=32546}}
* Trdina, Silva (1952). ''Ivana Kobilca'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;93–114.{{COBISS|ID=2524982}}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
*[https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&amp;authorId=631 Narodna galerija, Ljubljana]
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi281067/ Slovenska biografija]
*»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174544730 Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje]«. ''Sledi časa'' (10. junij 2018). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kobilca, Ivana}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Realistični slikarji]]
[[Kategorija:Likovne umetnice]]</text>
      <sha1>d9g4a4lqa4gmz9siuw7dwr472qg6fow</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686670</id>
      <parentid>6686669</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6686670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11379" sha1="jnwe7hmmzscbnjggbsp185xule0qkrb" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name          = Ivana Kobilca
| birthname     = 
| birthdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| location      = &lt;!-- WD --&gt;
| deathdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| deathplace    = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenka]]
| citizenship = avstroogrsko, jugoslovansko
| field         = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[fotografija]]
| training      = Šola za umetno obrt, [[München]], učenje pri portretistu Alojziju Erdteltu, slikarju in pedagogu Dietzove šole
| movement      = [[realizem]]
| famous works  = ''[[Holandsko dekle]]'' (1886)&lt;br /&gt;''[[Citrarica]]'' (okoli 1887)&lt;br /&gt;''[[Kofetarica]]'' (1888)&lt;br /&gt;''[[Portret sestre Fani]]'' (1889)&lt;br /&gt;''[[Poletje (Kobilca)|Poletje]]'' (1889-90)&lt;br /&gt;''[[Likarice]]'' (1891)&lt;br /&gt;''[[Otroci v travi]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Pariška branjevka]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret (Kobilca)|Avtoportret]]'' (1894-95)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret s paleto]]'' (1914)
| spouse        = 
| patrons       = 
| awards        = 
| module            = {{Infobox person 
| embed = yes
| relatives      = [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]  (nečak)&lt;br /&gt;[[Mira Pintar]] (nečakinja)
}}
}}
'''Ivana Kobilca''', [[Slovenci|slovenska]] [[slikar]]ka, * [[20. december]] [[1861]], [[Ljubljana]], † [[4. december]] [[1926]], Ljubljana.

== Življenje ==
[[Slika:Photograph of the installation of the first solo exhibition of Ivana Kobilca at the Realka polytechnic secondary school in Ljubljana, 15-22 December 1889.jpg|thumb|left|250px|Prva samostojna razstava Kobilce leta 1889 v Ljubljani]]

Ivana Kobilca je bila rojena 20. decembra 1861 v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Njen oče je bil dežnikar Jakob Kobilca (1820–1899), rojen kmetoma kajžarjema iz Homca pri Kamniku, ki se je v mladosti izučil za krznarja in kolarja, kasneje pa še za dežnikarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00568 {{!}} Homec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/homec/00568/?pg=57|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 01225 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/01225/?pg=70|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Bil je podjeten in je ustvaril ugodne gmotne razmere za družino. Njena mati je bila dežnikarica Marija Škofič (1838–1906), rojena kmetoma gruntarjema iz Podbrezij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01694 {{!}} Podbrezje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/podbrezje/01694/?pg=5|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Dežnikarstva se je izučila kmalu po poroki pri devetnajstih letih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Oddajala je tudi sobo podnajemniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-099-Francevo_nabrezje-009-01-00174.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1890|date=1890|publisher=Mesto Ljubljana 1890}}&lt;/ref&gt; Prodajalno dežnikov sta imela pred potresom na Špitalski (Stritarjevi) ulici, po potresu pa sta jo preselila na Mestni trg 23. Ivana Kobilca je imela sestro Marijo (1860–1946), zasebno učiteljico ročnih del in mater [[Mira Pintar|Mire Pintar]], Ivanine učenke in zbirateljice umetnin,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pozabljene Ljubljančanke: Mira Pintar- Skrbnica Kobilčinih del|url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/pozabljene-ljubljancanke-mira-pintar-skrbnica-kobilcinih-del-2227024/|website=www.dnevnik.si|date=2020-04-19|accessdate=2025-11-28|language=sl|last=Mrevlje|first=Neža}}&lt;/ref&gt; brata Josipa (1865–1904), dežnikarja, in sestro Frančiško (1870–1899), znano kot Fani, model za več njenih del, ki je bila slabega zdravja in je še mlada umrla. 

Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkah v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Ivana Kobilca se je [[risanje|risanja]] učila pri [[Ida Künl|Idi Künl]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], zasebno pa se je učila še francoščino in italijanščino. Pri 16 letih je z očetom obiskala [[Dunaj]], ki jo je tako prevzel, da je sklenila postati slikarka. Po nekaj letih (l. 1879) se je dejansko vrnila na Dunaj, kjer je v galeriji [[Dunajska akademija|Dunajske akademije]] kopirala slike starih mojstrov. V letih 1881–1891 je svoje znanje izpopolnjevala v [[München|Münchnu]], kjer je vstopila v umetnoobrtno šolo. Naslednjih sedem let (1882–1889) je bila na akademiji učenka [[Alois Erdtel|Aloisa Erdeltapa]], risala [[Akt (upodobitev)|akte]] po golih, tudi moških modelih, kar je bila redkost. Pri risanju in študijah akta si je Kobilca pomagala s fotografijo. [[Fotoaparat]] je uporabljala od Münchna dalje in več posnetkov, med katerimi se jih veliko odlikuje po kakovosti in po izvirnih likovnih rešitvah, obdržala vse življenje. Med počitnicami je zbirala in risala naravo ter kmečko življenje. To nagnjenje se je stopnjevalo pod vplivom prijatelja [[Ferdo Vesel|Ferda Vesela]] in jo pripelje med münchenske moderniste; med njimi je bil posebno [[Fritz von Uhde]] njen vzor. Leta 1891 je na pobudo vzornika Uhdeja poslala svoji sliki ''Poletje'' in ''Likarice'', ki sta bili naslikani v naravi, v [[Pariški salon|pariški Salon]], kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv ''associée'', pridružene članice. To ji je prineslo pravico do razstavljanja ene slike v Salonu, ne da bi o njej razsojala žirija.

[[Slika:Kofetarica (Coffee drinker; National Gallery of Slovenia, y. 1888).jpg|thumb|left|200px|''Kofetarica'' (1888)]]
V Parizu je živela v letih 1891 in 1892, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli [[Henri Gervex|Henrija Gervexa]], vmes pa je leta 1892 slikala v [[Barbizon]]u, mestecu ob robu fontainebleaujskega gozda, ki so ga slikarji radi izbrali za pleneristično slikanje. 

Leta 1894 je obiskala [[Firence]], nato pa zaradi ugodnih naročil v letih 1897–1905 živela v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Tu je naredila tri cerkvene [[freska|freske]] (v letih 1900 in 1905) ter z ilustracijami sodelovala v enciklopediji ''Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (1901)'' in v več letnikih revije ''Nada''. 

Leta 1903 je, po naročilu župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], za prenovljeno dvorano [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]] v Ljubljani dokončala [[alegorija|alegorično]] kompozicijo ''Slovenija se klanja Ljubljani'', ki jo je [[Rihard Jakopič]] precej negativno ocenil. V letih 1906–1914 je živela v [[Berlin]]u, nato pa v Ljubljani.

Samostojno je 1889. leta razstavljala v Ljubljani in 1890. leta v [[Zagreb]]u, [[retrospektiva|retrospektivne]] [[razstava|razstave]] pa so ji priredili leta 1928, 1979 in 2018 v [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]].&lt;ref&gt;[https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-big-exhibition-on-ivana-kobilca-the-painter-who-wanted-to-look-behind-every-curtain/458656]&lt;/ref&gt;

== Dela in pomen ==
[[Slika:Ivana Kobilca - Poletje.jpg|thumb|200px|''Poletje'' (1889-90)]]
Ivana Kobilca je najpomembnejša slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih [[realizem|realistov]], ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Kobilčin najdragocenejši prispevek slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini in je domovino le obiskovala. Težišče je bilo v figuralnem slikarstvu, še posebej [[portret]]u in [[žanr]]skih upodobitvah iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje se mu je pridružilo cvetlično [[tihožitje]], ki je v zadnjih letih prevladalo, saj je ugotovila, da je portrete nadomestila fotografija in ni bilo več povpraševanja po njih. Zgodnja dela odsevajo značilnosti münchenskega ateljejskega slikarstva; slikana so v temnih, rjavih odtenkih, le [[pastel]]i so svetli in rožnati. Pod vplivom münchenske moderne (F. von Uhde) in francoskega plenerizma (J. Bastien-Lepage) so Kobilčine [[barva|barve]] od okoli leta 1889 dalje svetlejše in tudi sicer njena dela kažejo značilnosti [[plenerizem|plenerističnega]] slikarstva. Za pariško obdobje so značilni [[modra|modrikasti]] odtenki, predvsem v [[senčenje|senčenju]], in samostojnejše reševanje [[svetloba|svetlobnih]] problemov.

Koraka, ki vodi od tod v [[impresionizem]], vsaj kolikor vemo, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. Poleg odličnih portretov sestre Fani in [[avtoportret]]ov je od znanih osebnosti portretirala še [[Josip Stare|J. Stareta]] (1890), [[Josip Juraj Strossmayer|J. J. Strossmayerja]] (1899), nečakinjo [[Mira Pintar|Miro Pintar]] (1913), [[Ani Župančič]] (1917), [[Oton Župančič|O. Župančiča]] (1922) in [[Ivan Hribar|I. Hribarja]] (1920-26). Ilustrirala je tudi ''Pesmi I'' [[Simon Jenko|Simona Jenka]] (1896).

Po Juriju Šubicu in njegovi sliki Pred lovom (1883) je prva, ki je razstavljala na pariškem Salonu, in sicer kar trikrat: 1891 Poletje in Likarice, 1892 V lopi in Dekle v naslonjaču, 1897 Sestri s šopkom.

Ivana Kobilca je bila kot edina ženska upodobljena na bankovcih osamosvojene države, na [[Slovenski tolar|slovenskem tolarju]]. Upodobljena je bila na [[Bankovec|bankovcu]] za 5000 tolarjev. V Sloveniji ena ulica nosi ime po njej (v soseski Novo Brdo v Ljubljani). Njen spomenik je v Podbrezju in spominska tabla v Ljubljani. 

== Literatura ==
* Mastnak, (2004). &quot;Ivana Kobilca in možnosti likovnega izobraževanja za ženske v 19. stoletju&quot;, v: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, letnik 32, št. 215/216, pp. 93-107 {{COBISS|ID=513251455}}
* Menaše, Ljerka (1952). ''Umetniški razvoj Ivane Kobilce'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;115–164. {{COBISS|ID=32546}}
* Trdina, Silva (1952). ''Ivana Kobilca'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;93–114.{{COBISS|ID=2524982}}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
*[https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&amp;authorId=631 Narodna galerija, Ljubljana]
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi281067/ Slovenska biografija]
*»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174544730 Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje]«. ''Sledi časa'' (10. junij 2018). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kobilca, Ivana}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Realistični slikarji]]
[[Kategorija:Likovne umetnice]]</text>
      <sha1>jnwe7hmmzscbnjggbsp185xule0qkrb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686672</id>
      <parentid>6686670</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:31:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6686672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11386" sha1="4lta01bakdk1d9xk22ee63wob3kk3yu" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name          = Ivana Kobilca
| birthname     = 
| birthdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| location      = &lt;!-- WD --&gt;
| deathdate     = &lt;!-- WD --&gt;
| deathplace    = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenka]]
| citizenship = avstroogrsko, jugoslovansko
| field         = [[slikarstvo]], [[risanje]], [[fotografija]]
| training      = Šola za umetno obrt, [[München]], učenje pri portretistu Alojziju Erdteltu, slikarju in pedagogu Dietzove šole
| movement      = [[realizem]]
| famous works  = ''[[Holandsko dekle]]'' (1886)&lt;br /&gt;''[[Citrarica]]'' (okoli 1887)&lt;br /&gt;''[[Kofetarica]]'' (1888)&lt;br /&gt;''[[Portret sestre Fani]]'' (1889)&lt;br /&gt;''[[Poletje (Kobilca)|Poletje]]'' (1889-90)&lt;br /&gt;''[[Likarice]]'' (1891)&lt;br /&gt;''[[Otroci v travi]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Pariška branjevka]]'' (1892)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret (Kobilca)|Avtoportret]]'' (1894-95)&lt;br /&gt;''[[Avtoportret s paleto]]'' (1914)
| spouse        = 
| patrons       = 
| awards        = 
| module            = {{Infobox person 
| embed = yes
| relatives      = [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]  (nečak)&lt;br /&gt;[[Mira Pintar]] (nečakinja)
}}
}}
'''Ivana Marija Kobilca''', [[Slovenci|slovenska]] [[slikar]]ka, * [[20. december]] [[1861]], [[Ljubljana]], † [[4. december]] [[1926]], Ljubljana.

== Življenje ==
[[Slika:Photograph of the installation of the first solo exhibition of Ivana Kobilca at the Realka polytechnic secondary school in Ljubljana, 15-22 December 1889.jpg|thumb|left|250px|Prva samostojna razstava Kobilce leta 1889 v Ljubljani]]

Ivana Kobilca je bila rojena 20. decembra 1861 v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Njen oče je bil dežnikar Jakob Kobilca (1820–1899), rojen kmetoma kajžarjema iz Homca pri Kamniku, ki se je v mladosti izučil za krznarja in kolarja, kasneje pa še za dežnikarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00568 {{!}} Homec {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/homec/00568/?pg=57|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 01225 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/01225/?pg=70|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt; Bil je podjeten in je ustvaril ugodne gmotne razmere za družino. Njena mati je bila dežnikarica Marija Škofič (1838–1906), rojena kmetoma gruntarjema iz Podbrezij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01694 {{!}} Podbrezje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/podbrezje/01694/?pg=5|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Dežnikarstva se je izučila kmalu po poroki pri devetnajstih letih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Oddajala je tudi sobo podnajemniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-099-Francevo_nabrezje-009-01-00174.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1890|date=1890|publisher=Mesto Ljubljana 1890}}&lt;/ref&gt; Prodajalno dežnikov sta imela pred potresom na Špitalski (Stritarjevi) ulici, po potresu pa sta jo preselila na Mestni trg 23. Ivana Kobilca je imela sestro Marijo (1860–1946), zasebno učiteljico ročnih del in mater [[Mira Pintar|Mire Pintar]], Ivanine učenke in zbirateljice umetnin,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pozabljene Ljubljančanke: Mira Pintar- Skrbnica Kobilčinih del|url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/pozabljene-ljubljancanke-mira-pintar-skrbnica-kobilcinih-del-2227024/|website=www.dnevnik.si|date=2020-04-19|accessdate=2025-11-28|language=sl|last=Mrevlje|first=Neža}}&lt;/ref&gt; brata Josipa (1865–1904), dežnikarja, in sestro Frančiško (1870–1899), znano kot Fani, model za več njenih del, ki je bila slabega zdravja in je še mlada umrla. 

Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkah v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Ivana Kobilca se je [[risanje|risanja]] učila pri [[Ida Künl|Idi Künl]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], zasebno pa se je učila še francoščino in italijanščino. Pri 16 letih je z očetom obiskala [[Dunaj]], ki jo je tako prevzel, da je sklenila postati slikarka. Po nekaj letih (l. 1879) se je dejansko vrnila na Dunaj, kjer je v galeriji [[Dunajska akademija|Dunajske akademije]] kopirala slike starih mojstrov. V letih 1881–1891 je svoje znanje izpopolnjevala v [[München|Münchnu]], kjer je vstopila v umetnoobrtno šolo. Naslednjih sedem let (1882–1889) je bila na akademiji učenka [[Alois Erdtel|Aloisa Erdeltapa]], risala [[Akt (upodobitev)|akte]] po golih, tudi moških modelih, kar je bila redkost. Pri risanju in študijah akta si je Kobilca pomagala s fotografijo. [[Fotoaparat]] je uporabljala od Münchna dalje in več posnetkov, med katerimi se jih veliko odlikuje po kakovosti in po izvirnih likovnih rešitvah, obdržala vse življenje. Med počitnicami je zbirala in risala naravo ter kmečko življenje. To nagnjenje se je stopnjevalo pod vplivom prijatelja [[Ferdo Vesel|Ferda Vesela]] in jo pripelje med münchenske moderniste; med njimi je bil posebno [[Fritz von Uhde]] njen vzor. Leta 1891 je na pobudo vzornika Uhdeja poslala svoji sliki ''Poletje'' in ''Likarice'', ki sta bili naslikani v naravi, v [[Pariški salon|pariški Salon]], kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv ''associée'', pridružene članice. To ji je prineslo pravico do razstavljanja ene slike v Salonu, ne da bi o njej razsojala žirija.

[[Slika:Kofetarica (Coffee drinker; National Gallery of Slovenia, y. 1888).jpg|thumb|left|200px|''Kofetarica'' (1888)]]
V Parizu je živela v letih 1891 in 1892, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli [[Henri Gervex|Henrija Gervexa]], vmes pa je leta 1892 slikala v [[Barbizon]]u, mestecu ob robu fontainebleaujskega gozda, ki so ga slikarji radi izbrali za pleneristično slikanje. 

Leta 1894 je obiskala [[Firence]], nato pa zaradi ugodnih naročil v letih 1897–1905 živela v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Tu je naredila tri cerkvene [[freska|freske]] (v letih 1900 in 1905) ter z ilustracijami sodelovala v enciklopediji ''Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (1901)'' in v več letnikih revije ''Nada''. 

Leta 1903 je, po naročilu župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], za prenovljeno dvorano [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]] v Ljubljani dokončala [[alegorija|alegorično]] kompozicijo ''Slovenija se klanja Ljubljani'', ki jo je [[Rihard Jakopič]] precej negativno ocenil. V letih 1906–1914 je živela v [[Berlin]]u, nato pa v Ljubljani.

Samostojno je 1889. leta razstavljala v Ljubljani in 1890. leta v [[Zagreb]]u, [[retrospektiva|retrospektivne]] [[razstava|razstave]] pa so ji priredili leta 1928, 1979 in 2018 v [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]].&lt;ref&gt;[https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-big-exhibition-on-ivana-kobilca-the-painter-who-wanted-to-look-behind-every-curtain/458656]&lt;/ref&gt;

== Dela in pomen ==
[[Slika:Ivana Kobilca - Poletje.jpg|thumb|200px|''Poletje'' (1889-90)]]
Ivana Kobilca je najpomembnejša slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih [[realizem|realistov]], ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Kobilčin najdragocenejši prispevek slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini in je domovino le obiskovala. Težišče je bilo v figuralnem slikarstvu, še posebej [[portret]]u in [[žanr]]skih upodobitvah iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje se mu je pridružilo cvetlično [[tihožitje]], ki je v zadnjih letih prevladalo, saj je ugotovila, da je portrete nadomestila fotografija in ni bilo več povpraševanja po njih. Zgodnja dela odsevajo značilnosti münchenskega ateljejskega slikarstva; slikana so v temnih, rjavih odtenkih, le [[pastel]]i so svetli in rožnati. Pod vplivom münchenske moderne (F. von Uhde) in francoskega plenerizma (J. Bastien-Lepage) so Kobilčine [[barva|barve]] od okoli leta 1889 dalje svetlejše in tudi sicer njena dela kažejo značilnosti [[plenerizem|plenerističnega]] slikarstva. Za pariško obdobje so značilni [[modra|modrikasti]] odtenki, predvsem v [[senčenje|senčenju]], in samostojnejše reševanje [[svetloba|svetlobnih]] problemov.

Koraka, ki vodi od tod v [[impresionizem]], vsaj kolikor vemo, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. Poleg odličnih portretov sestre Fani in [[avtoportret]]ov je od znanih osebnosti portretirala še [[Josip Stare|J. Stareta]] (1890), [[Josip Juraj Strossmayer|J. J. Strossmayerja]] (1899), nečakinjo [[Mira Pintar|Miro Pintar]] (1913), [[Ani Župančič]] (1917), [[Oton Župančič|O. Župančiča]] (1922) in [[Ivan Hribar|I. Hribarja]] (1920-26). Ilustrirala je tudi ''Pesmi I'' [[Simon Jenko|Simona Jenka]] (1896).

Po Juriju Šubicu in njegovi sliki Pred lovom (1883) je prva, ki je razstavljala na pariškem Salonu, in sicer kar trikrat: 1891 Poletje in Likarice, 1892 V lopi in Dekle v naslonjaču, 1897 Sestri s šopkom.

Ivana Kobilca je bila kot edina ženska upodobljena na bankovcih osamosvojene države, na [[Slovenski tolar|slovenskem tolarju]]. Upodobljena je bila na [[Bankovec|bankovcu]] za 5000 tolarjev. V Sloveniji ena ulica nosi ime po njej (v soseski Novo Brdo v Ljubljani). Njen spomenik je v Podbrezju in spominska tabla v Ljubljani. 

== Literatura ==
* Mastnak, (2004). &quot;Ivana Kobilca in možnosti likovnega izobraževanja za ženske v 19. stoletju&quot;, v: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, letnik 32, št. 215/216, pp. 93-107 {{COBISS|ID=513251455}}
* Menaše, Ljerka (1952). ''Umetniški razvoj Ivane Kobilce'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;115–164. {{COBISS|ID=32546}}
* Trdina, Silva (1952). ''Ivana Kobilca'', v: Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art. Nova vrsta, letnik II. Ljubljana, Državna založba Slovenije, pp.&amp;nbsp;93–114.{{COBISS|ID=2524982}}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
*[https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1870-1900/ivana-kobilca?tab=collections&amp;authorId=631 Narodna galerija, Ljubljana]
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi281067/ Slovenska biografija]
*»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174544730 Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje]«. ''Sledi časa'' (10. junij 2018). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kobilca, Ivana}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Realistični slikarji]]
[[Kategorija:Likovne umetnice]]</text>
      <sha1>4lta01bakdk1d9xk22ee63wob3kk3yu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam predsednikov Kube</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52271</id>
    <revision>
      <id>6686454</id>
      <parentid>5210242</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:12:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1866" sha1="iq4fq91oovsjxb1zp1ew50a1xvnddbt" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[predsednik Kube|predsednikov Kube]].'''

== 1902 - danes ==
*[[Tomás Estrada Palma]]: 20. maj 1902 - 28. september 1906
*''Guvernerji, postavljeni s strani ZDA''
**[[William Howard Taft]]: 29. september - 13. oktober 1906
**[[Charles Magoon]]: 13. oktober 1906 - 28. januar 1909
*[[José Miguel Gómez]]: 28. januar 1909 - 20. maj 1913
*[[Mario García Menocal]]: 20. maj 1913 - 20. maj 1921
*[[Alfredo Zayas]]: 20. maj 1921 - 20. maj 1925
*[[Gerard Machado]]: 20. maj 1925 - 24. avgust 1933
*[[Ramón Grau San Martín]]: 10. september 1933 - 15. januar 1934
*[[Carlos Hevia]] (začasni): 15. januar - 18. januar 1934
*[[Carlos Mendieta]] (začasni): 18. januar 1934 - 11. december 1935
*[[José Agripino Barnet]] (začasni): 11. december 1935 - 20. maj 1936
*[[Miguel Mariano Gómez]]: 20. maj - 24. december 1936
*[[Federico Laredo Brú]]: 24. december 1936 - 10. oktober 1940
*[[Fulgencio Batista]]: 10. oktober 1940 - 10. oktober 1944
*[[Ramón Grau San Martín]]: 10. oktober 1944 - 10. oktober 1948
*[[Carlos Prío Socarrás]]: 10. oktober 1948 - 10. marec 1952
*[[Fulgencio Batista]]: 10. marec 1952 - 1. januar 1959
*[[Anselmo Alliegro]] (v.d.): 1. januar - 2. januar 1959
*[[Carlos Manuel Piedra]] (vmesni): 2. januar 1959
*[[Manuel Urrutia Lleó]]: 3. januar - 17. julij 1959
*[[Osvaldo Dorticós Torrado]]: 18. julij 1959 - 2. december 1976
*[[Fidel Castro]] Ruz: 3. december 1976 - 24. februar 2008 (predsednik državnega sveta)
*[[Raúl Castro]] Ruz: 24. februar 2008 (vršilec dolžnosti že od 31. julija 2006) - 19. april 2018 (predsednik državnega sveta)
*[[Miguel Díaz-Canel|Miguel Díaz-Canel Bermúdez]]  19. april 2018 - (predsednik državnega sveta; od 10. oktobra 2019 predsednik republike)
*

[[Kategorija:Seznami Kubancev|Predsedniki Kube]]
[[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Kuba]]
[[Kategorija:Predsedniki Kube|*]]</text>
      <sha1>iq4fq91oovsjxb1zp1ew50a1xvnddbt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686455</id>
      <parentid>6686454</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:12:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1867" sha1="rlgi5aynqcf2cw0til5uurxh7sz3ye1" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[predsednik Kube|predsednikov Kube]].'''

== 1902 - danes ==
*[[Tomás Estrada Palma]]: 20. maj 1902 - 28. september 1906
*''Guvernerji, postavljeni s strani ZDA''
**[[William Howard Taft]]: 29. september - 13. oktober 1906
**[[Charles Magoon]]: 13. oktober 1906 - 28. januar 1909
*[[José Miguel Gómez]]: 28. januar 1909 - 20. maj 1913
*[[Mario García Menocal]]: 20. maj 1913 - 20. maj 1921
*[[Alfredo Zayas]]: 20. maj 1921 - 20. maj 1925
*[[Gerard Machado]]: 20. maj 1925 - 24. avgust 1933
*[[Ramón Grau San Martín]]: 10. september 1933 - 15. januar 1934
*[[Carlos Hevia]] (začasni): 15. januar - 18. januar 1934
*[[Carlos Mendieta]] (začasni): 18. januar 1934 - 11. december 1935
*[[José Agripino Barnet]] (začasni): 11. december 1935 - 20. maj 1936
*[[Miguel Mariano Gómez]]: 20. maj - 24. december 1936
*[[Federico Laredo Brú]]: 24. december 1936 - 10. oktober 1940
*[[Fulgencio Batista]]: 10. oktober 1940 - 10. oktober 1944
*[[Ramón Grau San Martín]]: 10. oktober 1944 - 10. oktober 1948
*[[Carlos Prío Socarrás]]: 10. oktober 1948 - 10. marec 1952
*[[Fulgencio Batista]]: 10. marec 1952 - 1. januar 1959
*[[Anselmo Alliegro]] (v.d.): 1. januar - 2. januar 1959
*[[Carlos Manuel Piedra]] (vmesni?): 2. januar 1959
*[[Manuel Urrutia Lleó]]: 3. januar - 17. julij 1959
*[[Osvaldo Dorticós Torrado]]: 18. julij 1959 - 2. december 1976
*[[Fidel Castro]] Ruz: 3. december 1976 - 24. februar 2008 (predsednik državnega sveta)
*[[Raúl Castro]] Ruz: 24. februar 2008 (vršilec dolžnosti že od 31. julija 2006) - 19. april 2018 (predsednik državnega sveta)
*[[Miguel Díaz-Canel|Miguel Díaz-Canel Bermúdez]]  19. april 2018 - (predsednik državnega sveta; od 10. oktobra 2019 predsednik republike)
*

[[Kategorija:Seznami Kubancev|Predsedniki Kube]]
[[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Kuba]]
[[Kategorija:Predsedniki Kube|*]]</text>
      <sha1>rlgi5aynqcf2cw0til5uurxh7sz3ye1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam kubanskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53745</id>
    <revision>
      <id>6686456</id>
      <parentid>6414346</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:14:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <origin>6686456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5400" sha1="ltglv12ntuunsqdowr8vv5hgxygbey3" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Kubanci|kubanskih]] [[politikov]].'''
== A ==

*[[José Abrantes Fernández]] 
*[[Ignacio Agramonte]]
*[[Roberto Agramonte y Pichardo]]
*[[Severo Aguirre del Cristo]]
*[[Ricardo Alarcón]] (de Quesada) (1937–2022)
*[[Carlos Aldana]]
*[[Anselmo Alliegro]] y Milá (Anselmo Alliegro Milá)
*[[Juan Almeida Bosque]]
*[[Cecilia Altonaga]]
*[[Lázaro Alberto Álvarez Casas]]
*[[Teresa Amarelle Boué]]
*[[Nicolas Arroyo]]
*[[Manuel Artime]]
*[[Marta Ayala Avila]]

== B ==
*[[José Ramón Balaguer Cabrera]]
*[[José Agripino Barnet]]
*[[Fulgencio Batista]] y Zaldívar
*[[Gladys María Bejerano Portela]]
*[[Julián Betancourt]]
*[[Danny Boggs]]
*[[Flavio Bravo Pardo]]

== C ==

*[[Ricardo Cabrisas Ruíz]]
*[[Julio Camacho Aguilera]]
*[[Concepción Campa Huergo]]
*[[Miguel Ángel de la Campa y Caraveda]]
*[[Jorge Mas Canosa]]
*[[Raoul Cantero III.]]
*[[Julio Casas Regueiro]]
*[[Senén Casas Regueiro]]
*[[Adolfo Jiménez Castellanos|Adolfo (Jiménez) Castellanos]]
*[[Joaquín Castillo Duany]]
*[[Fidel Castro]] Ruz
*[[Raúl Castro]] Ruz
*[[Carlos Manuel de Céspedes y Quesada]]
*[[Inés María Chapman Waugh]]
*[[Camillo Cienfuegos]] Gorriarán
*[[Osmani Cienfuegos Gorriarán]]
*[[Leopoldo Cintra Frías]] 
*[[Abelardo Colomé Ibarra]]

== D ==
*[[Misael Enamorado Dager]]
*[[Lincoln Diaz-Balart]]
*[[Mario Diaz-Balart]]
*[[Miguel Díaz-Canel]] (''Mario Miguel Diaz-Canel Bermudez'')
*[[Ernesto Dihigo y López Trigo]]
*[[Osvaldo Dorticós Torrado]]

== E ==

* [[Anibal Escalante]]
*[[Juan Escalona Reguera]]
*[[Vilma Espin Guillois]] (-Castro)
*[[Ramón Espinosa Martín]]
*[[Tomás Estrada Palma]]

== F ==
*[[Carlos Fernández Gondín]]
*[[Luis A. Ferré]]

== G ==
*[[Julio César Gandarilla Bermejo]]
*[[Óscar Gans]] y López Martínez
*[[Raúl Roa García]]
*[[Guillermo García Frías]]
*[[Mario García Menocal]]
*[[Jorge García Montes]]
*[[Yadira Garcia Vera]]
*[[Alejandro Gil Fernández]]
*[[José Miguel Gómez]]
*[[Miguel Mariano Gómez]]
*[[Fernando González]]
*[[Julian Gonzalez Toledo]]
*[[Justo González]]
*[[Ramón Grau]] San Martín
*[[Fabio Grobart]] (Abraham Grobart a.k.a. Abraham Simjovitch)
*[[Patricio de la Guardia]]
*Rafael Guas Inclán
*[[Gonzalo Güell]]
*[[Che Guevara|Ernesto Che Guevara]]
*[[Ulises Guilarte de Nacimiento]]
*[[Carlos Gutierrez]]

== H ==

*[[Armando Hart Dávalos]]
*[[Celia Hart]]
*[[Gerardo Hernández]]
*[[Melba Hernández]]
*[[Alberto Herrera y Franchi]]
* [[Carlos Hevia y de los Reyes-Gavilan]]

== J ==

* [[Beatriz Johnson Urrutia]]

== L ==

*[[Paul Lafargue]]
*[[Carlos Lage Dávila]]
*[[Félix Lancís Sánchez]]
*[[Esteban Lazo Hernández]]
*[[Federico Laredo Brú]]
*[[Alvaro Lopez Miera|Álvaro V. López Miera]]
*[[Narciso López]]
*[[Mercedes López Acea]]
*[[Raúl López del Castillo]]
*[[Antonio Enrique Lussón Batlle]]

== M ==
*[[Gerardo Machado]] y Morales
*[[Ana María Marí Machado]]
*[[José Ramón Machado Ventura]]
*[[Isidoro Malmierca Peoli]]
*[[Rodrigo Malmierca Díaz]]
*([[Charles Magoon]])
*[[Carlos Márquez Sterling]]
*[[Manuel Márquez Sterling]]
*[[Manuel Marrero Cruz]] 
*[[José Martí]]
*[[Bob Martinez]]
*[[Mel Martinez ]]
*[[Bartolomé de Jesús Masó Márquez]]
*[[Carlos Mendieta]]
*[[Robert Menendez]]=Roberto Veiga Menendez?
*[[Enrique Messonier]]
*[[Arnaldo Milián Castro]]
*[[Pedro Miret Prieto]]
*[[José Miró Cardona]]
*[[Marcelino Miyares Sotolongo]]
*[[Andrés Domingo y Morales del Castillo]]
*[[Roberto Morales Ojeda]]
*[[Marino Murillo Jorge|Marino Alberto Murillo Jorge]]

== N ==

*[[Miriam Nicado García]]
*[[Antonio Núñez Jiménez]]
*[[Emilio Núñez Portuondo]]

== O ==

* [[Arnaldo T. Ochoa Sánchez]]

== P ==
*[[Oswaldo Payá]]
*[[Lina Olinda Pedraza Rodríguez]]
*[[Alex Penelas]]
*[[Felipe Pérez Roque]]
*[[Carlos Modesto Piedra]]?
*[[Carlos Manuel Piedra]]
*[[Fidel G. Pierra]]
*[[Rogelio Polanco Fuentes]]
*[[Abel Prieto Jiménez]]
*[[Carlos Prío Socarrás]]
*[[Guillermo Alonso Pujol]]

== Q ==

* [[Carlos Ruiz Quesada Douglas]]

== R ==
*[[Fernando Remírez de Estenoz]]
*[[Jorge Risquet Valdés-Saldaña]] 
*[[Andrés Rivero Agüero]]
*[[Otto Rivero]]
*[[Raúl Roa García]]
*[[Roberto Robaina González]]
*[[Blas Roca Calderio]]
*[[Bruno Rodríguez Parrilla]]
*[[Carlos Rafael Rodríguez Rodríguez]]
*[[Ileana Ros-Lehtinen]]
*[[Carlos de la Rosa]]
*[[Ulises Rosales del Toro]]
*[[Pedro Ross Leal]]

== S ==
*[[Pedro Saez Montejo]]
*[[Carlos Saladrigas Zayas]]
*[[Aureliano Sánchez Arango]]
*[[Celia Sánchez]]
*[[Elizardo Sánchez Santa-Cruz]]
*[[Fernando Sánchez López]]
*[[Abel Santamaría Cuadrado]]
*[[Haydée Santamaría]]
*[[Jorge Luis Sierra Cruz]]
*[[Albio Sires]]
*[[Humberto Sorí Marin]]
*[[Miguel A. Suárez Fernández]]

== T ==
*([[William Howard Taft]])
*([[Arnaldo Tamayo Méndez]])
*[[Carlos de la Torre]]

== U ==

* [[Beatriz Jonson Urrutia]]
*[[Manuel Urrutia Lleó]]

== V ==
*[[Ramiro Valdés Menéndez]]
*[[Salvador Valdés Mesa]]
*[[Sergio del Valle Jiménez]]
*[[Jorge Valls Arango]]
*[[Félix Varela]]
*[[Enrique José Varona]]
*[[Manuel Antonio de Varona]] = ?
*[[Manuel A. Varona Loredo]]
*[[Clemente Vázquez Bello]]
*[[Roberto Veiga Menendez]]

== W ==

* [[Adolfo Jiménez Castellanos|Leonard Wood]]

== Y ==

* [[Adel Yzquierdo]]

== Z ==

* [[Alfredo Zayas y Alfonso]]
*[[Ramón Zaydín]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Kubancev|Politiki]]
[[Kategorija:Kubanski politiki|*]]</text>
      <sha1>ltglv12ntuunsqdowr8vv5hgxygbey3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč</title>
    <ns>4</ns>
    <id>60249</id>
    <revision>
      <id>6686780</id>
      <parentid>6684204</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:50:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <comment>Reporting [[Special:Contributions/~2026-33661-66|~2026-33661-66]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b)</comment>
      <origin>6686780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30549" sha1="4cknhybeuq4eocf1a71udmuab61wece" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Razdelki trga}}
{{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}}
{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
! colspan=&quot;3&quot; | Prošnje za administratorsko pomoč
|-
! valign=&quot;top&quot; | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]]
| '''Arhivi'''&lt;br/&gt;
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]]
|}

Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]].

Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico &lt;nowiki&gt;== (smiseln naslov) ==&lt;/nowiki&gt;. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]).

Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&amp;action=edit&amp;section=new Nov razdelek]'''.

== User:45.135.132.91 ==
{{User|45.135.132.91}} LTA? &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:59, 9. januar 2025 (CET)

== User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 ==
{{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET)

:Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:58, 9. januar 2025 (CET)

== User:46.122.99.118 ==
{{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET)

:Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:10, 9. januar 2025 (CET)

== Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? ==

Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET)

:Zgoraj desno bi moral videti moder gumb &quot;Shrani spremembe&quot;. S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:53, 11. januar 2025 (CET)
:Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 00:08, 12. januar 2025 (CET)


[[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]]
[[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]]

== User:93.103.71.187 ==
{{User|93.103.71.187}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET)

:Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:30, 19. januar 2025 (CET)

== User:85.10.30.193 ==
{{User|85.10.30.193}} LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET)

== Glas upokojencev ==
Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}}

:Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:17, 3. februar 2025 (CET)

== User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 ==
{{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET)

:Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:31, 4. februar 2025 (CET)

== User:176.76.226.29 ==
{{User|176.76.226.29}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET)

:Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 13. marec 2025 (CET)

== User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 ==
{{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST)

:{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 9. april 2025 (CEST)

== Primorje ==

Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&amp;action=edit&amp;redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST)
: Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST)

== User:176.76.224.189 ==
{{User|176.76.224.189}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST)

:Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 22. maj 2025 (CEST)

== User:178.172.53.150 ==
{{User|178.172.53.150}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST)

== Kolega2357-Bot ==

Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST)

:{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. maj 2025 (CEST)

== [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] ==

Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&amp;action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar.

Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat.  — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 11. junij 2025 (CEST)
: Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen &quot;Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)&quot; ali &quot;Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik&quot;. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST)

== User:93.143.149.120 ==
{{User|93.143.149.120}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST)

:{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST)

== User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B ==
{{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST)

== User:Termometro Politico AL24News ==
{{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST)

:{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:08, 10. julij 2025 (CEST)

== User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 ==
{{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:&amp;#126;delta|&amp;#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST)
:{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST)

== User:~2025-57262-1 ==
{{User|~2025-57262-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-61119-6 ==
{{User|~2025-61119-6}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:27, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27061-06 ==
{{User|~2025-27061-06}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:16, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27051-70 ==
{{User|~2025-27051-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:15, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27325-48 ==
{{User|~2025-27325-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27276-20 ==
{{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27317-01 ==
{{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:Burek123451 ==
{{User|Burek123451}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET)

== User:~2025-31135-38 ==
{{User|~2025-31135-38}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET)

== User:~2025-31394-61 ==
{{User|~2025-31394-61}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET)

== User:~2025-31346-17 ==
{{User|~2025-31346-17}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET)

== User:~2025-32392-75 ==
{{User|~2025-32392-75}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET)

:Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:37, 9. november 2025 (CET)

== User:~2025-61428-8 ==
{{User|~2025-61428-8}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET)

== User:Vjekoslav Max Surčin ==
{{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET)

== User:~2025-42497-08 ==
{{User|~2025-42497-08}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET)

:{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET)

== User:Inspektor Surčin 0638329995 ==
{{User|User}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 24. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET)

== User:~2026-18532-5 ==
{{User|~2026-18532-5}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET)

:Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:07, 9. januar 2026 (CET)

== User:Degasyoubg ==
{{User|Degasyoubg}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET)

:Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:25, 10. januar 2026 (CET)

== User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa ==
{{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET)
:Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET)
::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov.
::'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:29, 25. januar 2026 (CET)

== User:~2026-58016-1 ==
{{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET)

== User:~2026-46611-9 ==
{{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET)

== N.K. v Wikipodatkih ==

A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&amp;action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane &quot;biografije&quot;, prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:39, 2. februar 2026 (CET)
:: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET)
:::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 2. februar 2026 (CET)
:Uf, ja tole se že vleče od 2022. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 20:14, 2. februar 2026 (CET)
::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:15, 2. februar 2026 (CET)

== User:~2026-95609-1 ==
{{User|~2026-95609-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET)

:School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:01, 12. februar 2026 (CET)

== User:~2026-12031-23 ==
{{User|~2026-12031-23}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET)

== Preimenovanje strani ==

Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani &quot;Jugovzhodna Slovenija&quot; z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu &quot;statistična regija&quot;. Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}}
: {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 11. marec 2026 (CET)

== User:~2026-15569-74 ==
{{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[User:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#c56030;background:inherit;&quot;&gt;lp0&amp;nbsp;on&amp;nbsp;fire&lt;/span&gt;]]&amp;nbsp;[[User talk:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#64cea0;background:inherit&quot;&gt;()&lt;/span&gt;]] 00:18, 12. marec 2026 (CET)

== User:~2026-22461-23 ==
{{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST)

== User:~2026-22670-82 ==
{{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24378-69 ==
{{User|~2026-24378-69}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 21. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24602-46 ==
{{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST)
:{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST)

== User:ЋЕЛА И КОПИЛАН ==
{{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST)

:Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:23, 11. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-28846-21 ==
{{User|~2026-28846-21}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30222-85 ==
{{User|~2026-30222-85}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30205-71 ==
{{User|~2026-30205-71}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30458-31 ==
{{User|~2026-30458-31}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:40, 21. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-31344-37 ==
{{User|~2026-31344-37}} Vandalism. [[Zoran Janković]] &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:USSR-Slav|USSR-Slav]] ([[Uporabniški pogovor:USSR-Slav|pogovor]]) 08:00, 27. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-31994-83 ==
{{User|~2026-31994-83}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:30, 29. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-32856-22 ==
{{User|~2026-32856-22}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:37, 2. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-32761-93 ==
{{User|~2026-32761-93}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 14:28, 2. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-33661-66 ==
{{User|~2026-33661-66}} Vandalism. Please check IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:50, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>4cknhybeuq4eocf1a71udmuab61wece</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>T-2</title>
    <ns>0</ns>
    <id>61981</id>
    <revision>
      <id>6686802</id>
      <parentid>6082080</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:15:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>[[IP]]</comment>
      <origin>6686802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="993" sha1="4xyn8p1e1ybg9c33zqs6kz249jsbtyz" xml:space="preserve">{{drugipomeni|T2}}
'''T-2, d. o. o.''' je [[Slovenija|slovensko]] [[telekomunikacija|telekomunikacijsko]] [[podjetje]] oz. družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme. Oglašuje se kot ponudnik [[internet]]nih storitev, mobilne in fiksne telefonije ter [[IP-naslov|IP]] televizije (''[[triple play]]'').

==Storitve T-2==
Podjetje je bilo ustanovljeno 11. maja 2004 v [[Maribor]]u z namenom ponujanja najsodobnejših telekomunikacijskih, informacijskih in medijskih storitev po najugodnejših cenah za posameznike in podjetja. Kot prvi v Sloveniji in med prvimi na svetu ponuja storitve na osnovi [[FTTH]] in [[VDSL]] tehnologij širokopasovnega dostopa. Od 1. junija 2008 ponuja tudi mobilne glasovne in podatkovne komunikacije.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.t-2.net/ Uradna stran]
* [http://t-2.rula.net/ Neuradni forum]

== Reference ==
{{seznam_referenc}}

{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:T-2]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2004]]</text>
      <sha1>4xyn8p1e1ybg9c33zqs6kz249jsbtyz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BMW</title>
    <ns>0</ns>
    <id>65211</id>
    <revision>
      <id>6686767</id>
      <parentid>6684988</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:39:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33925-58</username>
        <id>261313</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6684988|6684988]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]])</comment>
      <origin>6686767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22915" sha1="l4v07ff3zdq3a3fmud9dv4sjw68eijf" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| company_name = BMW AG
| company_logo = BMW logo (gray).svg
| image = BMW Welt Night.jpg
| motto = Užitek v vožnji
| company_type = [[delniška družba]]
| foundation = 7. marec 1916
| founder = [[Franz Josef Popp]]
| location = {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]], [[Nemčija]]|
| key_people = [[dr. Milan Nedeljković]] - [[predsednik uprave]]&lt;br /&gt;
[[dr. Nicolas Peter]] - [[predsednik nadzornega sveta]]
| num_employees = {{Increase}} 92.216 (31. december 2025)
| industry = [[avtomobilska industrija]]
| products = {{Increase}} 2.171.700 avtomobilov BMW (2025)&lt;br /&gt;
{{Increase}} 203.208 motociklov BMW (2025)
| revenue = {{Increase}} € 98,81 milijarde (2025)
| net_income = {{Increase}} € 1,21 milijarde (2025)
}}

'''BMW AG''' [be-em-ve a-ge]; je nemška kratica za '''Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft''' ali prevedeno ''Bavarski motorni obrat delniška družba'' in je del koncerna [[BMW Group]]. BMW je globalno podjetje s sedežem v [[München|Münchnu]], [[Nemčija]]. Izdelujejo [[avtomobil]]e in [[motocikel|motocikle]] v preteklosti je delal tudi [[Letalski motor|letalske motorje]], zaradi česar ga cenijo [[Pilot|piloti]]. BMW Group ima v lasti tudi avtomobilski znamki [[Mini (blagovna znamka avtomobilov)|Mini]] in [[Rolls-Royce]] ter podznamki [[BMW M]] in [[BMW i]].

== O podjetju (nemorete zgrešiti pri nakupu BMW-ja) ==
[[Slika:BMW tower seen from Olympic tower on a sunny November afternoon.jpg|right|thumb|[[Poslovna zgradba BMW]] v Münchnu, v ospredju [[BMW muzej]].]]

[[Slika:BMW523i.JPG|thumb|right|250px|]]

=== BMW kompleks ===
[[BMW kompleks]] v [[München|Münchenu]] sestavljajo [[poslovna zgradba BMW]], [[BMW muzej]], [[BMW svet]] in [[obrat München]] za izdelavo avtomobilov.

=== Uspeh ===
Uspeh podjetja BMW je vedno temeljil na dolgoročnem razmišljanju in odgovornem ravnanju. Iz tega naslova se je podjetje znotraj verige ustvarjanja vrednosti zavezalo trajnostnemu razvoju na področju [[Ekologija|ekologije]] in družbe, sprejelo celovito odgovornost za proizvode in podalo jasno obvezo za ohranjanje virov v sklopu integralnega dela strategije podjetja. Zaradi svojih prizadevanj zaseda [[BMW Group]] sam vrh lestvice trajnostnega razvoja v svoji industrijski panogi po indeksu [[Dow Jones Sustainability]] že sedmo leto zapored. Bodoče uspehe pa gradijo z vrhunsko strategijo poslovanja in nastopa na zahtevnem avtomobilskem trgu z vrhunskimi produkti, uspešno in razvejano prodajno mrežo z aktivnostmi, ki obsega več kot 150 držav sveta ter odlično organiziranostjo poslovanja, prilagojeno razmeram na tržišču.

=== Raziskave in razvoj ===
V BMW posvečajo veliko skrb tudi raziskavam in razvoju, kjer deluje več skupin. Izdelujejo [[Hibridno vozilo|hibridne]] in [[Električno vozilo|električne avtomobile]], poleg tega pa poskušajo zmanjšati porabo pri navadnih modelih z enako ali celo boljšo dinamiko vožnje ter razviti vozilo na najvišjo raven vožnje. Takšne so zavore, ki shranjujejo energijo pri zaviranju s sistemom [[EfficientDynamics]], varčevalni sistem izklopa vozila na mestu s sistemom [[Start-Stop]], komunikacijski sistem [[BMW ConnectedDrive]]...

=== Trajnostna usmeritev in družbena odgovornost ===
Podjetje BMW želi tudi v prihodnosti ostati vodilni proizvajalec v premium segmentu vozil na globalni ravni, zato je angažirano družbeno odgovorno podjetje, ki podpira trajnostno naravnane aktivnosti v svetu. BMW je tudi ponosni partner številnim projektom po svetu, saj trajnostno povezuje poslovni svet s športom in izobraževanjem.

=== Dosedanji predsedniki uprave ===
* 1922-1942: [[Franz Josef Popp]]
* 1942-1944: [[Fritz Hille]]
* 1948-1957: [[Hanns Grewenig]]
* 1957-1960: [[Heinrich Richter-Brohm]]
* 1962-1965: [[Karl-Heinz Sonne]]
* 1965-1969: [[Gerhard Wilcke (Manager)|Gerhard Wilcke]]
* 1970-1993: [[Eberhard von Kuenheim]]
* 1993-1999: [[Bernd Pischetsrieder]]
* 1999-2002: [[Joachim Milberg]]
* 2002-2006: [[Helmut Panke]]
* 2006-2015: [[Norbert Reithofer]]
* 2015-2019: [[Harald Krüger]]
* 2019-2026: [[Oliver Zipse]]
* 2026-danes: [[Milan Nedeljković]]

=== Lastništvo podjetja na dan 31.12.2025 ===
* prosto na trgu: 48,5 %
* [[Stefan Quandt (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 27,7 %&lt;br /&gt;
* [[Susanne Klatten (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 22,5 %&lt;br /&gt;
* lastne delnice: 1,3 %&lt;br /&gt;

== [[Zgodovina BMW|Zgodovina]] ==
=== Začetki ===
Leta 1913 je inženir [[Karl Friedrich Rapp]] ustanovil še eno podjetje v Münchnu, imenovano [[Rapp Motorenwerke GmbH]] za izdelavo letalskih motorjev. Zaradi finančnih težav je podjetje l.1916 prodal [[Max Friz|Maxu Frizu]] in [[Franz Josef Popp|Franzu Josefu Poppu]], ki sta ga aprila l.1917 preimenovala v Bayeriche Motoren Werke GmbH. Vzporedno je 7. marca 1916 ustanovil svoje podjetje [[Gustav Otto]] z imenom [[Bayerische Flugzeugwerke AG (BFW)]], ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo letalskih motorjev. Leta 1917 je to podjetje dobilo tudi uradni [[Logotip BMW|logotip]], ki pa se ne razlikuje veliko od današnjega. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] l.1922 se je podjetje prestrukturiralo. Finančnik [[Camilo Castiglioni]] je zagotovil kapital, prvi generalni direktor pa je postal Franz Josef Popp, ki je k svojemu podjetju pripojil še del podjetja BFW in tako je nastalo enotno podjetje BMW AG, ki obstaja še danes. Jeseni l.1923 so izdelali prvi [[BMW motocikli|BMW motocikel]] [[BMW R32]] in l.1929 še prvi avtomobil po licenci angleškega [[Austin Motor Company|Austin Sevena]]. To je bil model [[BMW 3/15 PS]], imenovan tudi &quot;Dixi&quot;.

=== Časovnica pomembnejših dogodkov v BMW AG ===
* 1916: Ustanovitev podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
* 1917: Preimenovanje podjetja Rapp Motoren Werke GmbH v Bayerische Motoren Werke GmbH, predstavitev BMW logotipa
* 1918: Preoblikovanje BMW GmbH v BMW AG (delniško družbo), Franz Josef Popp postane prvi generalni direktor podjetja
* 1922: Pri prestrukturiranju podjetja združijo del podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
* 1923: Izdelajo prvi motocikel BMW R32
* 1928: Kupijo tovarno za izdelavo avtomobilov [[Fahrzeugfabrik Eisenach A.G.]]
* 1929: Izdelajo prvi avtomobil BMW 3/15 PS v [[Eisenach]]u
* 1934: Podjetje loči letalski del in ustanovi [[BMW Flugmotorenbau GmbH]]
* 1939: Kupijo podjetje [[Brandenburgische Motorenwerke GmbH]] v [[Berlin]]u in nastane podjetje [[BMW Flugmotorenwerke Brandenburg GmbH]]
* 1944: Med bombardiranjem v [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je precej poškodovana tovarna v Münchnu.
* 1945: Dovoljenje za popravilo vojaških vozil ZDA in izdelavo motociklov, vendar morajo razstaviti vojne obrate v Münchnu.
* 1948: Izdelajo prvi povojni motocikel
* 1959: Zgodovinska skupščina delničarjev, kjer preprečijo sovražni prevzem s strani [[Daimler-Benz]]a
* 1960: BMW zaposluje 7000 delavcev in ima letnega prihodka 239 milijonov [[nemška marka|DEM]]
* 1961: Direktor prodaje postane legendarni [[Paul G. Hahnemann]]
* 1962: Predsednik uprave postane [[Karl-Heinz Sonne]]
* 1963: Podjetje prvič delničarjem izplača [[dividenda|dividende]]
* 1965: Za tržno komunikacijo se prične uporabljati slogan &quot;Aus Freude am Fahren&quot;, ki ga l.1969 malce priredijo v &quot;Freude am Fahren&quot;
* 1967: Kupijo podjetje [[Hans Glas GmbH]], odprejo obrat v [[Dingolfingu]]
* 1967: Odprejo tovarno za izdelavo motociklov v Berlinu
* 1969: Preselijo vso izdelavo motociklov v Berlin
* 1969: BMW zaposluje 21000 ljudi in ustvari 1,5 milijarde DEM letnega prihodka
* 1970: Predsednika uprave zasede legendarni [[Eberhard von Kuenheim]], ustanovitev fundacije [[Herbert Quandt]]
* 1972: Dokončanje [[BMW poslovna zgradba|nove poslovne zgradbe]] BMW (BMW-štirivaljnik) poleg olimpijskega parka v Münchnu
* 1972: Gradnja tovarne v [[South Africa|Rosslyn]] (JAR)
* 1973: Otvoritev obrata v Landshutu
* 1975: [[Alexander Calder]] je zasnoval prvi [[BMW Art Car]]
* 1978: Predstavitev serije 5 na vodikov pogon v sodelovanju z nemškim vesoljskim centrom (DLR) 
* 1978: BMW zaposluje 30000 ljudi in ustavri 6 milijard DEM letnega prihodka
* 1979: Otvoritev tovarne motorjev v [[Steyr]] v Avstriji
* 1984: Otvoritev novega obrata za izdelavo motociklov v Berlinu
* 1985: Začetek gradnje centra za raziskave in inovacije (FIZ)
* 1985: Ustanovitev [[BMW Technik GmbH]] s predrazvojem
* 1987: Otvoritev obrata v [[Regensburg]]u
* 1990: Uradna otvoritev centra za raziskave in razvoj (FIZ)
* 1990: BMW zaposluje 70900 ljudi in ustvari 27,1 milijarde DEM letnega prihodka
* 1992: Odprtje tovarne v [[Spartanburg]]u (ZDA)
* 1993: [[Bernd Pischetsrieder]] postane novi predsednik uprave
* 1994: BMW kupi podjetje [[Rover Group]] skupaj z [[Mini]]jem
* 1995: Prevzame DesignworksUSA in podjetje se preimenuje v [[BMW Group DesignworksUSA]]
* 1999: BMW sklene pogodbo z ruskim podjetjem [[Avtotor]] v mestu [[Kaliningrad]] za proizvodnjo avtomobilov
* 1999: [[Joachim Milberg]] prevzame vodenje BMW
* 2000: Ustanovitev fundacije [[Eberhard von Kuenheim]]
* 2000: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata na [[Tajska|Tajskem]]
* 2000: Prodaja [[MG-Rover]] in [[Land Rover]]
* 2001: Otvoritev obrata v [[Hams Hall]] (Anglija)
* 2002: [[Helmut Panke]] postane predsednik uprave, prične se gradnja obrata v [[Leipzig]]u
* 2003: Pridobitev pravic za trženje blagovne znamke [[Rolls-Royce Motor Cars|Rolls-Royce]]
* 2003: Ustanovitev skupnega podjetja (Joint Venture) za proizvodnjo in prodajo vozil na [[Kitajska|Kitajskem]] s podjetjem [[Brilliance China Automotive Holding]]
* 2004: Predstavitev [[BMW serije 7]] (E65) z vodikovim pogonom - [[BMW Hydrogen 7]]
* 2004: Prične se gradnja [[BMW svet]] v Münchenu in hkrati prenova BMW muzeja
* 2005: Uradna otvoritev obrata v Leipzigu 13. maja 2005
* 2005: Uradna otvoritev distribucijskega centra v Dingolfingu (obrat 2.70)
* 2006: Novi predsednik uprave postane [[Norbert Reithofer]]
* 2007: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata [[Chennai]] (Indija)
* 2007: [[BMW Motorrad]] prevzame [[Husqvarna Motorcycles]]
* 2007: Otvoritev [[BMW svet]] v Münchnu
* 2008: Otvoritev prenovljenega [[BMW muzej]]a 19. junija 2008
* 2013: Prodaja Husqvarna Motorcycles avstrijskemu [[KTM AG]]

=== Časovnica pomembnejših produktov v BMW AG ===

== Produkti in proizvodnja ==
=== Aktualni modeli avtomobilov ===
'''[[BMW SERIJA 1]]'''
* [[BMW 1 (5 vrat)]]

'''[[BMW SERIJA 2]]'''
* [[BMW 2 Coupé]]
* [[BMW 2 Gran Coupé]]
* [[BMW 2 Active Tourer]]
[[Slika:BMW 328i F30 2012 vl 2.jpg|thumb|220px|Avtomobil BMW serije 3 (F30)]]

'''[[BMW SERIJA 3]]'''
* [[BMW 3 Limuzina]]
* [[BMW 3 Touring]]

'''[[BMW SERIJA 4]]'''
* [[BMW 4 Coupé]]
* [[BMW 4 Cabrio]]
* [[BMW 4 Gran Coupé]]

'''[[BMW SERIJA 5]]'''
* [[BMW 5 Limuzina]]
* [[BMW 5 Touring]]

'''[[BMW SERIJA 7]]'''
* [[BMW 7 Limuzina]]

'''[[BMW SERIJA 8]]'''
* [[BMW 8 Coupé]]
* [[BMW 8 Cabrio]]
* [[BMW 8 Gran Coupé]]

'''[[BMW SERIJA X]]'''
* [[BMW X1]]
* [[BMW X2]]
* [[BMW X3]]
* [[BMW X4]]
* [[BMW X5]]
* [[BMW X6]]
* [[BMW X7]]

'''[[BMW SERIJA Z]]'''
* [[BMW Z4]]

'''[[BMW Modeli M]]'''
* [[BMW M2 Coupé]]
* [[BMW M3]]
* [[BMW M3 Touring]]
* [[BMW M4 Coupé]]
* [[BMW M4 Cabrio]]
* [[BMW M5 Limuzina]]
* [[BMW M5 Touring]]
* [[BMW M8 Coupé]]
* [[BMW M8 Cabrio]]
* [[BMW M8 Gran Coupé]]
* [[BMW X3M]]
* [[BMW X4M]]
* [[BMW X5M]]
* [[BMW X6M]]
* [[BMW XM]]

'''[[BMW SERIJA i]]'''
* ''[[BMW i1]]''
* [[BMW iX1]]
* [[BMW i3]]
* [[BMW iX3]]
* [[BMW i4]]
* [[BMW i5]]
* [[BMW i7]]
* [[BMW iX]]


''(* ležeče - načrtovani modeli)''

=== Aktualni modeli motociklov ===

'''[[Sport]]'''
* [[BMW R 1250 RS]]
* [[BMW S 1000 RR]]
* [[BMW HP4 Race]]

'''[[Tour]]'''
* [[BMW F 800 GT]]
* [[BMW R 1200 RT]]
* [[BMW R 1250 RT]]
* [[BMW K 1600 GT]]
* [[BMW K 1600 GTL]]
* [[BMW K 1600 B]]
* [[BMW K 1600 Grand America]]

'''[[Roadster]]'''
* [[BMW G 310 R]]
* [[BMW F 800 R]]
* [[BMW S 1000 R]]
* [[BMW R 1200 R]]
* [[BMW R 1250 R]]

'''[[Heritage]]'''
* [[BMW R nineT]]
* [[BMW R nineT Pure]]
* [[BMW R nineT Racer]]
* [[BMW R nineT Scrambler]]
* [[BMW R nineT Urban G/S]]

'''[[BMW Adventure]]'''
[[File:BMW motorbike F 650 GS in Gdansk.jpg|thumb|200px|BMW F 650 GS Dakar (2004)]]
* [[BMW G 310 GS]]
* [[BMW F 750 GS]]
* [[BMW F 850 GS]]
* [[BMW F 850 GS Adventure]]
* [[BMW S 1000 XR]]
* [[BMW R 1200 GS]]
* [[BMW R 1200 GS Adventure]]
* [[BMW R 1250 GS]]
* [[BMW R 1250 GS Adventure]]

'''[[BMW Urban Mobility]]'''
* [[BMW C 400 X]]
* [[BMW C 400 GT]]
* [[BMW C evolution]]
* [[BMW C 650 GT]]
* [[BMW C 650 Sport]]

===[[Proizvodni obrati BMW]]===
[[Slika:BMW Leipzig MEDIA 050719 Download Karosseriebau max.jpg|thumb|Varilni roboti pri izdelavi karoserij v BMW tovarni v Leipzigu]]
BMW Group ima 30 proizvodnih in montažnih obratov v 14 državah sveta, kjer izdelujejo avtomobile in motocikle ter njihove sestavne dele. Prvo BMW tovarno za proizvodnjo avtomobilov so odprli l.1929 v [[Eisenach]]u od koder je prišel tudi prvi BMW avtomobil.&lt;br /&gt;
Obrati za izdelavo BMW avtomobilov in motociklov:

'''Anglija'''
* [[Hams Hall]]: bencinski in dieselski motorji majhne prostornine
* [[Swindon]]: avtomobilski deli

'''Avstrija'''
* [[Steyr]]: 4 in 6 valjni dieselski motorji ter 6 valjni bencinski motorji

'''Brazilija'''
* [[Araquari]]: BMW 1, BMW 2, BMW 3, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6
* [[Manaus]]: motocikli

'''Indija'''
* [[Chennai]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6

'''JAR'''
* [[South Africa|Rosslyn]]: BMW 3 Limuzina

'''Kitajska'''
* [[Shenyang]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Limuzina (lang), BMW 5 Limuzina (lang), BMW X1 (lang) in BMW X3 (lang)

'''Mehika'''
* ''[[San Luis Potosí]]''

'''Nemčija'''
* [[Berlin]]: motocikli
* [[Dingolfing]]: BMW 3 Gran Turismo, BMW 4 Gran Coupe, BMW 5 Limuzina, BMW 5 Touring, BMW 5 Gran Turismo, BMW ActiveHybrid 5, BMW 6 Coupe, BMW 6 Cabrio, BMW 6 Gran Coupe, BMW 7 Limuzina, BMW ActiveHybrid 7, BMW M5 Limuzina, BMW M6 Coupe, BMW M6 Cabrio in BMW M6 Gran Coupe
* [[Eisenach]]: izdelava velikih orodij za obdelavo kovin
* [[Landshut]]: avtomobilski deli in učni center za specializacijo
* [[Leipzig]]: avtomobilski deli CFRP, BMW 1 (5 vrat), BMW 2 Coupe, BMW 2 Active Tourer, BMW X1, BMW i3 in BMW i8
* [[München]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Touring, BMW ActiveHybrid 3 in BMW 4 Coupe
* [[Regensburg]]: BMW 1 (3 vrata), BMW 1 (5 vrat), BMW 3 Limuzina, BMW 4 Cabrio, BMW Z4, BMW M3 Limuzina in BMW 4 Cabrio
* [[Wackersdorf]]: avtomobilski deli

'''Tajska'''
* [[Rayong]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6 in motocikli

'''ZDA'''
* [[Spartanburg]]: BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6, BMW X5M in BMW X6M

''(*ležeče - planirana proizvodnja v letu 2019)''

=== Proizvodnja avtomobilov ===

Proizvodnja BMW avtomobilov po letih:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih
|-
|'''1929'''||5350||'''1939'''||8703||'''1949'''||-||'''1959'''||36609||'''1969'''||144700||'''1979'''||336981||'''1989'''||511476||'''1999'''||755547||'''2009'''||1043829||'''2019'''||2205841
|-
|'''1930'''||6792||'''1940'''||2236||'''1950'''||-||'''1960'''||53888||'''1970'''||161164||'''1980'''||340919||'''1990'''||519660||'''2000'''||834519||'''2010'''||1236989||'''2020'''||1933242
|-
|'''1931'''||3326||'''1941'''||253||'''1951'''||-||'''1961'''||52943||'''1971'''||164702||'''1981'''||351451||'''1991'''||553230||'''2001'''||904335||'''2011'''||1440315||'''2021'''||2166644
|-
|'''1932'''||2886||'''1942'''||5||'''1952'''||49||'''1962'''||53527||'''1972'''||182858||'''1982'''||378769||'''1992'''||598145||'''2002'''||930221||'''2012'''||1547057||'''2022'''||2100320
|-
|'''1933'''||5839||'''1943'''||-||'''1953'''||1645||'''1963'''||57880||'''1973'''||197446||'''1983'''||420962||'''1993'''||532960||'''2003'''||944072||'''2013'''||1699835||'''2023'''||2253835
|-
|'''1934'''||8322||'''1944'''||-||'''1954'''||3471||'''1964'''||61766||'''1974'''||188965||'''1984'''||431999||'''1994'''||573083||'''2004'''||1059978||'''2014'''||1838268||'''2024'''||2229009
|-
|'''1935'''||8724||'''1945'''||-||'''1955'''||17478||'''1965'''||67709||'''1975'''||221298||'''1985'''||445233||'''1995'''||595056||'''2005'''||1122308||'''2015'''||1933647||'''2025'''||2171700
|-
|'''1936'''||8847||'''1946'''||-||'''1956'''||35436||'''1966'''||74076||'''1976'''||275022||'''1986'''||446438||'''1996'''||639433||'''2006'''||1179317||'''2016'''||2002997||'''2026'''||
|-
|'''1937'''||8172||'''1947'''||-||'''1957'''||40371||'''1967'''||87560||'''1977'''||290237||'''1987'''||461340||'''1997'''||672238||'''2007'''||1302774||'''2017'''||2123947||'''2027'''||
|-
|'''1938'''||9410||'''1948'''||-||'''1958'''||51081||'''1968'''||107537||'''1978'''||320852||'''1988'''||484121||'''1998'''||706426||'''2008'''||1203482||'''2018'''||2168496||'''2028'''||
|-}

=== Proizvodnja motociklov ===
Proizvodnja BMW motociklov po letih:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih
|-
|'''1923'''|| ||'''1933'''|| ||'''1943'''|| ||'''1953'''||27704||'''1963'''||6043||'''1973'''||20856||'''1983'''||28048||'''1993'''||36990||'''2003'''||89745||'''2013'''||110127
|-
|'''1924'''|| ||'''1934'''|| ||'''1944'''|| ||'''1954'''||29699||'''1964'''||9043||'''1974'''||23160||'''1984'''||34001||'''1994'''||44435||'''2004'''||93836||'''2014'''||133615
|-
|'''1925'''|| ||'''1935'''|| ||'''1945'''|| ||'''1955'''||23531||'''1965'''||7118||'''1975'''||25566||'''1985'''||37104||'''1995'''||52653||'''2005'''||92012||'''2015'''||151004
|-
|'''1926'''|| ||'''1936'''|| ||'''1946'''||-||'''1956'''||15500||'''1966'''||9071||'''1976'''||28209||'''1986'''||32054||'''1996'''||48950||'''2006'''||103759||'''2016'''||145555
|-
|'''1927'''|| ||'''1937'''|| ||'''1947'''||-||'''1957'''||5429||'''1967'''||7896||'''1977'''||31515||'''1987'''||27508||'''1997'''||54993||'''2007'''||104396||'''2017'''||185682
|-
|'''1928'''|| ||'''1938'''|| ||'''1948'''||59||'''1958'''||7156||'''1968'''||5074||'''1978'''||29580||'''1988'''||23817||'''1998'''||60152||'''2008'''||104220||'''2018'''||
|-
|'''1929'''|| ||'''1939'''|| ||'''1949'''||9400||'''1959'''||8412||'''1969'''||4701||'''1979'''||24415||'''1989'''||25761||'''1999'''||69157||'''2009'''||82631||'''2019'''||
|-
|'''1930'''|| ||'''1940'''|| ||'''1950'''||17061||'''1960'''||9473||'''1970'''||12287||'''1980'''||29260||'''1990'''||31589||'''2000'''||74397||'''2010'''||99236||'''2020'''||
|-
|'''1931'''|| ||'''1941'''|| ||'''1951'''||25101||'''1961'''||9460||'''1971'''||18772||'''1981'''||33120||'''1991'''||33980||'''2001'''||90478||'''2011'''||110360||'''2021'''||
|-
|'''1932'''||||'''1942'''|| ||'''1952'''||28310||'''1962'''||4302||'''1972'''||21122||'''1982'''||30559||'''1992'''||35910||'''2002'''||93010||'''2012'''||113811||'''2022'''||
|}

== [[BMW M]] ==
=== Zgodovina ===
Podjetje '''[[BMW M|BMW Motorsport GmbH]]''' je bilo ustanovljeno l.1972, kot hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov BMW. Dirkaške verzije teh modelov sodelujejo v raznih dirkah avto športa. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač Jochen Neerpasch, njegov dirkaški kolega Martin Braungart pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979. Leta 1993 pa se je podjetje preimenovalo v BMW M GmbH.

=== Uspehi BMW v [[Avtomobilistično dirkanje|avto športu]] ===

* '''[[BMW v Formuli 1]]'''

* '''[[BMW v Formuli 2]]'''

* '''[[Formula BMW]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Le Mansa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Nürburgringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Spaja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Daytone]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Willhira]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Zolderja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Dubaja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Nürburgringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Österreichringa (1000 km Zeltwega)]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Fujija]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Bathursta]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Suzuke]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Reimsa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Sebringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Sepanga]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Bathursta]]'''

* '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva turnih avtomobilov (DTM)]]'''

* '''[[BMW na dirkah britanskega prvenstva turnih avtomobilov (BTCC)]]'''

* '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva turnih avtomobilov (V8 Supercars)]]'''

* '''[[BMW na dirkah azijskega prvenstva turnih avtomobilov (ATCS)]]'''

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva turnih avtomobilov (WTCC)]]'''

* '''[[BMW na dirkah turnih avtomobilov (VLN)]]'''

* '''[[BMW na dirkah ameriške Le Mans serije (ALMS)]]'''

* '''[[BMW na dirkah severnoameriške serije (USCC)]]'''

* '''[[BMW M1 Procar Championship]]'''

* '''[[BMW na dirkah Mille Miglia]]'''

* '''[[BMW na dirkah Targa Florio]]'''

* '''[[BMW na Rally Švedska]]'''

=== Uspehi BMW v [[Motociklistično dirkanje|moto športu]] ===

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva Superbike (SBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva Superbike (IDM)]]'''

* '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva Superbike (ASBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah kanadskega prvenstva Superbike (CSBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah ameriškega prvenstva Superbike (AMA)]]'''

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva prikoličarjev (Sidecar)]]'''

* '''[[BMW na Rally Pariz-Dakar]]'''

== [[BMW Art Car]] ==

== [[BMW i]] ==
Podznamko i je BMW začel razvijati že l.2007 pod imenom [[Projekt I]]. Uradno so prihod podznamke napovedali v februarju l.2011. Trgu je bilo treba ponuditi avtomobil z zelo majhno porabo goriva in brez emisij. Na salonu se je pojavil koncept [[Megacity Vehicle]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i3]] in je popolnoma električno vozilo brez emisij. Kot dodatno opremo je možno naročiti še poleg električnega motorja, motor z notranjim zgorevanjem za podaljšanje dometa vozila. Naslednji je bil predstavljen športni model [[Vision Efficient Dynamics]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i8]]. V planu ima BMW še nekaj vozil i, ki bodo predstavljeni v prihodnosti.

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|BMW}}
* [http://www.bmw.com/ BMW International] 
* [http://www.bmw.si/  BMW Slovenija]
*[https://www.bmwblog.si/ BMW Blog Slovenija]
* [http://www.bmwslo.com/ BMW Avto Klub Slovenija]

[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]]
[[Kategorija:München]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Proizvajalci motornih koles]]
[[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]]
[[Kategorija:Blagovne znamke]]
[[Kategorija:BMW|*]]
[[Kategorija:Kratice]]
{{Avtomobilske znamke}}
{{Proizvajalci motornih koles}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l4v07ff3zdq3a3fmud9dv4sjw68eijf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686768</id>
      <parentid>6686767</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:39:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-33925-58|~2026-33925-58]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-33925-58|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6686767): testna urejanja</comment>
      <origin>6674140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22876" sha1="j9xfzchrkgaq4xt3u2n4rz2yg0gqsrn" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| company_name = BMW AG
| company_logo = BMW logo (gray).svg
| image = BMW Welt Night.jpg
| motto = Užitek v vožnji
| company_type = [[delniška družba]]
| foundation = 7. marec 1916
| founder = [[Franz Josef Popp]]
| location = {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]], [[Nemčija]]|
| key_people = [[dr. Milan Nedeljković]] - [[predsednik uprave]]&lt;br /&gt;
[[dr. Nicolas Peter]] - [[predsednik nadzornega sveta]]
| num_employees = {{Increase}} 92.216 (31. december 2025)
| industry = [[avtomobilska industrija]]
| products = {{Increase}} 2.171.700 avtomobilov BMW (2025)&lt;br /&gt;
{{Increase}} 203.208 motociklov BMW (2025)
| revenue = {{Increase}} € 98,81 milijarde (2025)
| net_income = {{Increase}} € 1,21 milijarde (2025)
}}

'''BMW AG''' [be-em-ve a-ge]; je nemška kratica za '''Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft''' ali prevedeno ''Bavarski motorni obrat delniška družba'' in je del koncerna [[BMW Group]]. BMW je globalno podjetje s sedežem v [[München|Münchnu]], [[Nemčija]]. Izdelujejo [[avtomobil]]e in [[motocikel|motocikle]] v preteklosti je delal tudi [[Letalski motor|letalske motorje]], zaradi česar ga cenijo [[Pilot|piloti]]. BMW Group ima v lasti tudi avtomobilski znamki [[Mini (blagovna znamka avtomobilov)|Mini]] in [[Rolls-Royce]] ter podznamki [[BMW M]] in [[BMW i]].

== O podjetju ==
[[Slika:BMW tower seen from Olympic tower on a sunny November afternoon.jpg|right|thumb|[[Poslovna zgradba BMW]] v Münchnu, v ospredju [[BMW muzej]].]]

[[Slika:BMW523i.JPG|thumb|right|250px|]]

=== BMW kompleks ===
[[BMW kompleks]] v [[München|Münchenu]] sestavljajo [[poslovna zgradba BMW]], [[BMW muzej]], [[BMW svet]] in [[obrat München]] za izdelavo avtomobilov.

=== Uspeh ===
Uspeh podjetja BMW je vedno temeljil na dolgoročnem razmišljanju in odgovornem ravnanju. Iz tega naslova se je podjetje znotraj verige ustvarjanja vrednosti zavezalo trajnostnemu razvoju na področju [[Ekologija|ekologije]] in družbe, sprejelo celovito odgovornost za proizvode in podalo jasno obvezo za ohranjanje virov v sklopu integralnega dela strategije podjetja. Zaradi svojih prizadevanj zaseda [[BMW Group]] sam vrh lestvice trajnostnega razvoja v svoji industrijski panogi po indeksu [[Dow Jones Sustainability]] že sedmo leto zapored. Bodoče uspehe pa gradijo z vrhunsko strategijo poslovanja in nastopa na zahtevnem avtomobilskem trgu z vrhunskimi produkti, uspešno in razvejano prodajno mrežo z aktivnostmi, ki obsega več kot 150 držav sveta ter odlično organiziranostjo poslovanja, prilagojeno razmeram na tržišču.

=== Raziskave in razvoj ===
V BMW posvečajo veliko skrb tudi raziskavam in razvoju, kjer deluje več skupin. Izdelujejo [[Hibridno vozilo|hibridne]] in [[Električno vozilo|električne avtomobile]], poleg tega pa poskušajo zmanjšati porabo pri navadnih modelih z enako ali celo boljšo dinamiko vožnje ter razviti vozilo na najvišjo raven vožnje. Takšne so zavore, ki shranjujejo energijo pri zaviranju s sistemom [[EfficientDynamics]], varčevalni sistem izklopa vozila na mestu s sistemom [[Start-Stop]], komunikacijski sistem [[BMW ConnectedDrive]]...

=== Trajnostna usmeritev in družbena odgovornost ===
Podjetje BMW želi tudi v prihodnosti ostati vodilni proizvajalec v premium segmentu vozil na globalni ravni, zato je angažirano družbeno odgovorno podjetje, ki podpira trajnostno naravnane aktivnosti v svetu. BMW je tudi ponosni partner številnim projektom po svetu, saj trajnostno povezuje poslovni svet s športom in izobraževanjem.

=== Dosedanji predsedniki uprave ===
* 1922-1942: [[Franz Josef Popp]]
* 1942-1944: [[Fritz Hille]]
* 1948-1957: [[Hanns Grewenig]]
* 1957-1960: [[Heinrich Richter-Brohm]]
* 1962-1965: [[Karl-Heinz Sonne]]
* 1965-1969: [[Gerhard Wilcke (Manager)|Gerhard Wilcke]]
* 1970-1993: [[Eberhard von Kuenheim]]
* 1993-1999: [[Bernd Pischetsrieder]]
* 1999-2002: [[Joachim Milberg]]
* 2002-2006: [[Helmut Panke]]
* 2006-2015: [[Norbert Reithofer]]
* 2015-2019: [[Harald Krüger]]
* 2019-2026: [[Oliver Zipse]]
* 2026-danes: [[Milan Nedeljković]]

=== Lastništvo podjetja na dan 31.12.2025 ===
* prosto na trgu: 48,5 %
* [[Stefan Quandt (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 27,7 %&lt;br /&gt;
* [[Susanne Klatten (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 22,5 %&lt;br /&gt;
* lastne delnice: 1,3 %&lt;br /&gt;

== [[Zgodovina BMW|Zgodovina]] ==
=== Začetki ===
Leta 1913 je inženir [[Karl Friedrich Rapp]] ustanovil še eno podjetje v Münchnu, imenovano [[Rapp Motorenwerke GmbH]] za izdelavo letalskih motorjev. Zaradi finančnih težav je podjetje l.1916 prodal [[Max Friz|Maxu Frizu]] in [[Franz Josef Popp|Franzu Josefu Poppu]], ki sta ga aprila l.1917 preimenovala v Bayeriche Motoren Werke GmbH. Vzporedno je 7. marca 1916 ustanovil svoje podjetje [[Gustav Otto]] z imenom [[Bayerische Flugzeugwerke AG (BFW)]], ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo letalskih motorjev. Leta 1917 je to podjetje dobilo tudi uradni [[Logotip BMW|logotip]], ki pa se ne razlikuje veliko od današnjega. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] l.1922 se je podjetje prestrukturiralo. Finančnik [[Camilo Castiglioni]] je zagotovil kapital, prvi generalni direktor pa je postal Franz Josef Popp, ki je k svojemu podjetju pripojil še del podjetja BFW in tako je nastalo enotno podjetje BMW AG, ki obstaja še danes. Jeseni l.1923 so izdelali prvi [[BMW motocikli|BMW motocikel]] [[BMW R32]] in l.1929 še prvi avtomobil po licenci angleškega [[Austin Motor Company|Austin Sevena]]. To je bil model [[BMW 3/15 PS]], imenovan tudi &quot;Dixi&quot;.

=== Časovnica pomembnejših dogodkov v BMW AG ===
* 1916: Ustanovitev podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
* 1917: Preimenovanje podjetja Rapp Motoren Werke GmbH v Bayerische Motoren Werke GmbH, predstavitev BMW logotipa
* 1918: Preoblikovanje BMW GmbH v BMW AG (delniško družbo), Franz Josef Popp postane prvi generalni direktor podjetja
* 1922: Pri prestrukturiranju podjetja združijo del podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW)
* 1923: Izdelajo prvi motocikel BMW R32
* 1928: Kupijo tovarno za izdelavo avtomobilov [[Fahrzeugfabrik Eisenach A.G.]]
* 1929: Izdelajo prvi avtomobil BMW 3/15 PS v [[Eisenach]]u
* 1934: Podjetje loči letalski del in ustanovi [[BMW Flugmotorenbau GmbH]]
* 1939: Kupijo podjetje [[Brandenburgische Motorenwerke GmbH]] v [[Berlin]]u in nastane podjetje [[BMW Flugmotorenwerke Brandenburg GmbH]]
* 1944: Med bombardiranjem v [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je precej poškodovana tovarna v Münchnu.
* 1945: Dovoljenje za popravilo vojaških vozil ZDA in izdelavo motociklov, vendar morajo razstaviti vojne obrate v Münchnu.
* 1948: Izdelajo prvi povojni motocikel
* 1959: Zgodovinska skupščina delničarjev, kjer preprečijo sovražni prevzem s strani [[Daimler-Benz]]a
* 1960: BMW zaposluje 7000 delavcev in ima letnega prihodka 239 milijonov [[nemška marka|DEM]]
* 1961: Direktor prodaje postane legendarni [[Paul G. Hahnemann]]
* 1962: Predsednik uprave postane [[Karl-Heinz Sonne]]
* 1963: Podjetje prvič delničarjem izplača [[dividenda|dividende]]
* 1965: Za tržno komunikacijo se prične uporabljati slogan &quot;Aus Freude am Fahren&quot;, ki ga l.1969 malce priredijo v &quot;Freude am Fahren&quot;
* 1967: Kupijo podjetje [[Hans Glas GmbH]], odprejo obrat v [[Dingolfingu]]
* 1967: Odprejo tovarno za izdelavo motociklov v Berlinu
* 1969: Preselijo vso izdelavo motociklov v Berlin
* 1969: BMW zaposluje 21000 ljudi in ustvari 1,5 milijarde DEM letnega prihodka
* 1970: Predsednika uprave zasede legendarni [[Eberhard von Kuenheim]], ustanovitev fundacije [[Herbert Quandt]]
* 1972: Dokončanje [[BMW poslovna zgradba|nove poslovne zgradbe]] BMW (BMW-štirivaljnik) poleg olimpijskega parka v Münchnu
* 1972: Gradnja tovarne v [[South Africa|Rosslyn]] (JAR)
* 1973: Otvoritev obrata v Landshutu
* 1975: [[Alexander Calder]] je zasnoval prvi [[BMW Art Car]]
* 1978: Predstavitev serije 5 na vodikov pogon v sodelovanju z nemškim vesoljskim centrom (DLR) 
* 1978: BMW zaposluje 30000 ljudi in ustavri 6 milijard DEM letnega prihodka
* 1979: Otvoritev tovarne motorjev v [[Steyr]] v Avstriji
* 1984: Otvoritev novega obrata za izdelavo motociklov v Berlinu
* 1985: Začetek gradnje centra za raziskave in inovacije (FIZ)
* 1985: Ustanovitev [[BMW Technik GmbH]] s predrazvojem
* 1987: Otvoritev obrata v [[Regensburg]]u
* 1990: Uradna otvoritev centra za raziskave in razvoj (FIZ)
* 1990: BMW zaposluje 70900 ljudi in ustvari 27,1 milijarde DEM letnega prihodka
* 1992: Odprtje tovarne v [[Spartanburg]]u (ZDA)
* 1993: [[Bernd Pischetsrieder]] postane novi predsednik uprave
* 1994: BMW kupi podjetje [[Rover Group]] skupaj z [[Mini]]jem
* 1995: Prevzame DesignworksUSA in podjetje se preimenuje v [[BMW Group DesignworksUSA]]
* 1999: BMW sklene pogodbo z ruskim podjetjem [[Avtotor]] v mestu [[Kaliningrad]] za proizvodnjo avtomobilov
* 1999: [[Joachim Milberg]] prevzame vodenje BMW
* 2000: Ustanovitev fundacije [[Eberhard von Kuenheim]]
* 2000: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata na [[Tajska|Tajskem]]
* 2000: Prodaja [[MG-Rover]] in [[Land Rover]]
* 2001: Otvoritev obrata v [[Hams Hall]] (Anglija)
* 2002: [[Helmut Panke]] postane predsednik uprave, prične se gradnja obrata v [[Leipzig]]u
* 2003: Pridobitev pravic za trženje blagovne znamke [[Rolls-Royce Motor Cars|Rolls-Royce]]
* 2003: Ustanovitev skupnega podjetja (Joint Venture) za proizvodnjo in prodajo vozil na [[Kitajska|Kitajskem]] s podjetjem [[Brilliance China Automotive Holding]]
* 2004: Predstavitev [[BMW serije 7]] (E65) z vodikovim pogonom - [[BMW Hydrogen 7]]
* 2004: Prične se gradnja [[BMW svet]] v Münchenu in hkrati prenova BMW muzeja
* 2005: Uradna otvoritev obrata v Leipzigu 13. maja 2005
* 2005: Uradna otvoritev distribucijskega centra v Dingolfingu (obrat 2.70)
* 2006: Novi predsednik uprave postane [[Norbert Reithofer]]
* 2007: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata [[Chennai]] (Indija)
* 2007: [[BMW Motorrad]] prevzame [[Husqvarna Motorcycles]]
* 2007: Otvoritev [[BMW svet]] v Münchnu
* 2008: Otvoritev prenovljenega [[BMW muzej]]a 19. junija 2008
* 2013: Prodaja Husqvarna Motorcycles avstrijskemu [[KTM AG]]

=== Časovnica pomembnejših produktov v BMW AG ===

== Produkti in proizvodnja ==
=== Aktualni modeli avtomobilov ===
'''[[BMW SERIJA 1]]'''
* [[BMW 1 (5 vrat)]]

'''[[BMW SERIJA 2]]'''
* [[BMW 2 Coupé]]
* [[BMW 2 Gran Coupé]]
* [[BMW 2 Active Tourer]]
[[Slika:BMW 328i F30 2012 vl 2.jpg|thumb|220px|Avtomobil BMW serije 3 (F30)]]

'''[[BMW SERIJA 3]]'''
* [[BMW 3 Limuzina]]
* [[BMW 3 Touring]]

'''[[BMW SERIJA 4]]'''
* [[BMW 4 Coupé]]
* [[BMW 4 Cabrio]]
* [[BMW 4 Gran Coupé]]

'''[[BMW SERIJA 5]]'''
* [[BMW 5 Limuzina]]
* [[BMW 5 Touring]]

'''[[BMW SERIJA 7]]'''
* [[BMW 7 Limuzina]]

'''[[BMW SERIJA 8]]'''
* [[BMW 8 Coupé]]
* [[BMW 8 Cabrio]]
* [[BMW 8 Gran Coupé]]

'''[[BMW SERIJA X]]'''
* [[BMW X1]]
* [[BMW X2]]
* [[BMW X3]]
* [[BMW X4]]
* [[BMW X5]]
* [[BMW X6]]
* [[BMW X7]]

'''[[BMW SERIJA Z]]'''
* [[BMW Z4]]

'''[[BMW Modeli M]]'''
* [[BMW M2 Coupé]]
* [[BMW M3]]
* [[BMW M3 Touring]]
* [[BMW M4 Coupé]]
* [[BMW M4 Cabrio]]
* [[BMW M5 Limuzina]]
* [[BMW M5 Touring]]
* [[BMW M8 Coupé]]
* [[BMW M8 Cabrio]]
* [[BMW M8 Gran Coupé]]
* [[BMW X3M]]
* [[BMW X4M]]
* [[BMW X5M]]
* [[BMW X6M]]
* [[BMW XM]]

'''[[BMW SERIJA i]]'''
* ''[[BMW i1]]''
* [[BMW iX1]]
* [[BMW i3]]
* [[BMW iX3]]
* [[BMW i4]]
* [[BMW i5]]
* [[BMW i7]]
* [[BMW iX]]


''(* ležeče - načrtovani modeli)''

=== Aktualni modeli motociklov ===

'''[[Sport]]'''
* [[BMW R 1250 RS]]
* [[BMW S 1000 RR]]
* [[BMW HP4 Race]]

'''[[Tour]]'''
* [[BMW F 800 GT]]
* [[BMW R 1200 RT]]
* [[BMW R 1250 RT]]
* [[BMW K 1600 GT]]
* [[BMW K 1600 GTL]]
* [[BMW K 1600 B]]
* [[BMW K 1600 Grand America]]

'''[[Roadster]]'''
* [[BMW G 310 R]]
* [[BMW F 800 R]]
* [[BMW S 1000 R]]
* [[BMW R 1200 R]]
* [[BMW R 1250 R]]

'''[[Heritage]]'''
* [[BMW R nineT]]
* [[BMW R nineT Pure]]
* [[BMW R nineT Racer]]
* [[BMW R nineT Scrambler]]
* [[BMW R nineT Urban G/S]]

'''[[BMW Adventure]]'''
[[File:BMW motorbike F 650 GS in Gdansk.jpg|thumb|200px|BMW F 650 GS Dakar (2004)]]
* [[BMW G 310 GS]]
* [[BMW F 750 GS]]
* [[BMW F 850 GS]]
* [[BMW F 850 GS Adventure]]
* [[BMW S 1000 XR]]
* [[BMW R 1200 GS]]
* [[BMW R 1200 GS Adventure]]
* [[BMW R 1250 GS]]
* [[BMW R 1250 GS Adventure]]

'''[[BMW Urban Mobility]]'''
* [[BMW C 400 X]]
* [[BMW C 400 GT]]
* [[BMW C evolution]]
* [[BMW C 650 GT]]
* [[BMW C 650 Sport]]

===[[Proizvodni obrati BMW]]===
[[Slika:BMW Leipzig MEDIA 050719 Download Karosseriebau max.jpg|thumb|Varilni roboti pri izdelavi karoserij v BMW tovarni v Leipzigu]]
BMW Group ima 30 proizvodnih in montažnih obratov v 14 državah sveta, kjer izdelujejo avtomobile in motocikle ter njihove sestavne dele. Prvo BMW tovarno za proizvodnjo avtomobilov so odprli l.1929 v [[Eisenach]]u od koder je prišel tudi prvi BMW avtomobil.&lt;br /&gt;
Obrati za izdelavo BMW avtomobilov in motociklov:

'''Anglija'''
* [[Hams Hall]]: bencinski in dieselski motorji majhne prostornine
* [[Swindon]]: avtomobilski deli

'''Avstrija'''
* [[Steyr]]: 4 in 6 valjni dieselski motorji ter 6 valjni bencinski motorji

'''Brazilija'''
* [[Araquari]]: BMW 1, BMW 2, BMW 3, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6
* [[Manaus]]: motocikli

'''Indija'''
* [[Chennai]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6

'''JAR'''
* [[South Africa|Rosslyn]]: BMW 3 Limuzina

'''Kitajska'''
* [[Shenyang]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Limuzina (lang), BMW 5 Limuzina (lang), BMW X1 (lang) in BMW X3 (lang)

'''Mehika'''
* ''[[San Luis Potosí]]''

'''Nemčija'''
* [[Berlin]]: motocikli
* [[Dingolfing]]: BMW 3 Gran Turismo, BMW 4 Gran Coupe, BMW 5 Limuzina, BMW 5 Touring, BMW 5 Gran Turismo, BMW ActiveHybrid 5, BMW 6 Coupe, BMW 6 Cabrio, BMW 6 Gran Coupe, BMW 7 Limuzina, BMW ActiveHybrid 7, BMW M5 Limuzina, BMW M6 Coupe, BMW M6 Cabrio in BMW M6 Gran Coupe
* [[Eisenach]]: izdelava velikih orodij za obdelavo kovin
* [[Landshut]]: avtomobilski deli in učni center za specializacijo
* [[Leipzig]]: avtomobilski deli CFRP, BMW 1 (5 vrat), BMW 2 Coupe, BMW 2 Active Tourer, BMW X1, BMW i3 in BMW i8
* [[München]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Touring, BMW ActiveHybrid 3 in BMW 4 Coupe
* [[Regensburg]]: BMW 1 (3 vrata), BMW 1 (5 vrat), BMW 3 Limuzina, BMW 4 Cabrio, BMW Z4, BMW M3 Limuzina in BMW 4 Cabrio
* [[Wackersdorf]]: avtomobilski deli

'''Tajska'''
* [[Rayong]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6 in motocikli

'''ZDA'''
* [[Spartanburg]]: BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6, BMW X5M in BMW X6M

''(*ležeče - planirana proizvodnja v letu 2019)''

=== Proizvodnja avtomobilov ===

Proizvodnja BMW avtomobilov po letih:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih
|-
|'''1929'''||5350||'''1939'''||8703||'''1949'''||-||'''1959'''||36609||'''1969'''||144700||'''1979'''||336981||'''1989'''||511476||'''1999'''||755547||'''2009'''||1043829||'''2019'''||2205841
|-
|'''1930'''||6792||'''1940'''||2236||'''1950'''||-||'''1960'''||53888||'''1970'''||161164||'''1980'''||340919||'''1990'''||519660||'''2000'''||834519||'''2010'''||1236989||'''2020'''||1933242
|-
|'''1931'''||3326||'''1941'''||253||'''1951'''||-||'''1961'''||52943||'''1971'''||164702||'''1981'''||351451||'''1991'''||553230||'''2001'''||904335||'''2011'''||1440315||'''2021'''||2166644
|-
|'''1932'''||2886||'''1942'''||5||'''1952'''||49||'''1962'''||53527||'''1972'''||182858||'''1982'''||378769||'''1992'''||598145||'''2002'''||930221||'''2012'''||1547057||'''2022'''||2100320
|-
|'''1933'''||5839||'''1943'''||-||'''1953'''||1645||'''1963'''||57880||'''1973'''||197446||'''1983'''||420962||'''1993'''||532960||'''2003'''||944072||'''2013'''||1699835||'''2023'''||2253835
|-
|'''1934'''||8322||'''1944'''||-||'''1954'''||3471||'''1964'''||61766||'''1974'''||188965||'''1984'''||431999||'''1994'''||573083||'''2004'''||1059978||'''2014'''||1838268||'''2024'''||2229009
|-
|'''1935'''||8724||'''1945'''||-||'''1955'''||17478||'''1965'''||67709||'''1975'''||221298||'''1985'''||445233||'''1995'''||595056||'''2005'''||1122308||'''2015'''||1933647||'''2025'''||2171700
|-
|'''1936'''||8847||'''1946'''||-||'''1956'''||35436||'''1966'''||74076||'''1976'''||275022||'''1986'''||446438||'''1996'''||639433||'''2006'''||1179317||'''2016'''||2002997||'''2026'''||
|-
|'''1937'''||8172||'''1947'''||-||'''1957'''||40371||'''1967'''||87560||'''1977'''||290237||'''1987'''||461340||'''1997'''||672238||'''2007'''||1302774||'''2017'''||2123947||'''2027'''||
|-
|'''1938'''||9410||'''1948'''||-||'''1958'''||51081||'''1968'''||107537||'''1978'''||320852||'''1988'''||484121||'''1998'''||706426||'''2008'''||1203482||'''2018'''||2168496||'''2028'''||
|-}

=== Proizvodnja motociklov ===
Proizvodnja BMW motociklov po letih:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih
|-
|'''1923'''|| ||'''1933'''|| ||'''1943'''|| ||'''1953'''||27704||'''1963'''||6043||'''1973'''||20856||'''1983'''||28048||'''1993'''||36990||'''2003'''||89745||'''2013'''||110127
|-
|'''1924'''|| ||'''1934'''|| ||'''1944'''|| ||'''1954'''||29699||'''1964'''||9043||'''1974'''||23160||'''1984'''||34001||'''1994'''||44435||'''2004'''||93836||'''2014'''||133615
|-
|'''1925'''|| ||'''1935'''|| ||'''1945'''|| ||'''1955'''||23531||'''1965'''||7118||'''1975'''||25566||'''1985'''||37104||'''1995'''||52653||'''2005'''||92012||'''2015'''||151004
|-
|'''1926'''|| ||'''1936'''|| ||'''1946'''||-||'''1956'''||15500||'''1966'''||9071||'''1976'''||28209||'''1986'''||32054||'''1996'''||48950||'''2006'''||103759||'''2016'''||145555
|-
|'''1927'''|| ||'''1937'''|| ||'''1947'''||-||'''1957'''||5429||'''1967'''||7896||'''1977'''||31515||'''1987'''||27508||'''1997'''||54993||'''2007'''||104396||'''2017'''||185682
|-
|'''1928'''|| ||'''1938'''|| ||'''1948'''||59||'''1958'''||7156||'''1968'''||5074||'''1978'''||29580||'''1988'''||23817||'''1998'''||60152||'''2008'''||104220||'''2018'''||
|-
|'''1929'''|| ||'''1939'''|| ||'''1949'''||9400||'''1959'''||8412||'''1969'''||4701||'''1979'''||24415||'''1989'''||25761||'''1999'''||69157||'''2009'''||82631||'''2019'''||
|-
|'''1930'''|| ||'''1940'''|| ||'''1950'''||17061||'''1960'''||9473||'''1970'''||12287||'''1980'''||29260||'''1990'''||31589||'''2000'''||74397||'''2010'''||99236||'''2020'''||
|-
|'''1931'''|| ||'''1941'''|| ||'''1951'''||25101||'''1961'''||9460||'''1971'''||18772||'''1981'''||33120||'''1991'''||33980||'''2001'''||90478||'''2011'''||110360||'''2021'''||
|-
|'''1932'''||||'''1942'''|| ||'''1952'''||28310||'''1962'''||4302||'''1972'''||21122||'''1982'''||30559||'''1992'''||35910||'''2002'''||93010||'''2012'''||113811||'''2022'''||
|}

== [[BMW M]] ==
=== Zgodovina ===
Podjetje '''[[BMW M|BMW Motorsport GmbH]]''' je bilo ustanovljeno l.1972, kot hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov BMW. Dirkaške verzije teh modelov sodelujejo v raznih dirkah avto športa. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač Jochen Neerpasch, njegov dirkaški kolega Martin Braungart pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979. Leta 1993 pa se je podjetje preimenovalo v BMW M GmbH.

=== Uspehi BMW v [[Avtomobilistično dirkanje|avto športu]] ===

* '''[[BMW v Formuli 1]]'''

* '''[[BMW v Formuli 2]]'''

* '''[[Formula BMW]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Le Mansa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Nürburgringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Spaja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Daytone]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Willhira]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Zolderja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 24 ur Dubaja]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Nürburgringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Österreichringa (1000 km Zeltwega)]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Fujija]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Bathursta]]'''

* '''[[BMW na dirkah 1000 km Suzuke]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Reimsa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Sebringa]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Sepanga]]'''

* '''[[BMW na dirkah 12 ur Bathursta]]'''

* '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva turnih avtomobilov (DTM)]]'''

* '''[[BMW na dirkah britanskega prvenstva turnih avtomobilov (BTCC)]]'''

* '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva turnih avtomobilov (V8 Supercars)]]'''

* '''[[BMW na dirkah azijskega prvenstva turnih avtomobilov (ATCS)]]'''

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva turnih avtomobilov (WTCC)]]'''

* '''[[BMW na dirkah turnih avtomobilov (VLN)]]'''

* '''[[BMW na dirkah ameriške Le Mans serije (ALMS)]]'''

* '''[[BMW na dirkah severnoameriške serije (USCC)]]'''

* '''[[BMW M1 Procar Championship]]'''

* '''[[BMW na dirkah Mille Miglia]]'''

* '''[[BMW na dirkah Targa Florio]]'''

* '''[[BMW na Rally Švedska]]'''

=== Uspehi BMW v [[Motociklistično dirkanje|moto športu]] ===

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva Superbike (SBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva Superbike (IDM)]]'''

* '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva Superbike (ASBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah kanadskega prvenstva Superbike (CSBK)]]'''

* '''[[BMW na dirkah ameriškega prvenstva Superbike (AMA)]]'''

* '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva prikoličarjev (Sidecar)]]'''

* '''[[BMW na Rally Pariz-Dakar]]'''

== [[BMW Art Car]] ==

== [[BMW i]] ==
Podznamko i je BMW začel razvijati že l.2007 pod imenom [[Projekt I]]. Uradno so prihod podznamke napovedali v februarju l.2011. Trgu je bilo treba ponuditi avtomobil z zelo majhno porabo goriva in brez emisij. Na salonu se je pojavil koncept [[Megacity Vehicle]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i3]] in je popolnoma električno vozilo brez emisij. Kot dodatno opremo je možno naročiti še poleg električnega motorja, motor z notranjim zgorevanjem za podaljšanje dometa vozila. Naslednji je bil predstavljen športni model [[Vision Efficient Dynamics]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i8]]. V planu ima BMW še nekaj vozil i, ki bodo predstavljeni v prihodnosti.

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|BMW}}
* [http://www.bmw.com/ BMW International] 
* [http://www.bmw.si/  BMW Slovenija]
*[https://www.bmwblog.si/ BMW Blog Slovenija]
* [http://www.bmwslo.com/ BMW Avto Klub Slovenija]

[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]]
[[Kategorija:München]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Proizvajalci motornih koles]]
[[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]]
[[Kategorija:Blagovne znamke]]
[[Kategorija:BMW|*]]
[[Kategorija:Kratice]]
{{Avtomobilske znamke}}
{{Proizvajalci motornih koles}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j9xfzchrkgaq4xt3u2n4rz2yg0gqsrn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Juventus F.C.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70130</id>
    <revision>
      <id>6686906</id>
      <parentid>6578017</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:20:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6686906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17172" sha1="m1vvwl7hoi3hsv5fnj19cvx3at63woh" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Juventus |
  image    = [[Slika:Juventus FC - logo black (Italy, 2020).svg|125px]] |
  fullname = Juventus Football Club [[Joint-stock company|S.p.A.]] |
  nickname = ''La Vecchia Signora'' (Stara dama)&lt;br /&gt;''Bianconeri'' (Belo-črni)&lt;br /&gt;''Zebre'' &lt;br /&gt; ''Gobbi''  |
  founded  = [[1. november]],[[1897]] |
  ground   = [[Juventus Stadium]]&lt;br /&gt;[[Torino]], [[Italija]] |
  capacity =  41,000 | 
  owner    = [[Agnelli family]]&lt;br /&gt;(preko [[Exor (company)|Exor S.p.A]]) |
  chairman = {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Agnelli]] |
  chrtitle = Predsednik |
| manager  = {{ikonazastave|ITA}} [[Massimiliano Allegri]] |
  mgrtitle = Trener |
  league   = [[Serie A]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 6. mesto |
  website  = http://www.juventus.com 
| pattern_la1 = _juventus2425h
| pattern_b1 = _juventus2425h
| pattern_ra1 = _juventus2425h
| pattern_sh1 = _juventus2425h
| pattern_so1 = 
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = 000000
| socks1 = 000000
| pattern_la2 = _juventus2425a
| pattern_b2 = _juventus2425a
| pattern_ra2 = _juventus2425a
| pattern_sh2 = _juventus2425a
| pattern_so2 = 
| leftarm2 = fffd37
| body2 = fffd37
| rightarm2 = fffd37
| shorts2 = ffffff
| socks2 = ffffff
| pattern_la3 = _juventus2425t
| pattern_b3 = _juventus2425t
| pattern_ra3 = _juventus2425t
| pattern_sh3 = _juventus2425t
| pattern_so3 = _juventus2425tl
| leftarm3 = 000030
| body3 = 000030
| rightarm3 = 000030
| shorts3 = 000030
| socks3 = 000030
}}

'''Nogometni klub Juventus,''' bolj znan kot '''Juventus''' in '''Juve''', je profesionalni nogometni klub s sedežem v Torinu, ki se nahaja v pokrajini Piemonte v Italiji, ki tekmuje v Serie A, najvišji ligi italijanskega nogometa. Ustanovljen je bil leta 1897 s skupino Torinskih študentov, klub nosi črno-belo drese že od leta 1903 in je igral domače tekme v različnih terenih okoli svojega mesta, najnovejši stadion je Allianz Stadion s kapaciteto 41.507. Z vzdevkom ''Vecchia Signora'' (&quot;Stara dama&quot;) je klub osvojil 36 naslovov Serie A,13 naslovov Coppe Italia in devet naslovov Supercoppe Italiana, je rekorder vseh teh tekmovanj ima pa tudi dva interkontinentalnapokala, dva evropska pokala in en pokal evropskih pokalnih zmagovalcev, drži pa tudi skupni državni rekord treh pokalov UEFA, dva super pokala UEFA in skupni državni rekord enega pokala UEFA Intertoto. Na mednarodnem odru zaseda šesto mesto v Evropi in dvanajsti na svetu za večino državnih naslovov, ki so jih osvojili z enajstimi pokali. Trenutno se nahajajo na 4.mestu v UEFINEM rangiranju klubov.

== 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==


#[[Cristiano Ronaldo]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrida]] - 105,3 mio. EUR
# [[Gonzalo Higuain]] iz [[S.S.C. Napoli|Napolija]] – 81 mio. EUR
#[[Matthijs De Ligt]] iz [[AFC Ajax|Ajaxa]] - 76,9 mio. EUR
#[[Arthur Melo|Arthur]] iz [[FC Barcelona|Barcelone]] - 64,8 mio. EUR
# [[Gianluigi Buffon]]  iz [[A.C. Parma|Parme]] – 47,6 mio. EUR
#[[Pavel Nedvěd|Pavel Nedved]] iz [[S.S. Lazio|Lazia]] - 40,5 mio. EUR
#[[Joao Cancelo]] iz [[Valencia CF|Valencie]] - 36,3 mio. EUR
#[[Douglas Costa]] iz [[FC Bayern München|Bayerna]] - 36 mio. EUR
#[[Federico Bernardeschi]] iz [[Fiorentina|Fiorentine]] - 36 mio. EUR
# [[Paulo Dybala]] iz [[Palermo Football Club|Palerma]] - 36 mio. EUR&lt;br&gt;

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Med sedenjem na klopci v ulici Corso Re Umberto so ga ustanovili štirje fantje iz srednje šole D'Azeglio. Ime Juventus v [[latinščina|latinščini]] pomeni mladost.

Prvi predsednik kluba je postal Enrico Cafari, na začetku pa so igralci Juventusa nastopali v [[rožnata|rožnati]] športni opremi. V tradicionalni belo-črni športni opremi nastopajo vse od leta [[1903]]. [[Urbana legenda]] pravi, da je takrat iz [[Anglija|Anglije]] prišla napačna pošiljka novih dresov, vendar so se v resnici igralci naveličali, da so jim ob vsakem [[pranje|pranju]] majice pobledele, pa so zaprosili angleškega prijatelja, naj jim preskrbi bolj kvalitetno blago. Kupil jim je najbolj kvalitetne majice, kar jih je dobil: drese svojega kluba, [[Notts County]].

V prvih letih obstoja je klub svoje domače tekme igral na igrišču ''Piazza d'Armi'', kasneje je klub najel igrišče ''Crocetta'', leta [[1906]] pa se je preselil na sever Torina na stadion ''Campo Juventus'' ali uradno ''Stadio di Corso Marsiglia''.

Svojo prvo lovoriko  je klub osvojil leta [[1905]], ko so se igralci pod vodstvom [[švica]]rskega predsednika ''Alfreda Dicka'' veselili prvega [[Serie A|scudetta]]. Veselje ni trajalo dolgo, kajti Dick se je zaradi pomanjkanja podpore s strani igralcev odločil ustanoviti nov klub, [[Torino Calcio|A.C. Torino]]. V nov klub je pripeljal tudi večino tujih igralcev, ki so takrat nastopali za Juventus. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Juventus kljub raznim uspehom v senci klubov, kot sta '''Pro Vercelli''' in '''Casale'''. Po vojni je prišlo do občutnega napredka pod vodstvom predsednika ''Corrada Corradinija'', ki je napisal klubsko himno, ki se je nato obdržala vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja. 

Leta [[1923]] je za Juventus debitiral legendarni vratar ''Giampiero Combi'', novi predsednik kluba pa je postal [[Edoardo Agnelli]], sin ustanovitelja [[Fiat]]a. Takrat je klub prvič prišel pod okrilje znanega avtomobilskega koncerna, ki ima velik vpliv v Juventusu še danes. V moštvu so poleg Combija nastopali še Rosetta, Munerati, Bigatto in Grabbi, ekipo pa sta okrepila še dva [[Madžarska|Madžara]] - trener Karoly in napadalec Hirzer. V sezoni [[1925]]/[[1926]] je Juve osvojil svoj drugi scudetto, to pa je pomenilo nekakšen uvod v serijo zmag, kajti v naslednjih letih je sledilo še pet naslovov italijanskega prvaka. Trener moštva je bil v tistem času ''Carlo Carcano'', za prvo moštvo pa so igrali legendarni igralci Orsi, Caligaris, Monti, Cesarini, Varglien I, Varglien II, Bertolini, Ferrari in Borel II. Juventus je v tridesetih letih s svojimi igralci v precejšnji meri pomagal tudi [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijanski reprezentanci]], ki je leta [[1934]] in [[1938]] postala svetovni prvak. 

Leta [[1933]] se je klub spet preselil. Tokrat na legendarni stadion [[Stadio Grande Torino|Comunale]], ki je sprva nosil ime [[Fašizem|fašističnega]] voditelja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Prva tekma na stadionu Mussolini je bila na sporedu [[14. maj]]a [[1933]]. Kapaciteta stadiona je bila 71.160 gledalcev - takrat je bil to največji stadion v [[Italija|Italiji]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so stadion zopet poimenovali ''Comunale'', to ime pa je nosil vse do sezone [[1989]]/[[1990]], ko je Juventus odigral svojo zadnjo tekmo na tem objektu, ki so ga nato za potrebe zimskih Olimpijskih iger prenovili. Po prenovi bo na njem svoje domače tekme igral [[Torino Calcio]], zaradi prenove [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]] pa bodo na legendarnem stadionu v sezonah [[2006]]/[[2007]] in [[2007]]/[[2008]] znova nastopali tudi nogometaši Juventusa.

=== Legendarno obdobje ===
Po končani vojni, je leta [[1947]] predsednik kluba postal [[Giovanni Agnelli]]. V tem času so črno-beli dres nosili Parola, Praest, Hansen in legendarni [[Giampiero Boniperti]], ki je vse do januarja [[2006]] nosil klubski rekord v številu doseženih zadetkov (179), ki ga je na pokalni tekmi s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ko je dosegel tri zadetke, podrl [[Alessandro Del Piero]]. Sledili sta novi prvenstveni lovoriki v letih [[1950]] in [[1952]], leta [[1953]] pa je namesto Giovannija mesto predsednika prevzel njegov brat [[Umberto Agnelli]]. Do ''scudetta'' je Juve prišel tudi v letih [[1958]], [[1960]] in [[1961]], takrat sta glavno vlogo odigrala ''Omar Sivori'' in ''John Charles''. Leta 1961 je Juventus osvojil svoj deseti naslov prvaka, s tem pa mu je bila na klubski grb dodana ena zvezdica, ki v Italiji simbolizira deset naslovov prvaka. Pod vodstvom predsednika ''Vittoria Catella'' je Juventus osvojil ''scudetto'' še leta [[1967]], novo zmagovito obdobje pa je sledilo med letoma 1971 in 1986, ko je [[Giampiero Boniperti]] sedel na predsedniškem stolčku.  V petnajstih letih Bonipertijevega predsedovanja je klub osvojil devet naslovov prvaka, prišli pa so tudi uspehi v evropskih pokalih. Ekipo so v teh petnajstih letih vodili Vycpalek, Parola in [[Giovanni Trapattoni]], na igrišču pa so blesteli Zoff, Scirea, Tardelli, Cabrini, Causio, Paolo Rossi, Gentile, Furino, Anastasi, Bettega in ''Michel Platini''. 

Velikim uspehom je sledilo z lovorikami manj bogato obodbje, v katerem je Juve leta [[1990]] in [[1993]] dvakrat osvojil [[Pokal UEFA]], prav tako dvakrat pa je bil najboljši v [[Coppa Italia|italijanskem pokalu]]. Leta [[1987]] je bila kapaciteta stadiona ''Comunale'' zmanjšana na 45.000, zaradi varnosti pa je postalo jasno, da Juventus potrebuje nov stadion. Izven mestnega centra so zato pričeli z gradnjo [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]], ki je bil prvotno namenjen [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnemu prvenstvu]], ki ga je leta 1990 gostila [[Italija]]. Zaradi slabe vidljivosti stadion nikoli ni dosegel velike priljubljenosti, ki jo je dolga leta nosil Comunale, zato so se vodilni možje kluba odločili, da ga prenovijo. V tem obdobju bo Juventus spet igral na [[Stadio Grande Torino|Comunaleju]], ki je bil za potrebe zimskih Olimpijskih iger leta [[2006]] prenovljen.

=== Obdobje triade ===
Leta [[1994]] je klub prevzela menedžerska skupina, ki so jo sestavljali [[Antonio Giraudo]], [[Roberto Bettega]] in [[Luciano Moggi]]. Že takoj so v klub pripeljali [[Marcello Lippi|Marcella Lippija]], ki je po devetih sušnih letih ekipi spet zagotovil naslov prvaka. V sezoni [[1994]]/[[1995]] je Juventus osvojil [[Coppa Italia|pokal]], izgubil pa finale [[Pokal UEFA|Pokala UEFA]]. Leto kasneje je sledila osvojitev edine lovorike, ki je do takrat še ni bilo v klubskih vitrinah - [[Italijanski superpokal|italijanskega superpokala]]. Sezono kasneje je prišlo tudi težko pričakovano slavje v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], ko je Juventus drugič in zaenkrat zadnjič v svoji zgodovini postal evropski prvak. V finalu, ki je bil na sporedu v [[Rim]]u, je po enajstmetrovkah padel [[Ajax Amsterdam|Ajax]]. 

V sezoni [[1996]]/[[1997]] je Juventus najprej osvojil Interkontinentalni pokal, nato pa še evropski superpokal. Konec sezone je prinesel že štiriindvajseti ''scudetto'', hkrati pa tudi drugi zaporedni finale v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Tokrat so morali nogometaši Juventusa v finalu priznati premoč '''Borussiji''' iz Dortmunda.
V tej sezoni je Juventus  na stadionu San Siro ponižal svojega največjega rivala Milana. Sredi Milana so jih premagali kar z 1:6.
Že naslednjo sezono je Juve osvojil petindvajseti ''scudetto'' ter [[Italijanski superpokal]], drugič zapored pa je bilo moštvo poraženo v finalu Lige prvakov. Tokrat s strani [[Real Madrid|madridskega Reala]]. V devetdesetih letih so na igrišču blesteli Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Conte, Jugović, Di Livio, Paulo Sousa, Deschamps, Ravanelli, Viali, Zidane, Vieri, R.Baggio, D.Baggio, Del Piero. 

V sezoni [[1998]]/[[1999]] se je Del Piero težje poškodoval, posledica tega pa so bili slabši rezultati celotne ekipe, kar je trenerja Lippija privedlo do tega, da je odstopil. Nasledil ga je [[Carlo Ancelotti]], ki pa v dveh sezonah na čelu kluba ni bil zmožen osvojiti nove lovorike. V juniju [[2001]] so se zato klubski veljaki odločili, da Lippiju ponudijo novo priložnost, ta pa se jim je takoj oddolžil za dvema zaporednima ''scudettoma''. 

Šestindvajseti naslov je Juve osvojil [[5. maj]]a [[2002]], ko je prav v zadnjem krogu prvenstva prehitel [[Internazionale Milano F.C.|Inter]], ki je nato v zadnjem krogu iz prvega padel celo na tretje mesto. V začetku sezone [[2002]]/[[2003]] je Juventus osvojil nov [[Italijanski superpokal]], na koncu sezone pa je sledil 27. ''scudetto'', ki pa vnovič ni bil začinjen z zmago v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. V finalu v [[Manchester|Manchestru]] je bil po streljanju enajstmetrovk uspešnejši [[A.C. Milan]]. V tisti sezoni je klub pretresla smrt tedanjega predsednika ''Vittoria Caissottija di Chiusana''. Nasledil ga je ''Franzo Grande Stevens'', ki klub vodi še danes. Sledila je slaba sezona [[2003]]/[[2004]], ki je sicer prinesla nov superpokal, vendar tudi poraz v finalu [[Coppa Italia|italijanskega pokala]] in smrt častnega predsednika [[Umberto Agnelli|Umberta Agnellija]]. 

Sezono [[2004]]/[[2005]] je Juventus začel pod vodstvom novega trenerja, saj je po Lippijevem odhodu vodstvo prevzel [[Fabio Capello]], ki je v svoji prvi sezoni osvojil 28. ''scudetto''. Sezono kasneje je Juventus začel še bolj prepričljivo, kljub temu pa Capellu ni uspelo priti do glavnega cilja, zmage v Ligi prvakov. Klub je sicer osvojil že 29. naslov prvaka, vendar prihodnost zaradi škandala ostaja negotova.

Konec sezone [[2005]]/[[2006]] je zaznamoval škandal, ki so ga v javnost spravili italijanski časniki. S pomočjo prisluškovanja telefonskih pogovorov so prišli do zaključka, da je imel [[Luciano Moggi]] veliko vlogo pri delegiranju sodnikov za določene tekme, poleg tega pa je imel (pre)velik vpliv tudi na mnoge druge ljudi v svetu italijanskega nogometa. [[11. maj]]a je pod pritiskom javnosti prišlo do odstopa tako imenovane ''triade'', novo vodstvo pa je bilo določeno [[29. junij]]a. Novi predsednik je postal ''Giovanni Cobolli Gigli'', klubsko vodstvo pa so dopolnili še ''Jean Claude Blanc'', ''Marco Tardelli'' in ''Gian Paolo Montali''.

[[29. junij]]a 2006 je [[Italijanska nogometna zveza]] pričela proces proti [[Juventus]]u, [[A.C. Milan]]u, [[S.S. Lazio|Laziu iz Rima]] in [[ACF Fiorentina|Fiorentini]], ki so bili osumljeni nameščanje rezultatov tekem, skupaj z nekaterimi [[sodnik (nogomet)|sodniki]]. Vsem tem klubom je grozil kazenski izpad v [[Serie B]]&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010606291122070 SiOL.net - Italijanski proces se je začel]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. 

[[4. julij]]a je odstopil trener [[Fabio Capello]]. [[10. junij]]a je bil za novega trenerja imenovan [[Didier Deschamps]].

[[14. julij]]a 2006 je bila podana razsodba. Juventus je bil prestavljen v Serie B, odvzeli so mu 30 točk in zadnja dva naslova nogometnih prvakov Italije, četudi je bila pod vprašajem samo ena sezona&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010607142102140 SiOL.net - Juvetus v drugo ligo, Milan ostaja]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.

Juventusu so kazen najprej znižali na -17 točk potem pa še na -9 točk
Klub so zapustili tudi številni nogometaši. Cannavaro in Emerson sta odšla za trenrjem v Madrid, obrambni dvojec Thuram in Zambrota sta si našla nov klub v katalonskem gigantu Barceloni. Viera in Ibrahimovič pa sta postala člana Interja.   
Vendar pa so nekateri igralci ostali zvesti Juventusu tudi v teh težkih trenutkih. Nedved, Trezeguet, Del Piero, Buffon, Camoranesi, Zalayeta in Zebina so samo nekateri igralci, ki so se odločili ostati v klubu.
Juventus je svojo ekipo pomladil in spet koraka na pota stare slave.
Po enem letu igranja v Serie B so se vrnili nazaj med elito Serie A in so sezono končali na 3. mestu takoj za prvakom Interjem in 2. Romo. Potem so se uvrstili v Ligo prvakov kjer so v svoji skupini zasedli 1. mesto ampak so v osmini finala izpadli proti Chelseaju. Letošnjo sezono so prav tako končali na 3. mestu in so se ponovno uvrstili v Ligo prvakov. Od leta 2011 do leta 2015 so štirikrat zapored osvojili Serie A in tako so leta 2015 prišli do 33. naslova. 
== Klubske lovorike ==

* '''[[Serie A]]: 30'''
** 1905, 1925-26, 1930-31, 1931-32, 1932-33, 1933-34, 1934-35,  1949-50, 1951-52, 1957-58, 1959-60, 1960-61, 1966-67, 1971-72, 1972-73, 1974-75, 1976-77, 1977-78, 1980-81, 1981-82, 1983-84, 1985-86, 1994-95, 1996-97, 1997-98, 2001-02, 2002-03, 2011-12, 2012-13, 2013-14, 2014-15

* '''[[Serie B]]: 1'''
** 2006-07

* '''[[Coppa Italia]]: 9'''
** 1937-38, 1941-42, 1958-59, 1959-60, 1964-65, 1978-79, 1982-83, 1989-90, 1994-95.

* '''[[Italijanski superpokal]]: 4'''
** 1995, 1997, 2002, 2003.

* '''[[Liga prvakov]]: 2'''
** 1984-85, 1995-96.

* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1'''
** 1983-84.

* '''[[Pokal UEFA]]: 3'''
** 1976-77, 1989-90, 1992-93.

* '''[[Evropski superpokal]]: 2'''
** 1984, 1996

* '''[[Pokal Intertoto]]: 1'''
** 1999-2000.

* '''[[Interkontinentalni pokal]]: 2'''
** 1985, 1996.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam nogometnih klubov v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.juventus.com}}
* [http://www.juventus.si Klub navijačev Juventus Slovenija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081021062037/http://www.juventus.si/ |date=2008-10-21 }}

{{Juventus Squad}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Torinu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1897]]
[[Kategorija:Juventus|*]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]</text>
      <sha1>m1vvwl7hoi3hsv5fnj19cvx3at63woh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686907</id>
      <parentid>6686906</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:20:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6686907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17006" sha1="n01by8mbkd3pd5skah5w4v5i89sxi1d" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Juventus |
  image    = [[Slika:Juventus FC - logo black (Italy, 2020).svg|125px]] |
  fullname = Juventus Football Club [[Joint-stock company|S.p.A.]] |
  nickname = ''La Vecchia Signora'' (Stara dama)&lt;br /&gt;''Bianconeri'' (Belo-črni)&lt;br /&gt;''Zebre'' &lt;br /&gt; ''Gobbi''  |
  founded  = [[1. november]],[[1897]] |
  ground   = [[Juventus Stadium]]&lt;br /&gt;[[Torino]], [[Italija]] |
  capacity =  41,000 | 
  owner    = [[Agnelli family]]&lt;br /&gt;(preko [[Exor (company)|Exor S.p.A]]) |
  chairman = {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Agnelli]] |
  chrtitle = Predsednik |
| manager  = {{ikonazastave|ITA}} [[Massimiliano Allegri]] |
  mgrtitle = Trener |
  league   = [[Serie A]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 6. mesto |
  website  = http://www.juventus.com 
| pattern_la1 = _juventus2425h
| pattern_b1 = _juventus2425h
| pattern_ra1 = _juventus2425h
| pattern_sh1 = _juventus2425h
| pattern_so1 = 
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = 000000
| socks1 = 000000
| pattern_la2 = _juventus2425a
| pattern_b2 = _juventus2425a
| pattern_ra2 = _juventus2425a
| pattern_sh2 = _juventus2425a
| pattern_so2 = 
| leftarm2 = fffd37
| body2 = fffd37
| rightarm2 = fffd37
| shorts2 = ffffff
| socks2 = ffffff
| pattern_la3 = _juventus2425t
| pattern_b3 = _juventus2425t
| pattern_ra3 = _juventus2425t
| pattern_sh3 = _juventus2425t
| pattern_so3 = _juventus2425tl
| leftarm3 = 000030
| body3 = 000030
| rightarm3 = 000030
| shorts3 = 000030
| socks3 = 000030
}}

'''Nogometni klub Juventus,''' bolj znan kot '''Juventus''' in '''Juve''', je profesionalni nogometni klub s sedežem v Torinu, ki se nahaja v pokrajini Piemonte v Italiji, ki tekmuje v Serie A, najvišji ligi italijanskega nogometa. Ustanovljen je bil leta 1897 s skupino Torinskih študentov, klub nosi črno-belo drese že od leta 1903 in je igral domače tekme v različnih terenih okoli svojega mesta, najnovejši stadion je Allianz Stadion s kapaciteto 41.507. Z vzdevkom ''Vecchia Signora'' (&quot;Stara dama&quot;) je klub osvojil 36 naslovov Serie A,13 naslovov Coppe Italia in devet naslovov Supercoppe Italiana, je rekorder vseh teh tekmovanj ima pa tudi dva interkontinentalnapokala, dva evropska pokala in en pokal evropskih pokalnih zmagovalcev, drži pa tudi skupni državni rekord treh pokalov UEFA, dva super pokala UEFA in skupni državni rekord enega pokala UEFA Intertoto. Na mednarodnem odru zaseda šesto mesto v Evropi in dvanajsti na svetu za večino državnih naslovov, ki so jih osvojili z enajstimi pokali. Trenutno se nahajajo na 4.mestu v UEFINEM rangiranju klubov.

== 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==


#[[Cristiano Ronaldo]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrida]] - 105,3 mio. EUR
# [[Gonzalo Higuain]] iz [[S.S.C. Napoli|Napolija]] – 81 mio. EUR
#[[Matthijs De Ligt]] iz [[AFC Ajax|Ajaxa]] - 76,9 mio. EUR
#[[Arthur Melo|Arthur]] iz [[FC Barcelona|Barcelone]] - 64,8 mio. EUR
# [[Gianluigi Buffon]]  iz [[A.C. Parma|Parme]] – 47,6 mio. EUR
#[[Pavel Nedvěd|Pavel Nedved]] iz [[S.S. Lazio|Lazia]] - 40,5 mio. EUR
#[[Joao Cancelo]] iz [[Valencia CF|Valencie]] - 36,3 mio. EUR
#[[Douglas Costa]] iz [[FC Bayern München|Bayerna]] - 36 mio. EUR
#[[Federico Bernardeschi]] iz [[Fiorentina|Fiorentine]] - 36 mio. EUR
# [[Paulo Dybala]] iz [[Palermo Football Club|Palerma]] - 36 mio. EUR&lt;br&gt;

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Med sedenjem na klopci v ulici Corso Re Umberto so ga ustanovili štirje fantje iz srednje šole D'Azeglio. Ime Juventus v [[latinščina|latinščini]] pomeni mladost.

Prvi predsednik kluba je postal Enrico Cafari, na začetku pa so igralci Juventusa nastopali v [[rožnata|rožnati]] športni opremi. V tradicionalni belo-črni športni opremi nastopajo vse od leta [[1903]]. [[Urbana legenda]] pravi, da je takrat iz [[Anglija|Anglije]] prišla napačna pošiljka novih dresov, vendar so se v resnici igralci naveličali, da so jim ob vsakem [[pranje|pranju]] majice pobledele, pa so zaprosili angleškega prijatelja, naj jim preskrbi bolj kvalitetno blago. Kupil jim je najbolj kvalitetne majice, kar jih je dobil: drese svojega kluba, [[Notts County]].

V prvih letih obstoja je klub svoje domače tekme igral na igrišču ''Piazza d'Armi'', kasneje je klub najel igrišče ''Crocetta'', leta [[1906]] pa se je preselil na sever Torina na stadion ''Campo Juventus'' ali uradno ''Stadio di Corso Marsiglia''.

Svojo prvo lovoriko  je klub osvojil leta [[1905]], ko so se igralci pod vodstvom [[švica]]rskega predsednika ''Alfreda Dicka'' veselili prvega [[Serie A|scudetta]]. Veselje ni trajalo dolgo, kajti Dick se je zaradi pomanjkanja podpore s strani igralcev odločil ustanoviti nov klub, [[Torino Calcio|A.C. Torino]]. V nov klub je pripeljal tudi večino tujih igralcev, ki so takrat nastopali za Juventus. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Juventus kljub raznim uspehom v senci klubov, kot sta '''Pro Vercelli''' in '''Casale'''. Po vojni je prišlo do občutnega napredka pod vodstvom predsednika ''Corrada Corradinija'', ki je napisal klubsko himno, ki se je nato obdržala vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja. 

Leta [[1923]] je za Juventus debitiral legendarni vratar ''Giampiero Combi'', novi predsednik kluba pa je postal [[Edoardo Agnelli]], sin ustanovitelja [[Fiat]]a. Takrat je klub prvič prišel pod okrilje znanega avtomobilskega koncerna, ki ima velik vpliv v Juventusu še danes. V moštvu so poleg Combija nastopali še Rosetta, Munerati, Bigatto in Grabbi, ekipo pa sta okrepila še dva [[Madžarska|Madžara]] - trener Karoly in napadalec Hirzer. V sezoni [[1925]]/[[1926]] je Juve osvojil svoj drugi scudetto, to pa je pomenilo nekakšen uvod v serijo zmag, kajti v naslednjih letih je sledilo še pet naslovov italijanskega prvaka. Trener moštva je bil v tistem času ''Carlo Carcano'', za prvo moštvo pa so igrali legendarni igralci Orsi, Caligaris, Monti, Cesarini, Varglien I, Varglien II, Bertolini, Ferrari in Borel II. Juventus je v tridesetih letih s svojimi igralci v precejšnji meri pomagal tudi [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijanski reprezentanci]], ki je leta [[1934]] in [[1938]] postala svetovni prvak. 

Leta [[1933]] se je klub spet preselil. Tokrat na legendarni stadion [[Stadio Grande Torino|Comunale]], ki je sprva nosil ime [[Fašizem|fašističnega]] voditelja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Prva tekma na stadionu Mussolini je bila na sporedu [[14. maj]]a [[1933]]. Kapaciteta stadiona je bila 71.160 gledalcev - takrat je bil to največji stadion v [[Italija|Italiji]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so stadion zopet poimenovali ''Comunale'', to ime pa je nosil vse do sezone [[1989]]/[[1990]], ko je Juventus odigral svojo zadnjo tekmo na tem objektu, ki so ga nato za potrebe zimskih Olimpijskih iger prenovili. Po prenovi bo na njem svoje domače tekme igral [[Torino Calcio]], zaradi prenove [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]] pa bodo na legendarnem stadionu v sezonah [[2006]]/[[2007]] in [[2007]]/[[2008]] znova nastopali tudi nogometaši Juventusa.

=== Legendarno obdobje ===
Po končani vojni, je leta [[1947]] predsednik kluba postal [[Giovanni Agnelli]]. V tem času so črno-beli dres nosili Parola, Praest, Hansen in legendarni [[Giampiero Boniperti]], ki je vse do januarja [[2006]] nosil klubski rekord v številu doseženih zadetkov (179), ki ga je na pokalni tekmi s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ko je dosegel tri zadetke, podrl [[Alessandro Del Piero]]. Sledili sta novi prvenstveni lovoriki v letih [[1950]] in [[1952]], leta [[1953]] pa je namesto Giovannija mesto predsednika prevzel njegov brat [[Umberto Agnelli]]. Do ''scudetta'' je Juve prišel tudi v letih [[1958]], [[1960]] in [[1961]], takrat sta glavno vlogo odigrala ''Omar Sivori'' in ''John Charles''. Leta 1961 je Juventus osvojil svoj deseti naslov prvaka, s tem pa mu je bila na klubski grb dodana ena zvezdica, ki v Italiji simbolizira deset naslovov prvaka. Pod vodstvom predsednika ''Vittoria Catella'' je Juventus osvojil ''scudetto'' še leta [[1967]], novo zmagovito obdobje pa je sledilo med letoma 1971 in 1986, ko je [[Giampiero Boniperti]] sedel na predsedniškem stolčku.  V petnajstih letih Bonipertijevega predsedovanja je klub osvojil devet naslovov prvaka, prišli pa so tudi uspehi v evropskih pokalih. Ekipo so v teh petnajstih letih vodili Vycpalek, Parola in [[Giovanni Trapattoni]], na igrišču pa so blesteli Zoff, Scirea, Tardelli, Cabrini, Causio, Paolo Rossi, Gentile, Furino, Anastasi, Bettega in ''Michel Platini''. 

Velikim uspehom je sledilo z lovorikami manj bogato obodbje, v katerem je Juve leta [[1990]] in [[1993]] dvakrat osvojil [[Pokal UEFA]], prav tako dvakrat pa je bil najboljši v [[Coppa Italia|italijanskem pokalu]]. Leta [[1987]] je bila kapaciteta stadiona ''Comunale'' zmanjšana na 45.000, zaradi varnosti pa je postalo jasno, da Juventus potrebuje nov stadion. Izven mestnega centra so zato pričeli z gradnjo [[Stadio delle Alpi|stadiona Delle Alpi]], ki je bil prvotno namenjen [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnemu prvenstvu]], ki ga je leta 1990 gostila [[Italija]]. Zaradi slabe vidljivosti stadion nikoli ni dosegel velike priljubljenosti, ki jo je dolga leta nosil Comunale, zato so se vodilni možje kluba odločili, da ga prenovijo. V tem obdobju bo Juventus spet igral na [[Stadio Grande Torino|Comunaleju]], ki je bil za potrebe zimskih Olimpijskih iger leta [[2006]] prenovljen.

=== Obdobje triade ===
Leta [[1994]] je klub prevzela menedžerska skupina, ki so jo sestavljali [[Antonio Giraudo]], [[Roberto Bettega]] in [[Luciano Moggi]]. Že takoj so v klub pripeljali [[Marcello Lippi|Marcella Lippija]], ki je po devetih sušnih letih ekipi spet zagotovil naslov prvaka. V sezoni [[1994]]/[[1995]] je Juventus osvojil [[Coppa Italia|pokal]], izgubil pa finale [[Pokal UEFA|Pokala UEFA]]. Leto kasneje je sledila osvojitev edine lovorike, ki je do takrat še ni bilo v klubskih vitrinah - [[Italijanski superpokal|italijanskega superpokala]]. Sezono kasneje je prišlo tudi težko pričakovano slavje v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], ko je Juventus drugič in zaenkrat zadnjič v svoji zgodovini postal evropski prvak. V finalu, ki je bil na sporedu v [[Rim]]u, je po enajstmetrovkah padel [[Ajax Amsterdam|Ajax]]. 

V sezoni [[1996]]/[[1997]] je Juventus najprej osvojil Interkontinentalni pokal, nato pa še evropski superpokal. Konec sezone je prinesel že štiriindvajseti ''scudetto'', hkrati pa tudi drugi zaporedni finale v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Tokrat so morali nogometaši Juventusa v finalu priznati premoč '''Borussiji''' iz Dortmunda.
V tej sezoni je Juventus  na stadionu San Siro ponižal svojega največjega rivala Milana. Sredi Milana so jih premagali kar z 1:6.
Že naslednjo sezono je Juve osvojil petindvajseti ''scudetto'' ter [[Italijanski superpokal]], drugič zapored pa je bilo moštvo poraženo v finalu Lige prvakov. Tokrat s strani [[Real Madrid|madridskega Reala]]. V devetdesetih letih so na igrišču blesteli Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Conte, Jugović, Di Livio, Paulo Sousa, Deschamps, Ravanelli, Viali, Zidane, Vieri, R.Baggio, D.Baggio, Del Piero. 

V sezoni [[1998]]/[[1999]] se je Del Piero težje poškodoval, posledica tega pa so bili slabši rezultati celotne ekipe, kar je trenerja Lippija privedlo do tega, da je odstopil. Nasledil ga je [[Carlo Ancelotti]], ki pa v dveh sezonah na čelu kluba ni bil zmožen osvojiti nove lovorike. V juniju [[2001]] so se zato klubski veljaki odločili, da Lippiju ponudijo novo priložnost, ta pa se jim je takoj oddolžil za dvema zaporednima ''scudettoma''. 

Šestindvajseti naslov je Juve osvojil [[5. maj]]a [[2002]], ko je prav v zadnjem krogu prvenstva prehitel [[Internazionale Milano F.C.|Inter]], ki je nato v zadnjem krogu iz prvega padel celo na tretje mesto. V začetku sezone [[2002]]/[[2003]] je Juventus osvojil nov [[Italijanski superpokal]], na koncu sezone pa je sledil 27. ''scudetto'', ki pa vnovič ni bil začinjen z zmago v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. V finalu v [[Manchester|Manchestru]] je bil po streljanju enajstmetrovk uspešnejši [[A.C. Milan]]. V tisti sezoni je klub pretresla smrt tedanjega predsednika ''Vittoria Caissottija di Chiusana''. Nasledil ga je ''Franzo Grande Stevens'', ki klub vodi še danes. Sledila je slaba sezona [[2003]]/[[2004]], ki je sicer prinesla nov superpokal, vendar tudi poraz v finalu [[Coppa Italia|italijanskega pokala]] in smrt častnega predsednika [[Umberto Agnelli|Umberta Agnellija]]. 

Sezono [[2004]]/[[2005]] je Juventus začel pod vodstvom novega trenerja, saj je po Lippijevem odhodu vodstvo prevzel [[Fabio Capello]], ki je v svoji prvi sezoni osvojil 28. ''scudetto''. Sezono kasneje je Juventus začel še bolj prepričljivo, kljub temu pa Capellu ni uspelo priti do glavnega cilja, zmage v Ligi prvakov. Klub je sicer osvojil že 29. naslov prvaka, vendar prihodnost zaradi škandala ostaja negotova.

Konec sezone [[2005]]/[[2006]] je zaznamoval škandal, ki so ga v javnost spravili italijanski časniki. S pomočjo prisluškovanja telefonskih pogovorov so prišli do zaključka, da je imel [[Luciano Moggi]] veliko vlogo pri delegiranju sodnikov za določene tekme, poleg tega pa je imel (pre)velik vpliv tudi na mnoge druge ljudi v svetu italijanskega nogometa. [[11. maj]]a je pod pritiskom javnosti prišlo do odstopa tako imenovane ''triade'', novo vodstvo pa je bilo določeno [[29. junij]]a. Novi predsednik je postal ''Giovanni Cobolli Gigli'', klubsko vodstvo pa so dopolnili še ''Jean Claude Blanc'', ''Marco Tardelli'' in ''Gian Paolo Montali''.

[[29. junij]]a 2006 je [[Italijanska nogometna zveza]] pričela proces proti [[Juventus]]u, [[A.C. Milan]]u, [[S.S. Lazio|Laziu iz Rima]] in [[ACF Fiorentina|Fiorentini]], ki so bili osumljeni nameščanje rezultatov tekem, skupaj z nekaterimi [[sodnik (nogomet)|sodniki]]. Vsem tem klubom je grozil kazenski izpad v [[Serie B]]&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010606291122070 SiOL.net - Italijanski proces se je začel]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. 

[[4. julij]]a je odstopil trener [[Fabio Capello]]. [[10. junij]]a je bil za novega trenerja imenovan [[Didier Deschamps]].

[[14. julij]]a 2006 je bila podana razsodba. Juventus je bil prestavljen v Serie B, odvzeli so mu 30 točk in zadnja dva naslova nogometnih prvakov Italije, četudi je bila pod vprašajem samo ena sezona&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010607142102140 SiOL.net - Juvetus v drugo ligo, Milan ostaja]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.

Juventusu so kazen najprej znižali na -17 točk potem pa še na -9 točk
Klub so zapustili tudi številni nogometaši. Cannavaro in Emerson sta odšla za trenrjem v Madrid, obrambni dvojec Thuram in Zambrota sta si našla nov klub v katalonskem gigantu Barceloni. Viera in Ibrahimovič pa sta postala člana Interja.   
Vendar pa so nekateri igralci ostali zvesti Juventusu tudi v teh težkih trenutkih. Nedved, Trezeguet, Del Piero, Buffon, Camoranesi, Zalayeta in Zebina so samo nekateri igralci, ki so se odločili ostati v klubu.
Juventus je svojo ekipo pomladil in spet koraka na pota stare slave.
Po enem letu igranja v Serie B so se vrnili nazaj med elito Serie A in so sezono končali na 3. mestu takoj za prvakom Interjem in 2. Romo. Potem so se uvrstili v Ligo prvakov kjer so v svoji skupini zasedli 1. mesto ampak so v osmini finala izpadli proti Chelseaju. Letošnjo sezono so prav tako končali na 3. mestu in so se ponovno uvrstili v Ligo prvakov. Od leta 2011 do leta 2015 so štirikrat zapored osvojili Serie A in tako so leta 2015 prišli do 33. naslova. 
== Klubske lovorike ==

* '''[[Serie A]]: 30'''
** 1905, 1925-26, 1930-31, 1931-32, 1932-33, 1933-34, 1934-35,  1949-50, 1951-52, 1957-58, 1959-60, 1960-61, 1966-67, 1971-72, 1972-73, 1974-75, 1976-77, 1977-78, 1980-81, 1981-82, 1983-84, 1985-86, 1994-95, 1996-97, 1997-98, 2001-02, 2002-03, 2011-12, 2012-13, 2013-14, 2014-15

* '''[[Serie B]]: 1'''
** 2006-07

* '''[[Coppa Italia]]: 9'''
** 1937-38, 1941-42, 1958-59, 1959-60, 1964-65, 1978-79, 1982-83, 1989-90, 1994-95.

* '''[[Italijanski superpokal]]: 4'''
** 1995, 1997, 2002, 2003.

* '''[[Liga prvakov]]: 2'''
** 1984-85, 1995-96.

* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1'''
** 1983-84.

* '''[[Pokal UEFA]]: 3'''
** 1976-77, 1989-90, 1992-93.

* '''[[Evropski superpokal]]: 2'''
** 1984, 1996

* '''[[Pokal Intertoto]]: 1'''
** 1999-2000.

* '''[[Interkontinentalni pokal]]: 2'''
** 1985, 1996.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam nogometnih klubov v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.juventus.com}}

{{Juventus Squad}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Torinu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1897]]
[[Kategorija:Juventus|*]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]</text>
      <sha1>n01by8mbkd3pd5skah5w4v5i89sxi1d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam občin v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72602</id>
    <revision>
      <id>6686711</id>
      <parentid>6642198</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:25:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <comment>Posodobljeni podatki za leto 2026</comment>
      <origin>6686711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37086" sha1="ohswnn7t3kmhmesqsywz5anb7jge7gk" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==

Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
kr
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=80%
! Sedež
! Občina
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Prebivalci
! Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto&lt;br&gt;ustanovitve
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev od&lt;br&gt;komune/občine 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
|Primorska in Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3.444
| 412
| 1
| 2011
|Primorska
|Obalno-kraška
|Koper
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3.562
| 67
| 21
| 2006
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8.078
| 130 
| 8
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2.727
| 113
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart 
|-
| [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1.334
| 43
| 11
| 1998
|Štajerska
|Posavska
|Podčetrtek
|-
| [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]]
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8.103
| 113
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1.563
| 21
| 45
| 1998
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Loška dolina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5.216
| 16
| 24
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4.688
| 112
| 12
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Vrhnika
|-
| [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3.052
| 8
| 13
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5.908
| 106
| 22
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5.564
| 77
| 45
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska 
|Brežice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1.748
| 58
| 8
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Cankova - Tišina
|-
| [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
|Štajerska 
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8.029
| 100
| 30
| 1994
|Gorenjska 
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4.445
| 34
| 30
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2.250
| 92
| 15
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2.357
| 74
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Gorišnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3.870
| 117
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3.001
| 20
| 9
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]]
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2.737
| 78
| 17
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4.604
| 31
| 31
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Šentjur
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3.946
| 38
| 24
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2.347
| 73
| 11
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Vojnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8.068
| 68
| 33
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1.217
| 40
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6.438
| 193
| 19
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad, LJ Moste - Polje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3.666
| 33
| 29
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2.915
| 102
| 12
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8.773
| 84
| 25
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Dravograd
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7.067
| 176
| 10
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]]
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] 
| 153 
| 7.739
| 50
| 73
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4.212
| 144
| 11
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2.733
| 24
| 13
| 2006
|Gorenjska
|Gorenjska
|Bled
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8.555
| 114
| 30
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2.534
| 29
| 6
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1.918
| 30
| 14
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1.953
| 54
| 7
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Kuzma 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4.092
| 184
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Hodoš - Šalovci 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3.085
| 94
| 9
| 1998
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Dobrova - Polhov Gradec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8.755
| 153
| 19
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
|Hrastnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] 
| 195 
| 5.451
| 27
| 39
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7.974
| 79
| 25 
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
|Notranjska (Ilirska Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik) in Primorska (Brkini)
|Primorsko-notranjska
|Ilirska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]]
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Izola
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Preddvor 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2.486
| 68
| 13
| 1994 
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]]
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5.047
| 35
| 35
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6.606
| 92
| 18
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3.964
| 21
| 33
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3.476
| 34
| 35
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6.800
| 280
| 15
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2.424
| 42 
| 28
| 2006
|Dolenjska
|Posavska
|Krško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje
|-
| [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2.996
| 33
| 23
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5.143
| 21
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3.531
| 76
| 16
| 1998 
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5.018
| 103
| 19
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1.663
| 71
| 5
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8.674
| 138
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Gorenjska (levi breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
|Gorenjska, Dolenjska, Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2.476
| 32
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] 
| 11
| 3.895
| 345
| 3
| 2006
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Brezovica, Vrhnika &lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]]
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3.506
| 21
| 21
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1.839
| 13
| 17
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2.981
| 35
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor Ruše &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Ruše &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1.396
| 13
| 7
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6.193
| 82
| 66
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4.009
| 55
| 26
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2.052
| 55
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4.050
| 137
| 9
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8.812
| 385
| 4
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]]
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8.552
| 78
| 59
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3.536
| 134
| 6
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] 
| 13
| 7.300
| 575
| 4
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] 
| 63
| 5.069
| 81
| 15
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]]
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2.895
| 88
| 22
| 2011
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3.238
| 66
| 28
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4.489
| 41
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Slovenj Gradec
|-
| [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]]
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] 
| 73
| 3.320
| 44
| 43
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5.683
| 92
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5.967
| 41
| 28
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4.438
| 85
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3.329
| 86
| 6
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5.494
| 194
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2.681
| 62
| 15
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1.609
| 230
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4.203
| 126
| 21
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje &lt;small&gt;(nekoč že samostojna občina)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7.879
| 102
| 30
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]]
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6.168
| 28
| 29
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Postojna
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3.699
| 60
| 26
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1.828
| 40
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2.242
| 22
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4.327
| 117
| 18
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6.668
| 193
| 8
| 1998 
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5.318
| 131
| 8
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3.946
| 44
| 14
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6.668
| 116
| 13
| 1998
|Koroška
|Koroška
|Ravne - Prevalje 
|-
| [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5.800
| 55
| 23
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] 
| 51
| 8.363
| 157
| 14
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]]
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4.046
| 79
| 23
| 1994
|Dolenjska
|Posavska
|Laško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5.064
| 149
| 22
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6.229
| 66
| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Koroška
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1.231
| 125
| 6
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2.300
| 77
| 12
| 2006
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] 
| 30
| 4.424
| 150
| 6
| 2006
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9.825
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1.071
| 18
| 6
| 1998
|Štajerska
|Koroška
|Podvelka - Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3.027
| 77
| 11
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3.081
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7.157
| 118
| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4.359
| 69
| 14
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ruše
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3.780
| 26
| 47
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]]
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2.354
| 47
| 23
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Luče &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1.827
| 57
| 5
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4.111
| 121
| 8
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4.000
| 136
| 11
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2.347
| 64
| 12
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 
| 26
| 2.297
| 86
| 8
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] 
| 18
| 1.191
| 68
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2.795
| 54
| 27
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] 
| 31
| 2.238
| 71
| 8
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1.966
| 52
| 17
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1.342
| 23
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] 
| 15
| 6.451
| 419
| 2
| 1998
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9.041
| 218
| 12
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8.371
| 130
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7.446
| 77
| 58
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2.915
| 61
| 25
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3.531
| 58
| 39
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3.606
| 105
| 24
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3.436
| 187
| 10
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5.854
| 61
| 54
| 2002
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Litija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9.007
| 95
| 11
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4.542
| 158
| 12
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1.833
| 50
| 7
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3.908
| 102
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1.400
| 61
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4.000
| 472
| 1
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3.070
| 131
| 4
| 1994*
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava*
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1.379
| 75
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Črenšovci &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4.546
| 44
| 88
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1.361
| 113
| 3
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5.612
| 70
| 30
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5.866
| 55
| 20
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2.200
| 38
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5.291
| 166
| 16
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9.360
| 122
| 56
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2.792
| 51
| 16
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2.594
| 53
| 5
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1.453
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6.657
| 99
| 27
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6.629
| 41
| 29
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1.299
| 34
| 5
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Majšperk &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5.159
| 103
| 18
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4.515
| 107
| 10
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4.708
| 28
| 51
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>ohswnn7t3kmhmesqsywz5anb7jge7gk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686712</id>
      <parentid>6686711</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:31:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37097" sha1="ogqkuf0l5hlpm8gqj10ogiwevxub8ua" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==

Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
kr
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=80%
! Sedež
! Občina
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Prebivalci
! Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto&lt;br&gt;ustanovitve
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev od&lt;br&gt;komune/občine 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
|Primorska in Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3.444
| 412
| 1
| 2011
|Primorska
|Obalno-kraška
|Koper
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3.562
| 67
| 21
| 2006
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8.078
| 130 
| 8
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2.727
| 113
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart 
|-
| [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1.334
| 43
| 11
| 1998
|Štajerska
|Posavska
|Podčetrtek
|-
| [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]]
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8.103
| 113
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1.563
| 21
| 45
| 1998
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Loška dolina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5.216
| 16
| 24
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4.688
| 112
| 12
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Vrhnika
|-
| [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3.052
| 8
| 13
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5.908
| 106
| 22
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5.564
| 77
| 45
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska 
|Brežice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1.748
| 58
| 8
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Cankova - Tišina
|-
| [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
|Štajerska 
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8.029
| 100
| 30
| 1994
|Gorenjska 
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4.445
| 34
| 30
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2.250
| 92
| 15
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2.357
| 74
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Gorišnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3.870
| 117
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3.001
| 20
| 9
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]]
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2.737
| 78
| 17
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4.604
| 31
| 31
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Šentjur
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3.946
| 38
| 24
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2.347
| 73
| 11
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Vojnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8.068
| 68
| 33
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1.217
| 40
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6.438
| 193
| 19
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad, LJ Moste - Polje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3.666
| 33
| 29
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2.915
| 102
| 12
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8.773
| 84
| 25
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Dravograd
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7.067
| 176
| 10
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]]
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] 
| 153 
| 7.739
| 50
| 73
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4.212
| 144
| 11
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2.733
| 24
| 13
| 2006
|Gorenjska
|Gorenjska
|Bled
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8.555
| 114
| 30
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2.534
| 29
| 6
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1.918
| 30
| 14
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1.953
| 54
| 7
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Kuzma 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4.092
| 184
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Hodoš - Šalovci 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3.085
| 94
| 9
| 1998
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Dobrova - Polhov Gradec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8.755
| 153
| 19
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
|Hrastnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] 
| 195 
| 5.451
| 27
| 39
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7.974
| 79
| 25 
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
|Notranjska (Ilirska Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik) in Primorska (Brkini)
|Primorsko-notranjska
|Ilirska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]]
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Izola
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Preddvor 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2.486
| 68
| 13
| 1994 
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]]
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5.047
| 35
| 35
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6.606
| 92
| 18
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3.964
| 21
| 33
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3.476
| 34
| 35
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6.800
| 280
| 15
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2.424
| 42 
| 28
| 2006
|Dolenjska
|Posavska
|Krško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje
|-
| [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2.996
| 33
| 23
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5.143
| 21
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3.531
| 76
| 16
| 1998 
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5.018
| 103
| 19
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1.663
| 71
| 5
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8.674
| 138
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Gorenjska (levi breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
|Gorenjska, Dolenjska, Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2.476
| 32
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] 
| 11
| 3.895
| 345
| 3
| 2006
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Brezovica, Vrhnika &lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]]
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3.506
| 21
| 21
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1.839
| 13
| 17
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2.981
| 35
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor Ruše &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Ruše &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1.396
| 13
| 7
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6.193
| 82
| 66
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4.009
| 55
| 26
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2.052
| 55
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4.050
| 137
| 9
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8.812
| 385
| 4
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]]
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8.552
| 78
| 59
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3.536
| 134
| 6
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] 
| 13
| 7.300
| 575
| 4
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] 
| 63
| 5.069
| 81
| 15
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]]
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2.895
| 88
| 22
| 2011
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3.238
| 66
| 28
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4.489
| 41
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Slovenj Gradec
|-
| [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]]
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] 
| 73
| 3.320
| 44
| 43
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5.683
| 92
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5.967
| 41
| 28
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4.438
| 85
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3.329
| 86
| 6
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5.494
| 194
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2.681
| 62
| 15
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1.609
| 230
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4.203
| 126
| 21
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje &lt;small&gt;(nekoč že samostojna občina)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7.879
| 102
| 30
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]]
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6.168
| 28
| 29
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Postojna
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3.699
| 60
| 26
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1.828
| 40
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2.242
| 22
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4.327
| 117
| 18
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6.668
| 193
| 8
| 1998 
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5.318
| 131
| 8
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3.946
| 44
| 14
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6.668
| 116
| 13
| 1998
|Koroška
|Koroška
|Ravne - Prevalje 
|-
| [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5.800
| 55
| 23
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] 
| 51
| 8.363
| 157
| 14
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]]
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4.046
| 79
| 23
| 1994
|Dolenjska
|Posavska
|Laško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5.064
| 149
| 22
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6.229
| 66
| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Koroška
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1.231
| 125
| 6
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2.300
| 77
| 12
| 2006
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] 
| 30
| 4.424
| 150
| 6
| 2006
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9.825
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1.071
| 18
| 6
| 1998
|Štajerska
|Koroška
|Podvelka - Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3.027
| 77
| 11
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3.081
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7.157
| 118
| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4.359
| 69
| 14
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ruše
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3.780
| 26
| 47
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]]
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Konjice - Stari trg5.JPG|sredina|160x160_pik]]
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2.354
| 47
| 23
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Luče &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1.827
| 57
| 5
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4.111
| 121
| 8
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4.000
| 136
| 11
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2.347
| 64
| 12
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 
| 26
| 2.297
| 86
| 8
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] 
| 18
| 1.191
| 68
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2.795
| 54
| 27
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] 
| 31
| 2.238
| 71
| 8
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1.966
| 52
| 17
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1.342
| 23
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] 
| 15
| 6.451
| 419
| 2
| 1998
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9.041
| 218
| 12
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8.371
| 130
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7.446
| 77
| 58
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2.915
| 61
| 25
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3.531
| 58
| 39
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3.606
| 105
| 24
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3.436
| 187
| 10
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5.854
| 61
| 54
| 2002
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Litija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9.007
| 95
| 11
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4.542
| 158
| 12
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1.833
| 50
| 7
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3.908
| 102
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1.400
| 61
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4.000
| 472
| 1
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3.070
| 131
| 4
| 1994*
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava*
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1.379
| 75
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Črenšovci &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4.546
| 44
| 88
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1.361
| 113
| 3
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5.612
| 70
| 30
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5.866
| 55
| 20
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2.200
| 38
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5.291
| 166
| 16
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9.360
| 122
| 56
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2.792
| 51
| 16
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2.594
| 53
| 5
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1.453
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6.657
| 99
| 27
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6.629
| 41
| 29
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1.299
| 34
| 5
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Majšperk &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5.159
| 103
| 18
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4.515
| 107
| 10
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4.708
| 28
| 51
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>ogqkuf0l5hlpm8gqj10ogiwevxub8ua</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686893</id>
      <parentid>6686712</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:50:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */ pravopis</comment>
      <origin>6686893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36946" sha1="4cm7qqpreo8jkdjmamnuq2kj7wyhic9" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==

Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
kr
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=80%
! Sedež
! Občina
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Prebivalci
! Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto&lt;br&gt;ustanovitve
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev od&lt;br&gt;komune/občine 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
|Primorska in Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3444
| 412
| 1
| 2011
|Primorska
|Obalno-kraška
|Koper
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3562
| 67
| 21
| 2006
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8078
| 130 
| 8
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2727
| 113
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart 
|-
| [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1334
| 43
| 11
| 1998
|Štajerska
|Posavska
|Podčetrtek
|-
| [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]]
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8103
| 113
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1563
| 21
| 45
| 1998
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Loška dolina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5216
| 16
| 24
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4688
| 112
| 12
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Vrhnika
|-
| [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3052
| 8
| 13
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5908
| 106
| 22
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5564
| 77
| 45
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska 
|Brežice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1748
| 58
| 8
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Cankova - Tišina
|-
| [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
|Štajerska 
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8029
| 100
| 30
| 1994
|Gorenjska 
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4445
| 34
| 30
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2250
| 92
| 15
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2357
| 74
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Gorišnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3870
| 117
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3001
| 20
| 9
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]]
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2737
| 78
| 17
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4604
| 31
| 31
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Šentjur
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3946
| 38
| 24
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2347
| 73
| 11
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Vojnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8068
| 68
| 33
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1217
| 40
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6438
| 193
| 19
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad, LJ Moste - Polje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3666
| 33
| 29
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2915
| 102
| 12
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8773
| 84
| 25
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Dravograd
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7067
| 176
| 10
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]]
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] 
| 153 
| 7739
| 50
| 73
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4212
| 144
| 11
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2733
| 24
| 13
| 2006
|Gorenjska
|Gorenjska
|Bled
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8555
| 114
| 30
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2534
| 29
| 6
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1918
| 30
| 14
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1953
| 54
| 7
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Kuzma 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4092
| 184
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Hodoš - Šalovci 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3085
| 94
| 9
| 1998
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Dobrova - Polhov Gradec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8755
| 153
| 19
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
|Hrastnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] 
| 195 
| 5451
| 27
| 39
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7974
| 79
| 25 
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
|Notranjska (Ilirska Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik) in Primorska (Brkini)
|Primorsko-notranjska
|Ilirska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]]
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Izola
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Preddvor 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2486
| 68
| 13
| 1994 
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]]
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5047
| 35
| 35
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6606
| 92
| 18
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3964
| 21
| 33
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3476
| 34
| 35
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6800
| 280
| 15
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2424
| 42 
| 28
| 2006
|Dolenjska
|Posavska
|Krško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje
|-
| [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2996
| 33
| 23
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5143
| 21
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3531
| 76
| 16
| 1998 
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5018
| 103
| 19
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1663
| 71
| 5
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8674
| 138
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Gorenjska (levi breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
|Gorenjska, Dolenjska, Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2476
| 32
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] 
| 11
| 3895
| 345
| 3
| 2006
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Brezovica, Vrhnika &lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]]
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3506
| 21
| 21
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1839
| 13
| 17
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2981
| 35
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor Ruše &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Ruše &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1396
| 13
| 7
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6193
| 82
| 66
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4009
| 55
| 26
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2052
| 55
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4050
| 137
| 9
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8812
| 385
| 4
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]]
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8552
| 78
| 59
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3536
| 134
| 6
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] 
| 13
| 7300
| 575
| 4
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] 
| 63
| 5069
| 81
| 15
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]]
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2895
| 88
| 22
| 2011
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3238
| 66
| 28
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4489
| 41
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Slovenj Gradec
|-
| [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]]
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] 
| 73
| 3320
| 44
| 43
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5683
| 92
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5967
| 41
| 28
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4438
| 85
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3329
| 86
| 6
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5494
| 194
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2681
| 62
| 15
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1609
| 230
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4203
| 126
| 21
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje &lt;small&gt;(nekoč že samostojna občina)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7879
| 102
| 30
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]]
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6168
| 28
| 29
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Postojna
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3699
| 60
| 26
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1828
| 40
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2242
| 22
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4327
| 117
| 18
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6668
| 193
| 8
| 1998 
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5318
| 131
| 8
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3946
| 44
| 14
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6668
| 116
| 13
| 1998
|Koroška
|Koroška
|Ravne - Prevalje 
|-
| [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5800
| 55
| 23
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] 
| 51
| 8363
| 157
| 14
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]]
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4046
| 79
| 23
| 1994
|Dolenjska
|Posavska
|Laško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5064
| 149
| 22
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6229
| 66
| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Koroška
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1231
| 125
| 6
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2300
| 77
| 12
| 2006
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] 
| 30
| 4424
| 150
| 6
| 2006
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9825
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1071
| 18
| 6
| 1998
|Štajerska
|Koroška
|Podvelka - Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3027
| 77
| 11
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3081
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7157
| 118
| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4359
| 69
| 14
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ruše
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3780
| 26
| 47
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]]
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Konjice - Stari trg5.JPG|sredina|160x160_pik]]
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2354
| 47
| 23
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Luče &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1827
| 57
| 5
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4111
| 121
| 8
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4000
| 136
| 11
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2347
| 64
| 12
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 
| 26
| 2297
| 86
| 8
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] 
| 18
| 1191
| 68
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2795
| 54
| 27
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] 
| 31
| 2238
| 71
| 8
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1966
| 52
| 17
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1342
| 23
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] 
| 15
| 6451
| 419
| 2
| 1998
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9041
| 218
| 12
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8371
| 130
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7446
| 77
| 58
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2915
| 61
| 25
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3531
| 58
| 39
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3606
| 105
| 24
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3436
| 187
| 10
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5854
| 61
| 54
| 2002
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Litija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9007
| 95
| 11
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4542
| 158
| 12
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1833
| 50
| 7
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3908
| 102
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1400
| 61
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4000
| 472
| 1
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3070
| 131
| 4
| 1994*
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava*
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1379
| 75
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Črenšovci &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4546
| 44
| 88
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1361
| 113
| 3
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5612
| 70
| 30
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5866
| 55
| 20
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2200
| 38
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5291
| 166
| 16
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9360
| 122
| 56
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2792
| 51
| 16
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2594
| 53
| 5
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1453
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6657
| 99
| 27
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6629
| 41
| 29
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1299
| 34
| 5
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Majšperk &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5159
| 103
| 18
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4515
| 107
| 10
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4708
| 28
| 51
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>4cm7qqpreo8jkdjmamnuq2kj7wyhic9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih plesalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73662</id>
    <revision>
      <id>6686725</id>
      <parentid>6679448</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:22:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6686725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14395" sha1="rqww1z37lsqc1hndtiwvep45b8fa1ia" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'')
* [[Silva Adamović Japelj]]
* [[Kristina Aleksova]]
* [[Dragana Alfirević]]
* Nataša Ambrož
* Tomaž Ambrož
* [[Franci Ambrožič]]
* [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]]
* Andrea Antić (šport)
* Boštjan Antončič (1980)
* Jasmina Arko
* Kaja Lin J. Avguštin

== B ==
* [[Anamaria Bagarić]]
* [[Miloš Bajc]]
* [[Mojca Bandelj]]
* Natalija Banović
* [[Tanja Baronik]]
* [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]]
* Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna)
* Tina Bedenik Schmauc
* [[Enya Belak]]
* [[Raša Benedik]]
* Ana Benkovič
* [[Nataša Berce]]
* [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango)
* [[Primož Bezjak]]
* [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka)
* Emili Bizjak
* [[Jernej Bizjak]]
*[[Goran Bogdanovski]]
*[[Anton Bogov]]
*([[Berta Bojetu]])
*Željko Božić
*[[Jaka Bračko]] &amp; [[Venera Spasova]] (športna)
*[[Alja Branc Barbosa]]
*[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič)
*[[Tadej Brdnik]]
*[[Živa Brecelj]]?
*[[Nastja Bremec Rynia]]
*[[Stanka Brezovar]]
*[[Vida Breže]]
*Matjaž Brinovec
*[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]?
*[[Katja Bucik]] &amp;[[Tjaša Bucik]]
*[[Mateja Bučar]]
* [[Milica Buh]]
* [[Siniša Bukinac]] (športni)
* [[Nadiya Bychkova]] (športna)

== C ==

* ([[Bojana Caf]])
* [[Toni Canjko]]
* [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu)
* [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]]
* [[Urška Centa]] (flamenko)
* [[Vesna Cestnik Tehovnik]]
* Mišo Cigoj
* [[Edward Clug]] (Romun)
* [[Patricija Crnkovič]]
* [[Ana Cvelfar]]

== Č ==
*[[Valentina Čabro]]
*[[Galina Čajka]] Kuhar
*[[Franci Čarman]] (1912-80)
*[[Matija Černe]]
* [[Ana Černivec]]
* [[Matevž Česen]] (športni)
* [[Roki Česen]]
* [[Maja Čolić]] (športna)
* [[Manca Čuček]]

== D ==
* [[Rezi Dadič]] (r. Brcar)
* [[Vlasto Dedovič]]/ć
* Uroš &amp;[[Tinka Delakorda]] (športna)
*[[Desha Delteil]]
* [[Katja Delak]] (r. Pollak)
* [[Maja Delak]]
* Ana Delo? 
* [[Cvetka Demšar]] 
* [[Edi Dežman]]
* [[Dalanda Diallo]]
* ([[Mojca Dimec]])
* [[Tina Dobaj]]
* [[Mercedes Dobršek Lupša]]
* Meta Dodič (šport)
* [[Brina Dokl]]
* [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]]
* [[Sonja Duh]]
* [[Eča Dvornik]] (-Etcha)

== E ==

* [[Lea Ekar Grlj]]
* [[Gea Erjavec]]
* [[Slavko Eržen]]

== F ==
* [[Nina Fajdiga]]
* [[Tjaša Fajdiga]]?
*[[Matjaž Farič]] 
*[[Marjeta Feguš Šrot]]
*[[Zarja Ferlinc]] 
* [[Nina Fras]]
* [[Majda Fridl]]?
* [[Štefan Furijan]]
* [[Viki Furlanič]]

== G ==
* Nina Gerič
* Maja Geršak (lat.-am.?)
* (Vesna Geršak)
* [[Natka Geržina]]
* [[Blaž Godec]]
* [[Peter Golovin]] (Gresserov)
* [[Tomaž Golub]]
* Marko Golubović
* [[Aleš Gorišek]]
* ([[Niko Goršič]])
* [[Drago Grabnar]]
* [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik)
* [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?)
* [[Ivan Greguš]]
* [[Maša Grgič]]
* Robert Grmek
* [[Lana Grošelj]]
* [[Marija Gruden Grad]] (1932-93)
* [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi)
*[[Gregor Guštin]]

== H ==
* [[Zdravko Haderlap]]
* [[Evin Hadžialjević]]
* [[Jaka Hafner]]
* [[Polonca Hartman]]
* [[Maša Hawlina]]
* [[Slavko Hiti]]
* [[Bojan Horvat]] (športni)
* [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...)
* Rosana Horvat
* [[Ian Hotko]] (športni)
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Rosana Hribar]]
*[[Andreja Hriberšek]] 
*[[Dimitrij Hribovšek]] 

== I ==

* [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]]
* [[Viktor Isajčev]]
* Lara Matea Ivančič
* ([[Jitka Ivelja]])
* [[Arnej Ivkovič]] (športni)

== J ==
*[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]]
*Sara Janašković
*[[Tina Janežič]]
*[[Kaja Janjić]]
*[[Eva Jankovič]] 
*[[Silva Japelj]] (por. Adamovič)
*[[Lukas Jekaneder]]
*([[Zmago Jelinčič]])
*[[Adolf Jenko]] (družabni ples...)
*[[Metod Jeras]] (1930-96)
*[[Fiona Johnson Kocjančič]]
*Liam Eusebio Junkar (šport)
*[[Filip Jurič]]
*[[Leja Jurišić]]

== K ==
* [[Olga Kacjan]]?
* [[Maja Kalafatić]]
* [[Maša Kagao Knez]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Barbara Kanc]]
* [[Barbara Kapelj]]?
* [[Mojca Kasjak]]
* [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna)
* [[Liljana Keber]]
* [[Ljiljana Keča]] (- Rošker)
* [[Matej Kejžar]]
* [[Ingrid Kerec]]
* [[Sonja Kerin Krek]]?
* Daša Kerin Cerkovnik
* Mirjam Kerpan Izak
* [[Ana Kersnik Žvab]]
* [[Maks Kirbos]]
* [[Anamaria Klajnšček]]
* [[Ana Klašnja]]
* [[Katja Klep]]
* Hana Klimentová
* [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]]
* [[Mala Kline]]
* Boris Kljun
* [[Nika Kljun]]
* [[Zoran Kljun]]
* [[Tjaša Kmetec]]
* [[Ivica Knez]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Danica Kneževič]]
* Rudi Kocbek
* [[Katarina Kocka]] (Kotzka)
* Ada Kogovšek 
* [[Katarina Kolar]]
* [[Bara Kolenc]]
* Dejan Kolenc
* [[Suzana Koncut]]
* [[Jurij Konjar]]
* [[Andreja Kopač]]
* Katja Kordin
* [[Nika Korenjak]]
*[[Nataša Kos Križmančič]]
*[[Neja Kos]]?
*Urška Kosec
* [[Ivo Kosi]]
* Nežka Kosi
* Ivan Kostevc
* [[Igor Košak]]
* [[Evgenija Koškina]]
* [[Iztok Kovač]]
* [[Jana Kovač Valdés]]
* [[Katjuša Kovačič]]
* [[Jernej Kozan]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Matej Krajcer]] (športni)
* Špela Kralj
* Kristijan Krajnčan
* [[Žigan Krajnčan]]
* [[Marina Krasnova]] (por. Surina)
* [[Johann Kresnik]]
* [[Suzana Krevh]] (športna?)
* (Helena) [[Valerija Krieger]]
* [[Jasmina Križaj]]
* [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]]
* [[Tijuana Križman]]
* ([[Breda Kroflič]])
* [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.)
* [[Marijan Krulanović]]
* [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]]
* [[Miha Krušič]]
* [[Kaja Kušar]] (športna)

== L ==
*[[Mojmir Lasan]]
*[[Suzana Lasan]]
*[[Alja Lacković]]
*[[Klara Lainšček]] (športna)
*[[Anka Lavrač]] (r. Černe)
*[[Vesna Lavrač]]
*[[Darinka Lavrič Simčič]]
*[[Maja Lavrinc]]
*[[Slavko Laznik]]
*Tjaša Leban
*[[Stane Leben]]
*[[Katja Legin]]?
*[[Janja Lesar]]  (športna)
*[[Albert Likavec]]
*[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik)
* [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar)
* [[Saša Lončar]]
* [[Kaja Lorenci]]
* Metka Lustig?
*[[Gregor Luštek]]

== M ==
* Katarina Maček
* [[Mojca Majcen]]
* Tanja Makuc
* Špela Mandelc
* Olivera Marčac
* Matjaž Marin
* [[Vera Marinc]] (r. Karić)
* Jure Markič
* [[Jelena Markovič]]
* [[Jan Marolt]]
*[[Maja Maselj]]
*Šimun Matišić
*[[Dragica Mavec]]
*[[Nina Mavec Krenker]]
*Tea Mazaj
* [[Alena Medič]]
* Ana Medvešček
* [[Janez Meglič]]
*[[Anja Mejač]] (flamenko...)
* [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]]
* [[Jana Menger]]
* Andrej Mernik
*[[Nina Meško]]
*Matic Meznaršič (hip hop)
*Mateja Mihelič
*[[Ivan Mijačević]]
* [[Janez Miklič]]
* Elena Mikuž
*[[Maja Milenović Workman]] (Maya)
*[[Štefka Miler]] (r. Erman)
* Sergej Milicija
* Danijel Mišon
* [[Marko Mlačnik]]
* [[Mojca Mladenovič]] (športna)
*[[Pia Mlakar]] (r. Scholz)
*[[Pino Mlakar]]
*[[Tomo Mlakar]]
*[[Veronika Mlakar]]
*[[Maša Mlinarič]]
*[[Anja Möderndorfer]]
*[[Sergiu Moga]]
*[[Erna Mohar]] (por. Pilato)
*([[Leo Mujić]])

== N ==
* Patricia Nagashi Brilli
* Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica)
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]]
* [[Bojana Nenadović Otrin]]
*[[Sanja Nešković Peršin]]
* [[Henrik Neubauer]]
* [[Nataša Neubauer]]
* [[Nina Noč]]
* [[Aljaž Novak]]
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]] &amp; [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*([[Barbara Novakovič Kolenc]])
* [[Nika Kljun]]

== O ==
*[[Mitja Obed]] (flamenko...)
*[[Andreja Obreza]]
*[[Mona Obrul]]
*[[Nina Ogrinc]]
*[[Marko Omerzel]]
*[[Vita Osojnik]]
*[[Eva Osolnik]] (športna)
*Nejc Osovnikar
*[[Lucija Ostan Vejrup]]
*Jure Ostrež?
*[[Luka Ostrež]]
*[[Iko Otrin]]
* [[Jaš Otrin]]
* [[Sinja Ožbolt]]

== P ==
* Branko Padjan
* [[Romana Pahor]] (športna)
*[[Sabina Pajmon]]
*[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko)
*[[Irena Pasarić]]
*[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]]
*[[Tadeja Pavlič]] 
*[[Tanja Pavlič]]
* [[Uroš Pavlin]]
* [[Julija Pečnikar]]
* Akim Pekunov (akrobatski-športni) &amp; Maša Kastelic 
* [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová)
* [[Miha Perat]] (športni...)
* [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..)
* [[Rok Peric]]
* Tamara Perić
* [[Radharani Pernarčič]]
* [[Nina Pertot Weis]] 
* Gabriel Peternelj (hip hop)
*([[Ivan Peternelj]])
* [[Dana Petretič]]
*[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]]
*[[Boris Pilato]]
*Klemen Pirman
*[[Martina Plohl]] (športna)
*[[Zoran Plohl]]
*Blaž Pocajt &amp;Urša Pocajt?
*[[Daliborka Podboj]]
*Branko Podergajs Siussi
*[[Mateja Podgornik]]
*[[Burja Podlesnik]] 
* [[Andreja Podlogar]] (arg. tango)
* Mirjam Podobnik
* [[Tajda Podobnik]]
* [[Drago Pogačar]]
* [[Franc Pogačar]] 
* [[Petra Pogačnik Pikalo]]
* ([[Matjaž Pograjc]])?
* Vaclav Pohan
* [[Kristina Pojbič]] (športna)
* [[Beti Polanec]]
* [[Branka Polič]]
* [[Stane Polik]]
* [[Štefanija Polik]] (r. Sitar)
* [[Jelena Poljakova]]
* Rita Pollachi 
* [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) 
* [[Branko Potočan]]
* [[Zdenko Potočar]]
* [[Sabina Potočki]]
* Nataša Potočnik
* [[Tanja Potočnik]]
* [[Barbara Potokar]]
* [[Vanessa Praunseis]] (športna)
* Natalija Pravdič Mohd
* Tadej Premk
*[[Snježana Premuš]]
* [[David Prestor]]
* [[Breda Pretnar]]
* Miran Pritekelj
* [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni)
* Azra Pucko
* [[Mateja Pučko]] (-Petković)
* ([[Breda Pugelj Otrin]])
* [[Peter Pustišek]]
* [[Janja Pušl]]

== R ==
* [[Maša Radi Buh]]
* Valerija Rahle Mbanwi
* [[Monika Rant]] (športna-lat.am.)
* [[Andreja Rauch Podrzavnik]]
* [[Bor Ravbar]]
* Petra Ravbar
* [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni)
* [[Teja Reba]]
* Gaber Rebolj (hip hop)  
*[[Mateja Rebolj]]
*[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja)
*[[Marta Remškar]]
*[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) 
*[[Dana Renčelj]] 
*[[Špela Repar Lomovšek]] 
*Maja Repinc
*Žiga Repovž
*[[Daša Resnik]] 
* [[Boštjan Retelj]]
*[[Alenka Ribič Laufer]]
*[[Marinka Ribič]]
*[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]]
*[[Tomaž Rode]]
*[[Silva Ros]]
*[[Jan Rozman]]
*[[Jerca Rožnik Novak]]
*[[Urša Rupnik]]
*Michał Rynia (Poljak)

== S ==
*[[Janez Samec]]
*Gordana [[Goga Schmidt]]
*[[Marta Schmidt]] (-Paulin)
*[[Sabina Schwenner]]
*[[Urša Sekirnik]]
*[[Matej Selan]]
*[[Sabina Selan]]
*[[Emanuela Senjor]]
*[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt)
*Nicky Shuler
*[[Boštjan Simon]]
*[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb)
*[[Janez Sinič]]
*Iza Skok?
*[[Tanja Skok]]
*Uroš Skulj
*Marija Slavec Neeman 
*[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)?
* [[Maja Sonc]]
* [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž)
* [[Saša Stadler]]
*[[Goga Stefanović Erjavec]]
*[[Ana Stegnar]]
* [[Špela Sterle]]
* [[Dejan Srhoj]]
* [[Saša Stadler]]
* Marko Stamenković
* [[Sebastjan Starič]]
* Alice Stojko Saliu
* [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-)
* Dominik Strusa (hip hop)
* [[Štefan Suhi]]
* Karin Sušec (hip hop)
* [[Martina Svetina]]
* [[Tetiana Svetlična]] 
* [[Igor Sviderski]]

== Š ==
[[en:Aljaž Škorjanec]]
* [[Domen Šega]]
* Dario Šegović
*[[Ajda Šegula]]
*[[Barbara Šercer]]
*Jernej Šerjak
*[[Alenka Šest]]
*[[Majda Škerjanc]] (por. Humski)
*[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*[[Petra Škofic Damjan]]
*[[Aljaž Škorjanec]] (športni)
*Magdalena Škrlj Bura
*[[Anže Škrube]]
* [[Andrej Škufca]] (športni)
* Melinda Škufca?
*[[Breda Šmid]] (por. Sever)
* [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) 
* [[Cvetka Špiljar]] (*1956) 
* [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič)
* Mirjana Šrot
* [[Ana Štefanec]]
* [[Kaja Štiglic]] (športna?)
* Zala Ana Štiglic?
* [[Martina F. Štirn]] 1971
* Matic Štrukelj (hip hop)
* [[Urša Štrukelj]] (*1975)
* Maruša Šubic
* [[Tjaša Šuligoj]]
* [[Fabris Šulin]]
* [[Danila Švara]]

== T ==
* [[Andreja Tauber]]
* [[Anja Tegelj]]
* [[Peter Taušanovič]]
* [[Mateja Terčon Knap]]
* [[Dušan Teropšič]]
* [[Kaja Teržan]]
* [[Uršula Teržan]]
* Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni)
* ([[Alja Tkačev]])
* [[Milan Tomášik]] (Slovak)
* [[Ajda Tomazin]]
* Tjaša Tomažič
* [[Irena Tomažin]] Zagoričnik
* [[Tina Tome]] (športna)
* [[Viktorija Tomič]] (športna)
* Blanka Tomšič
* Karol Toth (Slovak)
*[[Nataša Tovirac]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Špela Tratnik]]
*Jan Trninič
*[[Marin Turcu]] (romun.-slov.)
*[[Valentina Turcu]]
*[[Antoneta Turk]] 
*[[Simona Turk]] (športna)
*[[Alja Turk Hvala]]
*[[Ingrid Tušar]]
*[[Staša Tušar]]

== U ==

* [[Ivan Umek]] (družabni, Trst)
* [[Leja Urankar Gaberc]]
*[[Marko Urbanek]]
* [[Silvana Urbanija]]
* Mojca Uršič

== V ==
* [[Kaja Vajdetič]]
* Andreja Vakselj
* ([[Andrés Valdés]])
* [[Veronika Valdés]]
* [[Tina Valentan]]
* [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi
* [[Vesna Vaupotič]]
* [[Klemen Veber]]
* [[Lucija Velkavrh]]
* [[Katarina Venturini]] (športna)
* Boris Veras
* [[Maja Verčko]]

* [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc)
* [[Viktor Verdnik]]
* Alenka Verstovšek (športna)
* [[Minka Veselič Kološa]]
* [[April Veselko]]
* [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...)
* (Rok Vevar)
* Mojca Vidic
* [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.)
* [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc)
* [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Vojko Vidmar]]
* [[Václav Vlček]]
* Nastja Vodenik?
* [[Miha Vodičar]] (športni)
* Darja Vodlan
* Marko Vodnik? (športni plesi)
* [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer)
* [[Mojca Vogelnik]]
* [[Urška Vohar]]
* [[Vida Volpi]] (r. Klančar)
* [[Gorazd Vospernik]]
* [[Ana Vovk Pezdir]]
* Gregor Vovk
* Niki Jacqueline Vrabič
* [[Darko Vrebac]]
* [[Magda Vrhovec]] (-Dedović)
* [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]]
* Vesna Vučajnk
*Breda Vules

== W ==

* [[Anita Wach]]
* [[Lidija Wisiak]]

== Z ==

* [[Matic Zadravec]]
* [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ)
* [[Danijela Zajc]]?
* Lovro Zajc (športni)
* [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič)
* Kristina Zarić
* [[Jasna Zavodnik]]
* ([[Brane Završan]])
* Dejan Zečević
* [[Ljubica Zelenik]] 
* [[Tanja Zgonc]]
* (Damir Zlatar Frey)
* [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]]
* [[Silvo Zupanc]]?
* [[Aja Zupanec]]
* [[Lukas Zuschlag]]

== Ž ==

* Karla Železnik
* [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]]
* [[Živa Žitnik]]
* [[Nataša Živković]]
* [[Gaj Žmavc]]
* [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler)
* [[Erika Žnidaršič]]
* N.? Župa
* [[Estela Žutić]]

{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci|*]]</text>
      <sha1>rqww1z37lsqc1hndtiwvep45b8fa1ia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>75876</id>
    <revision>
      <id>6686749</id>
      <parentid>6685448</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */ pos.</comment>
      <origin>6686749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25349" sha1="cd9yp3iup3jzi1bh1602e9icnglt64s" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
'''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 243 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli.

== Seznam ==
[[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]]
[[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]]
[[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]]
: ''Posodobljeno 8. junija 2026.''
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|9693}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|23922}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|51262}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|53416}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3883}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 ||  || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|65444}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|36012}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 ||  || 39 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|60264}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1280}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 ||  || 3 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|94105}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|8040}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|50892}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12404}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|41999}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13623}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45277}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 ||  || 73 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74551}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26336}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|55961}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1891}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 ||  || 32 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|60445}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|70290}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50099}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16985}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16589}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|17905}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 26 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|78253}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5574}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2367}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|30371}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 17 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|64896}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16579}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5564}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|7770}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|11629}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|38360}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|31554}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50952}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 ||  || 25 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|63232}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12838}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3404}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|36}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|32424}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|52511}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56275}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3575}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1247}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 ||  || 30 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|75499}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|66160}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12067}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 ||  || 36 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|71317}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12840}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6668}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33306}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26973}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14133}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3885}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2719}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1290}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|15084}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 ||  || 50 || 6 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|81438}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13272}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 ||  || 33 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|61966}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3072}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 ||  || 3 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83505}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1305}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9699}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22775}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 ||  || 14 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|70091}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|97075}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19912}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|44619}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|7892}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|80000}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29702}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1308}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 ||  || 32 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|62881}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61447}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12834}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33068}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|52976}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19870}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|67455}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|R0013}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9723}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5905}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|3076}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 ||  || 48 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|62616}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1526}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29335}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19672}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|23190}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|9714}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3415}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18645}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12617}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47103}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|20838}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tian Nai|Koren}} || 2026 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|203102}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1421}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|64734}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|59146}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 ||  || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54162}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45287}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|36380}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|62}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 ||  || 96 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|44333}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 ||  || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76603}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1686}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43104}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|11036}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|28842}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 ||  || 46 || 5 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|300072}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|49736}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|R0099}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|40546}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 ||  || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|75879}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22782}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54639}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|8648}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|15478}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|25902}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26990}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|55680}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|42184}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|16142}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44139}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1311}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12277}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1411}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 ||  || 5 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47814}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 ||  || 29 || 4 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74355}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18780}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|513}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|25272}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6677}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 ||  || 84 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|48353}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16610}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|40667}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|8070}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|518}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61457}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1772}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|11577}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2379}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16521}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29003}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3581}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 ||  || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|65659}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|64027}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9409}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1294}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|57059}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|48042}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|84}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56312}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22474}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44454}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|80004}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|10279}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|85418}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 ||  || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44860}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|74488}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|58868}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 ||  || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77429}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45964}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1295}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|27295}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3579}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|37073}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14335}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29821}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1875}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024||  || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83119}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56207}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12366}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1672}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43948}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ester|Sokler}} || 2026 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77690}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3510}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14061}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 ||  || 72 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|63205}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1565}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61565}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|59052}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 ||  || 7 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83339}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18610}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 ||  || 44 || 16 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|90971}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|5917}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6039}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|25715}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|430}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|95}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|69784}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 67 || 14 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|57368}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|62317}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 ||  || 9 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|88089}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13353}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|28595}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13412}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|80001}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1802}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|74727}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3583}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50197}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12391}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12392}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|84402}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1323}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76136}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44945}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 ||  || 5 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|75753}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 ||  || 67 || 7 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|52617}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44047}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43687}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|66909}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 ||  || 26 || 5 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|84320}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 ||  || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|205151}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22563}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|53653}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29824}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54561}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9708}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3518}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 ||  || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77677}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|69795}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 ||  || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|79170}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|110}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76603}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14716}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|David|Zec}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|81016}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|90192}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9078}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1297}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|24}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|20089}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22825}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47163}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|8002}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74626}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih nogometašev]] 
* [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]]

== Viri ==

* [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&amp;id_menu=10&amp;all=nastopi NZS.si - Nastopi]
* [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&amp;id_menu=10&amp;all=strelci NZS.si - Strelci]
* [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)]

{{Slovenska nogometna reprezentanca}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}}

[[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]]</text>
      <sha1>cd9yp3iup3jzi1bh1602e9icnglt64s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>76022</id>
    <revision>
      <id>6686602</id>
      <parentid>6086654</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:27:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33699-77</username>
        <id>261296</id>
      </contributor>
      <comment>Groblje</comment>
      <origin>6686602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16796" sha1="fdjyx2upn8ta2502veqfokx5i3smz10" xml:space="preserve">[[Slika:Glacier.zermatt.arp.750pix.jpg|thumb|right|250px|Robna morena pri [[Zermatt]]u v [[Švica|Švici]]]]
'''Moréna''' ali '''groblja''' je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški [[til]], ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča. Je torej [[ledenik|ledeniška]] tvorba, ki nastane tako, da se med pomikanjem ledenika odtrga različen material. Sestavljen je lahko iz delno zaokroženih delcev velikosti od [[balvan]]ov (v tem primeru se pogosto imenuje balvanska glina) do [[gramoz]]a in [[pesek|peska]], v pritlični masi fino razdeljenega glinastega materiala, ki se včasih imenuje ledeniška moka. 

Grušč, ki je padel iz višin, je razporejen brez reda, večji kosi, katere pa je odtrgalo [[čelo ledenika]], se zbirajo ob topljenju ledu in nagrmadijo kot mogočen [[nasip]], ki sestavlja '''čelno moreno'''. 

Stranske morene so nastale ko so tiste, ki so nastale ko so kosi [[preperina|preperin]], ki so padali v ledenik z roba ob strani ledenega toka, čelne morene pa so nastale ob vznožju, kar označuje največji napredek ledenika. Druge vrste moren so zemeljske morene (območja z obdelavo, ki tvorijo plošče na ravni ali nepravilni topografiji) in medialne morene (morene, ki nastanejo tam, kjer se srečata dva ledenika).

Delovanje, pri katerem ledenik dolbe in orje po tleh, se imenuje [[eksaracija]]. Je posledica akumulacijskega delovanja.

== Etimologija ==
Beseda ''morena'' izhaja iz francoskega korena ''moraine'' ([mɔ.ʁɛn]), ki pa izvira iz savojsko italijanskega morena. Izraz je v [[geologija|geologijo]] uvedel Horace Bénédict de Saussure leta 1779.&lt;ref name=Jackson1997&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Jackson |editor1-first=Julia A. |title=Glossary of geology. |url=https://archive.org/details/glossaryofgeolog0000unse_k9a5 |date=1997 |publisher=American Geological Institute |location=Alexandria, Viriginia |isbn=0922152349 |edition=Fourth |chapter=moraine [glac geol]}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Morene so reliefne oblike, sestavljene iz ledeniškega pasu, ki ga odlaga predvsem ledeniški led. Ledeniški till pa je neslojen in nerazvrščen naplavin, ki segajo po velikosti od ledeniške moke v velikosti mulja do velikih balvanov.{{sfn|Jackson|1997|loc=&quot;till&quot;}} Posamezni kamniti odlomki so običajno podolgovate do zaobljene oblike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Boggs |first1=Sam |title=Principles of sedimentology and stratigraphy |url=https://archive.org/details/principlessedime00jrsa_061 |date=2006 |publisher=Pearson Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=0131547283 |edition=4th |page=[https://archive.org/details/principlessedime00jrsa_061/page/n295 281]}}&lt;/ref&gt; Morene so lahko na površini ledenika ali odlagajo v obliki kupov ali listov naplavin, kjer se je ledenik stopil.{{sfn|Boggs|2006|pp=278-279}}

== Oblikovanje ==
Morene lahko nastanejo skozi številne procese, odvisno od značilnosti sedimenta, dinamike na ledu in lokacije na ledeniku, v katerem je morena nastala. Procese tvorbe morene lahko ohlapno razdelimo na pasivne in aktivne.&lt;ref name=&quot;Moller2010&quot;&gt;{{cite journal |last1=Möller |first1=Per |title=Melt-out till and ribbed moraine formation, a case study from south Sweden |journal=Sedimentary Geology |date=December 2010 |volume=232 |issue=3-4 |pages=161–180 |doi=10.1016/j.sedgeo.2009.11.003}}&lt;/ref&gt;

Pasivni procesi vključujejo polaganje kaotičnih supraglacialnih sedimentov na pokrajino z omejeno predelavo, ki običajno tvorijo grbine morene.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Kjær|first1=Kurt H.|last2=Krüger|first2=Johannes|date=2001-10-21|title=The final phase of dead-ice moraine development: processes and sediment architecture, Kötlujökull, Iceland|url=https://archive.org/details/sim_sedimentology_2001-10_48_5/page/935|journal=Sedimentology|language=en|volume=48|issue=5|pages=935–952|doi=10.1046/j.1365-3091.2001.00402.x|issn=1365-3091|bibcode=2001Sedim..48..935K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janowski |first1=Lukasz |last2=Tylmann |first2=Karol |last3=Trzcinska |first3=Karolina |last4=Rudowski |first4=Stanislaw |last5=Tegowski |first5=Jaroslaw |title=Exploration of Glacial Landforms by Object-Based Image Analysis and Spectral Parameters of Digital Elevation Model |journal=IEEE Transactions on Geoscience and Remote Sensing |date=2021 |pages=1–17 |doi=10.1109/TGRS.2021.3091771| issn=0196-2892|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Te morene so sestavljene iz supraglacialnih sedimentov z ledene površine.

Aktivni procesi tvorijo ali predelujejo morenski sediment neposredno s gibanjem ledu, znanim kot glaciotektonizem. Te tvorijo potisne morene in narivne morene, ki so pogosto sestavljene iz kopnega in predelanega proglacialnega sedimenta.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Bennett|first=Matthew R.|date=2001-04-01|title=The morphology, structural evolution and significance of push moraines|journal=Earth-Science Reviews|volume=53|issue=3–4|pages=197–236|doi=10.1016/S0012-8252(00)00039-8|bibcode=2001ESRv...53..197B}}&lt;/ref&gt;

Morena lahko nastane tudi zaradi kopičenja peska in gramoza iz ledeniških tokov, ki izvirajo iz ledenega roba. Te pahljačaste usedline se lahko združijo v dolgo morsko bankino, ki označuje rob ledu.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Boulton|first=G. S.|date=1986-10-01|title=Push-moraines and glacier-contact fans in marine and terrestrial environments|url=https://archive.org/details/sim_sedimentology_1986-10_33_5/page/677|journal=Sedimentology|language=en|volume=33|issue=5|pages=677–698|doi=10.1111/j.1365-3091.1986.tb01969.x|issn=1365-3091|bibcode=1986Sedim..33..677B}}&lt;/ref&gt; Več procesov se lahko združi, da tvori in predela eno moreno, večina moren pa beleži kontinuiteto procesov. Predelava moren lahko privede do tvorbe naplavin zlata, kot je to v primeru najjužnejšega [[Čile|Čila]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Potential mineral resources of the Chilean offshore: an overview|journal=Andean Geology|url=http://www.andeangeology.cl/index.php/revista1/article/view/V47n1-3260/html|last1=García|first1=Marcelo|volume=47|pages=1–13|last2=Correa|first2=Jorge|issue=1|year=2020|last3=Maksaev|first3=Víctor|last4=Townley|first4=Brian|doi=10.5027/andgeoV47n1-3260|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:Ansel Adams - National Archives 79-AA-M02.jpg|Morena v Narodnem parku Rocky Mountain, ki ga je leta 1941 posnel Ansel Adams.
File:Icy-lake.jpg|Morena okoli ledeniškega jezera (2709 m), tik pod vrhom Musala (2925 m) v gori [[Rila]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].
File:Moraines Surlej.jpg|Stranske morene umikajočega se ledenika v [[Engadin]]u.
File:Colline moreniche del Lago Garda.JPG|Morena [[Gardsko jezero|Gardskega jezera]].
&lt;/gallery&gt;

== Tipi morene ==
Morene lahko razvrstimo glede na izvor, lokacijo glede na ledenik ali nekdanji ledenik ali po obliki.[13] Prvi pristop je primeren za morene, povezane s sodobnimi ledeniki, vendar je težje uporabiti za stare morene, ki jih določa njihova posebna morfologija, saj se o njihovem izvoru razpravlja. Nekateri tipi moren so znani le iz starodavnih ledenikov, medtem ko so medialne morene dolinskih ledenikov slabo ohranjene in jih je težko ločiti po umiku ali taljenju ledenika.

=== Stranska morena ===
[[File:MorainesLakeLouise.JPG|thumb|Lateralna morena nad jezerom Louise, Alberta, Kanada.]]
Stranske morene so vzporedni grebeni naplavin, odloženih ob straneh ledenika. Nekonsolidirani odpadki se lahko odložijo na vrh ledenika z zmrzaljo, ki razbije stene doline ali iz pritokov, ki tečejo v dolino ali pa so subglacialni ostanki, ki se odnesejo na površino ledenika, stopijo in prenesejo v rob ledenika.[15]
[[File:Glacier.zermatt.arp.750pix.jpg|left|thumb|Morene jasno vidne na stranskem ledeniku ledenika Gorner, Zermatt, Švica. Bočna morena je visok nasip brez snega v zgornji levi četrtini slike. Medialna morena je dvojna črta naplavin, ki teče navzdol po središčni črti ledenika.]]

Stranske morene se lahko dvignejo do 140 metrov nad dno doline, so lahko dolge do 3 kilometre in so bolj strme blizu roba ledenika (do 80 stopinj) kot dlje (kjer so pobočja običajno 29 do 36 stopinj.&lt;ref name=LukasEtal2012&gt;{{cite journal |last1=Lukas |first1=Sven |last2=Graf |first2=Andreas |last3=Coray |first3=Sandro |last4=Schlüchter |first4=Christian |title=Genesis, stability and preservation potential of large lateral moraines of Alpine valley glaciers – towards a unifying theory based on Findelengletscher, Switzerland |journal=Quaternary Science Reviews |date=March 2012 |volume=38 |pages=27–48 |doi=10.1016/j.quascirev.2012.01.022}}&lt;/ref&gt;

=== Talna morena ===
[[File:Ground moraine 9004.jpg|thumb|Talne morene ustvarjajo nepravilen, valovit topografijo.]]
Talne morene so obdelovalna območja z nepravilno topografijo in brez grebenov, ki pogosto tvorijo rahlo valovite hribe ali ravnice{{sfn|Jackson|1997|loc=&quot;ground moraine&quot;}} z reliefom, manjšim od 10 metrov. Prizemna morena je nakopičena na dnu ledu kot ležeča plošča s tanko in prekinjeno zgornjo plastjo supraglacialnega tila, ki se odlaga, ko se ledenik umika. Običajno ga najdemo na območjih med končnimi morenami.&lt;ref name=HiltJohnsonMenzies2002&gt;{{cite journal |last1=Hilt Johnson |first1=W. |last2=Menzies |first2=John |title=Supraglacial and ice-marginal deposits and landforms |journal=Modern and Past Glacial Environments |date=2002 |pages=317–333 |doi=10.1016/B978-075064226-2/50013-1}}&lt;/ref&gt;

==== Rogenska morena ====
Rogenske morene ali rebraste morene so vrsta bazalnih moren, ki tvorijo niz reber, pravokotnih na tok ledu v [[ledeni pokrov|ledenem pokrovu]]. Vdolbine med rebri so včasih napolnjene z vodo, zaradi česar so Rogenske morene na zračnih posnetkih videti kot tigrove črte. Rogenske morene so poimenovane po jezeru [[Rogen (jezero)|Rogen]]&lt;ref name=Moller&gt;Möller, P., 2006. Rogen moraine: an example of glacial reshaping of preexisting landforms. ''Quaternary Science Reviews'', '''25''':362–389&lt;/ref&gt; v [[Härjedalen]]u na [[Švedska|Švedskem]], tipskem kraju reliefa.

==== de Geer morena ====
Tesno povezane z Rogenskimi morenami, so morene de Geer do 5 m visoke in 10-50 m široki grebeni, ki potekajo pravokotno na ledeni tok. Pojavljajo se v velikih skupinah v nižjih območjih.&lt;ref name = &quot;nominate&quot;&gt;{{cite report |title = The Kvarken Archipelago |url = http://whc.unesco.org/uploads/nominations/898bis.pdf |author = Metsähallitus (Forest and Park Services) |date = 16 July 2006 |access-date = 3 October 2021}}&lt;/ref&gt; Poimenovane po Gerardu de Geeru, ki jih je prvi opisal leta 1889, so se te morene morda razvile iz razpok pod ledeno ploščo. [[Kvarken]] (ozka regija [[Botnijski zaliv|Botnijskega zaliva]]) ima zelo veliko gostoto moren de Geer.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kotilainen |first1=Aarno T. |last2=Kaskela |first2=Anu M. |last3=Bäck |first3=Saara |last4=Leinikki |first4=Jouni |title=Submarine De Geer Moraines in the Kvarken Archipelago, the Baltic Sea |journal=Seafloor Geomorphology as Benthic Habitat |date=2012 |pages=289–298 |doi=10.1016/B978-0-12-385140-6.00017-7}}&lt;/ref&gt;

=== Čelna ali končna (terminalna) morena ===
[[Image:Erratics-Cascades-PB110028.JPG|thumb|left|Več nepravilnosti na čelni moreni Okanoganskega režnja. Kaskadno gorovje v ozadju.]]
Čelne morene ali končne (terminalne) morene (včasih tudi čelna groblja, čelni nasip, sprednja morena) so grebeni nekonsolidiranih sedimentov, odloženih na čelu ali koncu ledenika oziroma ledeniškega jezika. Običajno odražajo obliko konca ledenika. Ledeniki delujejo podobno kot tekoči trak, ki prenaša ostanke z vrha ledenika na dno, kjer jih odlaga v končne morene. Velikost in oblika končne morene sta določeni glede na to, ali ledenik napreduje, se umika ali je v ravnotežju. Dlje ko ostane konec ledenika na enem mestu, več sedimentov se nabere v moreni. Obstajata dve vrsti končnih moren: čelne in recesijske. Čelne morene označujejo največji napredek ledenika. Recesijske morene so majhni grebeni, ki ostanejo, ko se ledenik med umikom ustavi. Ko se ledenik umakne, lahko čelno moreno uniči postglacialna erozija.&lt;ref name=&quot;ReineckSingh2012&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=H.-E. Reineck|author2=I. B. Singh|title=Depositional Sedimentary Environments: With Reference to Terrigenous Clastics|url=https://books.google.com/books?id=UcjuCAAAQBAJ&amp;pg=PA170|date=6 December 2012|publisher=Springer Science &amp; Business Media|isbn=978-3-642-96291-2|pages=170–}}&lt;/ref&gt;

==== Recesijska morena ====
Recesijske morene pogosto opazimo kot niz prečnih grebenov, ki potekajo čez dolino za čelno / končno moreno. Oblikujejo se pravokotno na stranske morene, med katerimi se nahajajo, in so sestavljene iz nekonsolidiranih sedimentov, ki jih je odložil ledenik. Nastanejo med začasnimi postanki v umiku ledenika.&lt;ref&gt;&quot;Moraine&quot;. ''Columbia Electronic Encyclopedia'', 6th Edition (2009): 1. Academic Search Complete. EBSCO. Web. 6 Oct. 2010.&lt;/ref&gt;

=== Medialna morena ===
[[File:Nuussuaq-peninsula-moraines.jpg|thumb|Medialne morene, polotok Nuussuaq, Grenlandija.]]
Medialna morena je greben morene, ki poteka po središču dna doline. Nastane, ko se srečata dva ledenika in se naplavine na robovih sosednjih stranic doline združijo in se prenesejo na vrh povečanega ledenika. Ko se ledenik topi ali umika, se naplavine odlagajo in nastane greben na sredini dna doline. Ledenik Kaskawulsh v narodnem parku Kluane, Yukon, ima 1 km širok greben srednje morene.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Loomis |first1=S.R. |year=1970 |title=Morphology and structure of an ice-cored medial moraine, Kaskawulsh Glacier, Yukon |journal=Arctic Institute of North America Research Paper |volume=57 |pages=1–65}}&lt;/ref&gt;
{{wide image|Bruggen-PioXI FaceCompleteCroppedIMG5642.jpg|600px|align-cap=center|Izrazita temna črta na levi četrtini tvori medialno moreno. To je videti kot blato na vodni površini. (Ledenik Brüggen, Patagonija).}}

=== Supraglacialne morene ===
Supraglacialne morene nastanejo zaradi ostankov, ki so se nabrali na vrhu ledeniškega ledu. Ti ostanki se lahko kopičijo zaradi toka ledu proti površini v ablacijski coni&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Boulton |first1=G. S. |title=The Development of a Complex Supraglacial Moraine at the Margin of Sørbreen, Ny Friesland, Vestspitsbergen |journal=Journal of Glaciology |date=1967 |volume=6 |issue=47 |pages=717–735 |doi=10.3189/S0022143000019961}}&lt;/ref&gt;, taljenja površinskega ledu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Fyffe |first1=Catriona L. |last2=Woodget |first2=Amy S. |last3=Kirkbride |first3=Martin P. |last4=Deline |first4=Philip |last5=Westoby |first5=Matthew J. |last6=Brock |first6=Ben W. |title=Processes at the margins of supraglacial debris cover: Quantifying dirty ice ablation and debris redistribution |journal=Earth Surface Processes and Landforms |date=August 2020 |volume=45 |issue=10 |pages=2272–2290 |doi=10.1002/esp.4879}}&lt;/ref&gt; ali zaradi naplavin, ki padejo na ledenik s stranskih sten doline.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Nakawo |first1=M. |last2=Iwata |first2=S. |last3=Watanabe |first3=O. |last4=Yoshida |first4=M. |title=Processes which Distribute Supraglacial Debris on the Khumbu Glacier, Nepal Himalaya |journal=Annals of Glaciology |date=1986 |volume=8 |pages=129–131 |doi=10.3189/S0260305500001294}}&lt;/ref&gt;

=== Valovita morena ===
Manjše ali valovite morene (angleško ''Washboard'' ker iz zraka spominja na pralno desko), so geomorfne značilnosti nizke amplitude, ki jih povzročajo ledeniki. Sestavljeni so iz nizkoreliefnih grebenov, višine od 1 do 2 metra in približno 100 metrov narazen, ki so se nabrali na dnu ledu kot ležišče.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Stewart |first1=Robert A. |last2=Bryant |first2=Deborah |last3=Sweat |first3=Michael J. |title=Nature and origin of corrugated ground moraine of the Des Moines lobe, Story County, Iowa |url=https://archive.org/details/sim_geomorphology_1988-03_1_2/page/111 |journal=Geomorphology |date=March 1988 |volume=1 |issue=2 |pages=111–130 |doi=10.1016/0169-555X(88)90010-4}}&lt;/ref&gt;

=== Veiki morena === 
Veiki morena je nekakšna grbina morena, ki tvori nepravilne pokrajine ribnikov in planot, obdanih z bregovi. Nastane zaradi nepravilnega taljenja ledu, prekritega z debelo plastjo naplavin. Veiki morena je pogosta na severu Švedske in delih Kanade.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Moraines}}
{{wiktionary|moraine}}
* [https://web.archive.org/web/20160426164815/http://www.pantagraph.com/news/local/glacial-moraines-unmistakable-vestige-of-last-ice-age/article_78058029-8591-58f3-9bc6-9e5592cc3404.html &quot;Glacial moraines unmistakable vestige of last ice age&quot; – ''Pantagraph''] (Bloomington, Illinois newspaper)

[[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]]
[[Kategorija:Glaciologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fdjyx2upn8ta2502veqfokx5i3smz10</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686613</id>
      <parentid>6686602</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:04:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6686602|6686602]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-33699-77|~2026-33699-77]] ([[User talk:~2026-33699-77|pogovor]])</comment>
      <origin>6686613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16797" sha1="6j94q556xauhmnykfdyg9n34kfuq51m" xml:space="preserve">[[Slika:Glacier.zermatt.arp.750pix.jpg|thumb|right|250px|Robna morena pri [[Zermatt]]u v [[Švica|Švici]]]]
'''Moréna''' ali '''gróblja''' je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški [[til]], ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča. Je torej [[ledenik|ledeniška]] tvorba, ki nastane tako, da se med pomikanjem ledenika odtrga različen material. Sestavljen je lahko iz delno zaokroženih delcev velikosti od [[balvan]]ov (v tem primeru se pogosto imenuje balvanska glina) do [[gramoz]]a in [[pesek|peska]], v pritlični masi fino razdeljenega glinastega materiala, ki se včasih imenuje ledeniška moka. 

Grušč, ki je padel iz višin, je razporejen brez reda, večji kosi, katere pa je odtrgalo [[čelo ledenika]], se zbirajo ob topljenju ledu in nagrmadijo kot mogočen [[nasip]], ki sestavlja '''čelno moreno'''. 

Stranske morene so nastale ko so tiste, ki so nastale ko so kosi [[preperina|preperin]], ki so padali v ledenik z roba ob strani ledenega toka, čelne morene pa so nastale ob vznožju, kar označuje največji napredek ledenika. Druge vrste moren so zemeljske morene (območja z obdelavo, ki tvorijo plošče na ravni ali nepravilni topografiji) in medialne morene (morene, ki nastanejo tam, kjer se srečata dva ledenika).

Delovanje, pri katerem ledenik dolbe in orje po tleh, se imenuje [[eksaracija]]. Je posledica akumulacijskega delovanja.

== Etimologija ==
Beseda ''morena'' izhaja iz francoskega korena ''moraine'' ([mɔ.ʁɛn]), ki pa izvira iz savojsko italijanskega morena. Izraz je v [[geologija|geologijo]] uvedel Horace Bénédict de Saussure leta 1779.&lt;ref name=Jackson1997&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Jackson |editor1-first=Julia A. |title=Glossary of geology. |url=https://archive.org/details/glossaryofgeolog0000unse_k9a5 |date=1997 |publisher=American Geological Institute |location=Alexandria, Viriginia |isbn=0922152349 |edition=Fourth |chapter=moraine [glac geol]}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Morene so reliefne oblike, sestavljene iz ledeniškega pasu, ki ga odlaga predvsem ledeniški led. Ledeniški till pa je neslojen in nerazvrščen naplavin, ki segajo po velikosti od ledeniške moke v velikosti mulja do velikih balvanov.{{sfn|Jackson|1997|loc=&quot;till&quot;}} Posamezni kamniti odlomki so običajno podolgovate do zaobljene oblike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Boggs |first1=Sam |title=Principles of sedimentology and stratigraphy |url=https://archive.org/details/principlessedime00jrsa_061 |date=2006 |publisher=Pearson Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=0131547283 |edition=4th |page=[https://archive.org/details/principlessedime00jrsa_061/page/n295 281]}}&lt;/ref&gt; Morene so lahko na površini ledenika ali odlagajo v obliki kupov ali listov naplavin, kjer se je ledenik stopil.{{sfn|Boggs|2006|pp=278-279}}

== Oblikovanje ==
Morene lahko nastanejo skozi številne procese, odvisno od značilnosti sedimenta, dinamike na ledu in lokacije na ledeniku, v katerem je morena nastala. Procese tvorbe morene lahko ohlapno razdelimo na pasivne in aktivne.&lt;ref name=&quot;Moller2010&quot;&gt;{{cite journal |last1=Möller |first1=Per |title=Melt-out till and ribbed moraine formation, a case study from south Sweden |journal=Sedimentary Geology |date=December 2010 |volume=232 |issue=3-4 |pages=161–180 |doi=10.1016/j.sedgeo.2009.11.003}}&lt;/ref&gt;

Pasivni procesi vključujejo polaganje kaotičnih supraglacialnih sedimentov na pokrajino z omejeno predelavo, ki običajno tvorijo grbine morene.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Kjær|first1=Kurt H.|last2=Krüger|first2=Johannes|date=2001-10-21|title=The final phase of dead-ice moraine development: processes and sediment architecture, Kötlujökull, Iceland|url=https://archive.org/details/sim_sedimentology_2001-10_48_5/page/935|journal=Sedimentology|language=en|volume=48|issue=5|pages=935–952|doi=10.1046/j.1365-3091.2001.00402.x|issn=1365-3091|bibcode=2001Sedim..48..935K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janowski |first1=Lukasz |last2=Tylmann |first2=Karol |last3=Trzcinska |first3=Karolina |last4=Rudowski |first4=Stanislaw |last5=Tegowski |first5=Jaroslaw |title=Exploration of Glacial Landforms by Object-Based Image Analysis and Spectral Parameters of Digital Elevation Model |journal=IEEE Transactions on Geoscience and Remote Sensing |date=2021 |pages=1–17 |doi=10.1109/TGRS.2021.3091771| issn=0196-2892|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Te morene so sestavljene iz supraglacialnih sedimentov z ledene površine.

Aktivni procesi tvorijo ali predelujejo morenski sediment neposredno s gibanjem ledu, znanim kot glaciotektonizem. Te tvorijo potisne morene in narivne morene, ki so pogosto sestavljene iz kopnega in predelanega proglacialnega sedimenta.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Bennett|first=Matthew R.|date=2001-04-01|title=The morphology, structural evolution and significance of push moraines|journal=Earth-Science Reviews|volume=53|issue=3–4|pages=197–236|doi=10.1016/S0012-8252(00)00039-8|bibcode=2001ESRv...53..197B}}&lt;/ref&gt;

Morena lahko nastane tudi zaradi kopičenja peska in gramoza iz ledeniških tokov, ki izvirajo iz ledenega roba. Te pahljačaste usedline se lahko združijo v dolgo morsko bankino, ki označuje rob ledu.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Boulton|first=G. S.|date=1986-10-01|title=Push-moraines and glacier-contact fans in marine and terrestrial environments|url=https://archive.org/details/sim_sedimentology_1986-10_33_5/page/677|journal=Sedimentology|language=en|volume=33|issue=5|pages=677–698|doi=10.1111/j.1365-3091.1986.tb01969.x|issn=1365-3091|bibcode=1986Sedim..33..677B}}&lt;/ref&gt; Več procesov se lahko združi, da tvori in predela eno moreno, večina moren pa beleži kontinuiteto procesov. Predelava moren lahko privede do tvorbe naplavin zlata, kot je to v primeru najjužnejšega [[Čile|Čila]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Potential mineral resources of the Chilean offshore: an overview|journal=Andean Geology|url=http://www.andeangeology.cl/index.php/revista1/article/view/V47n1-3260/html|last1=García|first1=Marcelo|volume=47|pages=1–13|last2=Correa|first2=Jorge|issue=1|year=2020|last3=Maksaev|first3=Víctor|last4=Townley|first4=Brian|doi=10.5027/andgeoV47n1-3260|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:Ansel Adams - National Archives 79-AA-M02.jpg|Morena v Narodnem parku Rocky Mountain, ki ga je leta 1941 posnel Ansel Adams.
File:Icy-lake.jpg|Morena okoli ledeniškega jezera (2709 m), tik pod vrhom Musala (2925 m) v gori [[Rila]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].
File:Moraines Surlej.jpg|Stranske morene umikajočega se ledenika v [[Engadin]]u.
File:Colline moreniche del Lago Garda.JPG|Morena [[Gardsko jezero|Gardskega jezera]].
&lt;/gallery&gt;

== Tipi morene ==
Morene lahko razvrstimo glede na izvor, lokacijo glede na ledenik ali nekdanji ledenik ali po obliki.[13] Prvi pristop je primeren za morene, povezane s sodobnimi ledeniki, vendar je težje uporabiti za stare morene, ki jih določa njihova posebna morfologija, saj se o njihovem izvoru razpravlja. Nekateri tipi moren so znani le iz starodavnih ledenikov, medtem ko so medialne morene dolinskih ledenikov slabo ohranjene in jih je težko ločiti po umiku ali taljenju ledenika.

=== Stranska morena ===
[[File:MorainesLakeLouise.JPG|thumb|Lateralna morena nad jezerom Louise, Alberta, Kanada.]]
Stranske morene so vzporedni grebeni naplavin, odloženih ob straneh ledenika. Nekonsolidirani odpadki se lahko odložijo na vrh ledenika z zmrzaljo, ki razbije stene doline ali iz pritokov, ki tečejo v dolino ali pa so subglacialni ostanki, ki se odnesejo na površino ledenika, stopijo in prenesejo v rob ledenika.[15]
[[File:Glacier.zermatt.arp.750pix.jpg|left|thumb|Morene jasno vidne na stranskem ledeniku ledenika Gorner, Zermatt, Švica. Bočna morena je visok nasip brez snega v zgornji levi četrtini slike. Medialna morena je dvojna črta naplavin, ki teče navzdol po središčni črti ledenika.]]

Stranske morene se lahko dvignejo do 140 metrov nad dno doline, so lahko dolge do 3 kilometre in so bolj strme blizu roba ledenika (do 80 stopinj) kot dlje (kjer so pobočja običajno 29 do 36 stopinj.&lt;ref name=LukasEtal2012&gt;{{cite journal |last1=Lukas |first1=Sven |last2=Graf |first2=Andreas |last3=Coray |first3=Sandro |last4=Schlüchter |first4=Christian |title=Genesis, stability and preservation potential of large lateral moraines of Alpine valley glaciers – towards a unifying theory based on Findelengletscher, Switzerland |journal=Quaternary Science Reviews |date=March 2012 |volume=38 |pages=27–48 |doi=10.1016/j.quascirev.2012.01.022}}&lt;/ref&gt;

=== Talna morena ===
[[File:Ground moraine 9004.jpg|thumb|Talne morene ustvarjajo nepravilen, valovit topografijo.]]
Talne morene so obdelovalna območja z nepravilno topografijo in brez grebenov, ki pogosto tvorijo rahlo valovite hribe ali ravnice{{sfn|Jackson|1997|loc=&quot;ground moraine&quot;}} z reliefom, manjšim od 10 metrov. Prizemna morena je nakopičena na dnu ledu kot ležeča plošča s tanko in prekinjeno zgornjo plastjo supraglacialnega tila, ki se odlaga, ko se ledenik umika. Običajno ga najdemo na območjih med končnimi morenami.&lt;ref name=HiltJohnsonMenzies2002&gt;{{cite journal |last1=Hilt Johnson |first1=W. |last2=Menzies |first2=John |title=Supraglacial and ice-marginal deposits and landforms |journal=Modern and Past Glacial Environments |date=2002 |pages=317–333 |doi=10.1016/B978-075064226-2/50013-1}}&lt;/ref&gt;

==== Rogenska morena ====
Rogenske morene ali rebraste morene so vrsta bazalnih moren, ki tvorijo niz reber, pravokotnih na tok ledu v [[ledeni pokrov|ledenem pokrovu]]. Vdolbine med rebri so včasih napolnjene z vodo, zaradi česar so Rogenske morene na zračnih posnetkih videti kot tigrove črte. Rogenske morene so poimenovane po jezeru [[Rogen (jezero)|Rogen]]&lt;ref name=Moller&gt;Möller, P., 2006. Rogen moraine: an example of glacial reshaping of preexisting landforms. ''Quaternary Science Reviews'', '''25''':362–389&lt;/ref&gt; v [[Härjedalen]]u na [[Švedska|Švedskem]], tipskem kraju reliefa.

==== de Geer morena ====
Tesno povezane z Rogenskimi morenami, so morene de Geer do 5 m visoke in 10-50 m široki grebeni, ki potekajo pravokotno na ledeni tok. Pojavljajo se v velikih skupinah v nižjih območjih.&lt;ref name = &quot;nominate&quot;&gt;{{cite report |title = The Kvarken Archipelago |url = http://whc.unesco.org/uploads/nominations/898bis.pdf |author = Metsähallitus (Forest and Park Services) |date = 16 July 2006 |access-date = 3 October 2021}}&lt;/ref&gt; Poimenovane po Gerardu de Geeru, ki jih je prvi opisal leta 1889, so se te morene morda razvile iz razpok pod ledeno ploščo. [[Kvarken]] (ozka regija [[Botnijski zaliv|Botnijskega zaliva]]) ima zelo veliko gostoto moren de Geer.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kotilainen |first1=Aarno T. |last2=Kaskela |first2=Anu M. |last3=Bäck |first3=Saara |last4=Leinikki |first4=Jouni |title=Submarine De Geer Moraines in the Kvarken Archipelago, the Baltic Sea |journal=Seafloor Geomorphology as Benthic Habitat |date=2012 |pages=289–298 |doi=10.1016/B978-0-12-385140-6.00017-7}}&lt;/ref&gt;

=== Čelna ali končna (terminalna) morena ===
[[Image:Erratics-Cascades-PB110028.JPG|thumb|left|Več nepravilnosti na čelni moreni Okanoganskega režnja. Kaskadno gorovje v ozadju.]]
Čelne morene ali končne (terminalne) morene (včasih tudi čelna groblja, čelni nasip, sprednja morena) so grebeni nekonsolidiranih sedimentov, odloženih na čelu ali koncu ledenika oziroma ledeniškega jezika. Običajno odražajo obliko konca ledenika. Ledeniki delujejo podobno kot tekoči trak, ki prenaša ostanke z vrha ledenika na dno, kjer jih odlaga v končne morene. Velikost in oblika končne morene sta določeni glede na to, ali ledenik napreduje, se umika ali je v ravnotežju. Dlje ko ostane konec ledenika na enem mestu, več sedimentov se nabere v moreni. Obstajata dve vrsti končnih moren: čelne in recesijske. Čelne morene označujejo največji napredek ledenika. Recesijske morene so majhni grebeni, ki ostanejo, ko se ledenik med umikom ustavi. Ko se ledenik umakne, lahko čelno moreno uniči postglacialna erozija.&lt;ref name=&quot;ReineckSingh2012&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=H.-E. Reineck|author2=I. B. Singh|title=Depositional Sedimentary Environments: With Reference to Terrigenous Clastics|url=https://books.google.com/books?id=UcjuCAAAQBAJ&amp;pg=PA170|date=6 December 2012|publisher=Springer Science &amp; Business Media|isbn=978-3-642-96291-2|pages=170–}}&lt;/ref&gt;

==== Recesijska morena ====
Recesijske morene pogosto opazimo kot niz prečnih grebenov, ki potekajo čez dolino za čelno / končno moreno. Oblikujejo se pravokotno na stranske morene, med katerimi se nahajajo, in so sestavljene iz nekonsolidiranih sedimentov, ki jih je odložil ledenik. Nastanejo med začasnimi postanki v umiku ledenika.&lt;ref&gt;&quot;Moraine&quot;. ''Columbia Electronic Encyclopedia'', 6th Edition (2009): 1. Academic Search Complete. EBSCO. Web. 6 Oct. 2010.&lt;/ref&gt;

=== Medialna morena ===
[[File:Nuussuaq-peninsula-moraines.jpg|thumb|Medialne morene, polotok Nuussuaq, Grenlandija.]]
Medialna morena je greben morene, ki poteka po središču dna doline. Nastane, ko se srečata dva ledenika in se naplavine na robovih sosednjih stranic doline združijo in se prenesejo na vrh povečanega ledenika. Ko se ledenik topi ali umika, se naplavine odlagajo in nastane greben na sredini dna doline. Ledenik Kaskawulsh v narodnem parku Kluane, Yukon, ima 1 km širok greben srednje morene.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Loomis |first1=S.R. |year=1970 |title=Morphology and structure of an ice-cored medial moraine, Kaskawulsh Glacier, Yukon |journal=Arctic Institute of North America Research Paper |volume=57 |pages=1–65}}&lt;/ref&gt;
{{wide image|Bruggen-PioXI FaceCompleteCroppedIMG5642.jpg|600px|align-cap=center|Izrazita temna črta na levi četrtini tvori medialno moreno. To je videti kot blato na vodni površini. (Ledenik Brüggen, Patagonija).}}

=== Supraglacialne morene ===
Supraglacialne morene nastanejo zaradi ostankov, ki so se nabrali na vrhu ledeniškega ledu. Ti ostanki se lahko kopičijo zaradi toka ledu proti površini v ablacijski coni&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Boulton |first1=G. S. |title=The Development of a Complex Supraglacial Moraine at the Margin of Sørbreen, Ny Friesland, Vestspitsbergen |journal=Journal of Glaciology |date=1967 |volume=6 |issue=47 |pages=717–735 |doi=10.3189/S0022143000019961}}&lt;/ref&gt;, taljenja površinskega ledu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Fyffe |first1=Catriona L. |last2=Woodget |first2=Amy S. |last3=Kirkbride |first3=Martin P. |last4=Deline |first4=Philip |last5=Westoby |first5=Matthew J. |last6=Brock |first6=Ben W. |title=Processes at the margins of supraglacial debris cover: Quantifying dirty ice ablation and debris redistribution |journal=Earth Surface Processes and Landforms |date=August 2020 |volume=45 |issue=10 |pages=2272–2290 |doi=10.1002/esp.4879}}&lt;/ref&gt; ali zaradi naplavin, ki padejo na ledenik s stranskih sten doline.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Nakawo |first1=M. |last2=Iwata |first2=S. |last3=Watanabe |first3=O. |last4=Yoshida |first4=M. |title=Processes which Distribute Supraglacial Debris on the Khumbu Glacier, Nepal Himalaya |journal=Annals of Glaciology |date=1986 |volume=8 |pages=129–131 |doi=10.3189/S0260305500001294}}&lt;/ref&gt;

=== Valovita morena ===
Manjše ali valovite morene (angleško ''Washboard'' ker iz zraka spominja na pralno desko), so geomorfne značilnosti nizke amplitude, ki jih povzročajo ledeniki. Sestavljeni so iz nizkoreliefnih grebenov, višine od 1 do 2 metra in približno 100 metrov narazen, ki so se nabrali na dnu ledu kot ležišče.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Stewart |first1=Robert A. |last2=Bryant |first2=Deborah |last3=Sweat |first3=Michael J. |title=Nature and origin of corrugated ground moraine of the Des Moines lobe, Story County, Iowa |url=https://archive.org/details/sim_geomorphology_1988-03_1_2/page/111 |journal=Geomorphology |date=March 1988 |volume=1 |issue=2 |pages=111–130 |doi=10.1016/0169-555X(88)90010-4}}&lt;/ref&gt;

=== Veiki morena === 
Veiki morena je nekakšna grbina morena, ki tvori nepravilne pokrajine ribnikov in planot, obdanih z bregovi. Nastane zaradi nepravilnega taljenja ledu, prekritega z debelo plastjo naplavin. Veiki morena je pogosta na severu Švedske in delih Kanade.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Moraines}}
{{wiktionary|moraine}}
* [https://web.archive.org/web/20160426164815/http://www.pantagraph.com/news/local/glacial-moraines-unmistakable-vestige-of-last-ice-age/article_78058029-8591-58f3-9bc6-9e5592cc3404.html &quot;Glacial moraines unmistakable vestige of last ice age&quot; – ''Pantagraph''] (Bloomington, Illinois newspaper)

[[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]]
[[Kategorija:Glaciologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6j94q556xauhmnykfdyg9n34kfuq51m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>79050</id>
    <revision>
      <id>6686426</id>
      <parentid>6686401</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:06:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2196" sha1="dn9vypq87sxg4sz5mjij2jdywjivve3" xml:space="preserve">&lt;!--

  OPOMBA: TA STRAN NI PESKOVNIK!

  To je predloga, ki se pojavi kot glava na vrhu peskovnika.
  Če želite preizkušati urejanje, tega prosimo ne počnite tu.
  V dejanski peskovnik lahko vstopite z vpisom WP:PK ali WP:PESEK v »Iskanje v Wikipediji«.
  Še enkrat, ta predloga ni namenjena eksperimentiranju!

  Posodobitev: reference lahko dodajate v 6 predlog X1–X6.

--&gt;
{| style=&quot;background-color: transparent; border:1px dotted #000000;padding:2px;margin:2px;&quot;
| [[Slika:Sandbox - OpenClipart.svg|120px]]
| style=&quot;padding: 0px 10px; text-align:justify;&quot; | '''Pozdravljeni v peskovniku Wikipedije!'''

Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite &lt;span class=&quot;navadnapovezava&quot;&gt;'''[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}} tukaj]'''&lt;/span&gt; ali zavihek '''Uredi kodo''' zgoraj (oziroma '''Uredi''' v [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]]), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb '''Objavi spremembe'''. Vsebina tu '''ne bo''' ostala trajno, saj stran vsake toliko izpraznimo.

Če ste se registrirali in ste prijavljeni, si lahko ustvarite tudi &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Special:Mypage/peskovnik|action=edit&amp;preload=Predloga:Uporabnikov_peskovnik/preload}} svoj lastni peskovnik]&lt;/span&gt;.&lt;br&gt;
Prosimo vas, da ne dodajate avtorsko zavarovane ali neprimerne vsebine.&lt;br&gt;
Za kakršnakoli vprašanja smo na voljo [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]].
----
&lt;span style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;Predloge za eksperimentiranje: [[Predloga:X1|X1]], [[Predloga:X2|X2]], [[Predloga:X3|X3]], [[Predloga:X4|X4]], [[Predloga:X5|X5]], [[Predloga:X6|X6]]&lt;/span&gt;

|
{| style=&quot;background-color: transparent; margin-left:50px;&quot;
{{#ifeq: {{FULLPAGENAME}} | Wikipedija:Peskovnik | {{!}} {{Bližnjica|WP:PK|WP:PESEK}} }}
|-
| style=&quot;border: 1px solid black; text-align: center; padding:10px; font-size:94%; background: #eeeeee; white-space: nowrap;&quot; | 
Več informacij:&lt;br&gt;
[[Pomoč:Uvod|Uvod v Wikipedijo]]&lt;br&gt;
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]]&lt;br&gt;
[[Wikipedija:Pravila in smernice|Pravila in smernice]]
|}
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Wikipedija:Peskovnik]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dn9vypq87sxg4sz5mjij2jdywjivve3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:X2</title>
    <ns>10</ns>
    <id>79055</id>
    <revision>
      <id>6686469</id>
      <parentid>6685543</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:04:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test</comment>
      <origin>6686469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="188" sha1="qjdi7ukpk85133a6k3dvurfehd24pn4" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
žpk [[Janko Prunk]] xžpk dhp [[Franci Petek]] xdhp dkn [[Karel Martel]] xdkn vkr [[Marko Rijavec]] xvkr</text>
      <sha1>qjdi7ukpk85133a6k3dvurfehd24pn4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686471</id>
      <parentid>6686469</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:07:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1978" sha1="blb2q9peisvwcoui5sd30djsknmpg6k" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
{{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška = 
| Univerzitetna = 
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)
--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž upd Karel Jošt xupd
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)
--&gt;
| Ajdovščina = žpk [[Janko Prunk]] xžpk dhp [[Franci Petek]] xdhp dkn [[Karel Martel]] xdkn vkr [[Marko Rijavec]] xvkr
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu))
--&gt;
| Babno Polje = 
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu))
--&gt;
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = Ivan Zanjkovič
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)
--&gt;
| Apače = 
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71)
--&gt;
| Adlešiči = 
}}
}}</text>
      <sha1>blb2q9peisvwcoui5sd30djsknmpg6k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686543</id>
      <parentid>6686471</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:20:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>reset</comment>
      <origin>6686543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82" sha1="1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volitve</title>
    <ns>0</ns>
    <id>80036</id>
    <revision>
      <id>6686777</id>
      <parentid>6649514</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:48:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33661-66</username>
        <id>261314</id>
      </contributor>
      <comment>Popravek...</comment>
      <origin>6686777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="883" sha1="6ugx6z1j1lfyj3q1m1q8p16c91lcisj" xml:space="preserve">[[slika:Election MG 3455.JPG|thumb|220px|Volilka oddaja listič s svojim glasom v [[volilna skrinjica|volilno skrinjico]]]]JAZ VOLIM JANŠATA !!!{{glavni|Volitve v Sloveniji}}

Volitve v [[Slovenija|Sloveniji]] so zagotovljene z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]], na njih lahko sodelujejo [[volilni upravičenec|volilni upravičenci]] (vsi [[državljan]]i Slovenije, ki so dopolnili 18 let) ter tako sodelujejo v [[politika Slovenije|politiki Slovenije]]. Za izvedbo je odgovorna [[Državna volilna komisija Republike Slovenije|Državna volilna komisija]].

== Glej tudi ==
* [[Referendum]]
* [[Plebiscit]]
* [[Volilni molk]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dvk-rs.si/ Državna volilna komisija]
* [http://www.volitve.info Volitve.info]

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Volitve| ]]
[[Kategorija:Glasovanje]]

[[Kategorija:Politika]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6ugx6z1j1lfyj3q1m1q8p16c91lcisj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686779</id>
      <parentid>6686777</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-33661-66|~2026-33661-66]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-33661-66|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Marko3 (6686777): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6649514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1368" sha1="fz9uk4w4y81mx11hcb0i1je1nbzly8t" xml:space="preserve">[[slika:Election MG 3455.JPG|thumb|220px|Volilka oddaja listič s svojim glasom v [[volilna skrinjica|volilno skrinjico]]]]
'''Volitve''' so [[politika|politični]] postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj [[glas]], ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo – [[politik]]a, ki se s tem ukvarja poklicno.

V večini današnjih držav je [[volilna pravica]] omejena le na [[državljanstvo]] in [[polnoletnost]], toda v nekaterih državah se volitev ne smejo udeleževati [[kriminalec|kriminalci]], [[ženska|ženske]] ...

== Volitve v Sloveniji ==
{{glavni|Volitve v Sloveniji}}

Volitve v [[Slovenija|Sloveniji]] so zagotovljene z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]], na njih lahko sodelujejo [[volilni upravičenec|volilni upravičenci]] (vsi [[državljan]]i Slovenije, ki so dopolnili 18 let) ter tako sodelujejo v [[politika Slovenije|politiki Slovenije]]. Za izvedbo je odgovorna [[Državna volilna komisija Republike Slovenije|Državna volilna komisija]].

== Glej tudi ==
* [[Referendum]]
* [[Plebiscit]]
* [[Volilni molk]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dvk-rs.si/ Državna volilna komisija]
* [http://www.volitve.info Volitve.info]

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Volitve| ]]
[[Kategorija:Glasovanje]]

[[Kategorija:Politika]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fz9uk4w4y81mx11hcb0i1je1nbzly8t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železniška postaja Nova Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85340</id>
    <revision>
      <id>6686760</id>
      <parentid>6645289</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:39:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>menjane fotografije; tn</comment>
      <origin>6686760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14494" sha1="bp89h0hpj41oci9hpa2d3iinpffam36" xml:space="preserve">{{Infopolje Železniška postaja
|image= [[Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=
|coordinates = {{coord|45|57|18|N|13|38|07|E|region:SI|format=dms|display=inline,title}}
|  map_type = Slovenia
| map_size = 275
| route_map =
| map_state = expanded
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=87,980 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=89,293 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=1313 [[meter|m]]
|rail1=591 [[meter|m]]
|rail2=660 [[meter|m]]
|rail3=749 [[meter|m]]
|rail4=729 [[meter|m]]
|rail5=699 [[meter|m]]
|rail6=620 [[meter|m]]
|rail7=559 [[meter|m]]
|rail8=560 [[meter|m]]
|peron1=387 [[meter|m]] enostranski
|peron2=387 [[meter|m]] otočni&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/nadgradnja-zelezniske-postaje-nova-gorica |title=Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica |accessdate=15. julij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|SVN=starejše
|vir=[http://www.azp.si/program_omrezja_2007.php AZP.si - Program omrežja 2007]
|extra={{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Nova Gorica - Železniška postaja
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=488
 | lokacija = 
 | občina = Nova Gorica
 | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 57 |lat_seconds = 17 |lat_direction = N
 | long_degrees= 13 |long_minutes = 38 | long_seconds= 6 |long_direction = E
 | coord_display = inline,title
 | zgrajeno = 

}}}}

'''Železniška postaja Nova Gorica''' ({{langx|it|Stazione di Nova Gorica}}) je [[železniška postaja]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki oskrbuje [[Nova Gorica|Novo Gorico]]. Stoji na zahodnem delu mestnega središča, tik ob meji z [[Italija|Italijo]].

Postaja je del [[Bohinjska proga|bohinjske proge]] med [[Jesenice|Jesenicami]] v Sloveniji in [[Trst|Trstom]] v Italiji. Zaradi svojega geografskega položaja je v zgodovini večkrat zamenjala državno pripadnost in ime.

Od odprtja leta 1906 do leta 1919 je bila postaja del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in se imenovala ''Görz Staatsbahnhof''. Leta 1919 je bila v okviru mejnih sprememb po prvi svetovni vojni priključena [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in preimenovana v ''Stazione di Gorizia Nord''. Leta 1923 je bila ponovno preimenovana, tokrat v ''Stazione di Gorizia Montesanto''.

Leta 1947 je nadzor nad postajo prevzela [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Bila na ozemlju [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] in preimenovana v ''Železniška postaja Nova Gorica''. Postaja je sedaj v lasti in upravljanju holdinga [[Slovenske železnice]] (SŽ).

Razmeroma veliko postajno poslopje zaradi obmejne lege in zapletenih političnih razmer na tem območju po izgradnji ni nikoli v celoti zaživelo. Do vstopa Slovenije v [[schengensko območje]] je postaja delovala kot železniški mejni prehod med Slovenijo in Italijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.policija.si/si/organiziranost/uup/meja/prehodi.html |title=Predstavitev slovenskih meja in mejnih prehodov |publisher=Sektor mejne policije |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060106171056/http://www.policija.si:80/si/organiziranost/uup/meja/prehodi.html |archivedate=6. januarja 2006}}&lt;/ref&gt;

V stavbi železniške postaje se nahaja tudi muzej na meji oziroma tako imenovana muzejska zbirka Kolodvor, ki prikazuje nekdanje življenje tik ob državni meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://socavalley.net/sl/blog/go2025-borderless-european-capital-of-culture-just-a-step-from-soca-valley/|title=GO!2025: Čezmejna evropska prestolnica kulture le korak stran od doline Soče|website=www.socavalley.net}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Avstro-Ogrska ===
Postaja je bila odprta 23. julija 1906 ob slovesni otvoritvi odseka Jesenice–Trst ([[bohinjska proga]]), ki je bil del [[Nove alpske železnice|novih alpskih železnic]] ({{langx|de|Neue Alpenbahnen}}; {{langx|it|Ferrovia Transalpina}}).&lt;ref name=&quot;trenidicarta.it2&quot;&gt;{{cite web|author=Alessandro Tuzza|url=http://www.trenidicarta.it/aperture.html|title=Prospetto cronologico dei tratti di ferrovia aperti all'esercizio dal 1839 al 31 dicembre 1926|trans-title=Chronological overview of the features of the railways opened between 1839 and 31 December 1926|work=Trenidicarta.it|publisher=Alessandro Tuzza|accessdate=26 November 2010|language=it|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Takrat je postaja služila [[Gorica|Gorici]] ({{langx|de|Görz}}), ki je bila del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].

Omrežje novih alpskih železnic je Avstro-Ogrska zgradila v začetku 20. stoletja z namenom izboljšanja povezav med notranjostjo cesarstva in [[Tržaško pristanišče|Tržaškim pristaniščem]], in sicer z železniško povezavo med mestom [[Češke Budejovice]] (v današnji [[Češka republika|Češki republiki]]) in Trstom, ki je bil tedaj prav tako del Avstro-Ogrske. Upravljanje omrežja in [[Tirno vozilo|voznega parka]] je bilo sprva zaupano [[Cesarsko-kraljeve avstrijske državne železnice|Cesarsko-kraljevim avstrijskim državnim železnicam]]. 

Postaja se je prvotno imenovala ''Görz Staatsbahnhof'' ([[slovensko]] ''Goriška postaja državnih železnic''), da bi jo razlikovali od glavne goriške postaje ''[[Železniška postaja Gorica Center|Görz Südbahnhof]]'', ki je bila del [[Železniška proga Videm–Trst|železniške proge Videm–Trst]] in jo je upravljala [[Južna železnica|Avstrijska južna železnica]], zasebno podjetje. Obe postaji je povezovala povezovalna proga, ki je deloma potekala po obstoječi železniški progi med Gorico in [[Ajdovščina|Ajdovščino]] ({{langx|de|Haidenschaft}}, {{langx|it|Aidussina}}).

Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila zaradi bližine bojišča potniška postajna stavba hudo poškodovana.

=== Kraljevina Italija ===
[[Slika:Gorizia_-_Piazzale_Transalpina.jpg|sličica|Postaja s končno postajo goriškega tramvajskega omrežja]]
Leta 1918 so ob priključitvi ozemelj [[Julijska krajina|Julijske krajine]] Kraljevini Italiji nadzor nad bohinjsko železnico med [[Podbrdo|Podbrdom]] in Trstom prevzele [[Italijanske državne železnice]] (FS). Pod upravo FS je bila glavna naloga obnova potniške stavbe po izvirnih načrtih. Poleg tega se je ime postaje dvakrat spremenilo: najprej v ''Stazione di Gorizia Nord'', leta 1923 pa v ''Stazione di Gorizia Montesanto''.

Z vstopom Italije v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1940, zlasti med [[Aprilska vojna|invazijo na Jugoslavijo]] leta 1941, je postaja odigrala pomembno vlogo pri prevozu vojakov in materiala proti fronti oziroma z nje v zaledje. Leta 1943 so železniške objekte zasedle nemške sile.

=== Tretji rajh ===
Med letoma 1943 in 1945 je postajo upravljala družba [[Deutsche Reichsbahn-Gesellschaft]]. Predstavljala je strateško točko za deportacije [[Judje|Judov]] in [[Partizani|partizanov]] v koncentracijska taborišča, med drugim v [[Auschwitz]], [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Theresienstadt|Theresienstadt]] in [[Rižarna, Trst|Rižarno]] (''Risiera di San Sabba''). Partizani so bili večinoma zajeti Slovenci, Hrvati in Istrani, ki so jih običajno pošiljali na [[Koncentracijsko taborišče Rab|otok Rab]] ali v Rižarno.

=== Jugoslavija ===
Na podlagi [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariških mirovnih sporazumov leta 1947]] so vzhodna ozemlja [[Pokrajina Gorica|goriške pokrajine]], vzhodni predeli Gorice in železniška proga med bohinjsko železnico pri Podbrdu in [[Opčine|Opčinami]] prešli na Jugoslavijo.

Upravljanje postaje je nato prevzelo podjetje [[Jugoslovanske železnice]] v okviru ljubljanske direkcije. Trg pred potniško stavbo je bil razdeljen med obe državi s tako imenovanim [[Goriški zid|goriškim zidom]]. Na čelo potniške stavbe, ki je bilo neposredno obrnjeno proti Italiji, so namestili rdečo zvezdo, simbol socializma.

Jugoslovanske železnice so postajo preimenovale v ''Železniška postaja Nova Gorica'', s čimer so želele poudariti, da bo v vzhodnih predelih Gorice zgrajena nova občina, obenem pa so obnovile progo med Gorico in Prvačino. Povezava postaje z Vidmom in Trstom je bila prekinjena na meji pri železniški postaji Gorizia San Marco, ki je bila umeščena med obe železniški upravi in se je nahajala na jugoslovanskem ozemlju.

Leta 1960 je bila ponovno vzpostavljena povezava z železniško postajo Gorizia Centrale, hkrati pa je znova stekel potniški promet z uporabo voznega parka družbe FS.

=== Slovenija ===
Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 sta postaja in železniška proga prešli v upravljanje [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]. Decembra 1991 so komunistično rdečo zvezdo na čelu postaje predelali v božično zvezdo, kmalu zatem pa so jo odstranili. [[Trg Evrope|Trg]] [[Trg Evrope|Evrope]] je bil razdeljen med Italijo in Slovenijo.

Leta 2004, ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], so s trga odstranili vse mejne označevalce, goriški zid, ki ga je razdeljeval, pa so porušili. Leta 2007, ob vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], so odpravili še zadnje formalne carinske kontrole in trg je bil ponovno združen.
[[Slika:Železniška postaja Nova Gorica s pobočja Sabotina.jpg|sličica|Pogled na železniško postajo s pobočja [[Sabotin]]a (2026)]]
[[Slika:Nova Gorica train station 2025.jpg|sličica|Pogled na tire in perone postaje Nova Gorica februarja 2025 in pred avtobusno postajo za čezmejno vožnjo]]
Med decembrom 2023 in 31. januarjem 2025 je bila železniška postaja deležna obsežne prenove.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nova Gorica s sodobno železniško postajo in novim podhodom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-31-nova-gorica-s-sodobno-zeleznisko-postajo-in-novim-podhodom/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-31|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Dela so vključevala gradnjo novega 57-metrskega podhoda z dvigali in kolesarsko stezo, zmanjšanje števila peronov s 14 na 6, gradnjo novih pokritih peronov, vzpostavitev parkirišča in avtobusne postaje na vzhodni strani ter prenovo zgodovinske stavbe z obnovo fasade in posodobitvijo čakalnice, blagajne in stranišč.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Skupni stroški projekta so znašali 62 milijonov evrov,  večinoma financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost (Evropska unija je prispevala 43 milijonov evrov povratnih sredstev), preostanek pa sta krili slovenska vlada in občina Nova Gorica. Uradna otvoritev je potekala na slovesnosti, ki so se je udeležili predsednik vlade RS [[Robert Golob]], ministri, župana Gorice in Nove Gorice ter predstavniki Evropske unije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Il premier sloveno Golob inaugura la stazione Transalpina: intervento da 62 milioni di euro|url=https://www.ilpiccolo.it/speciali/go2025-gorizia-nova-gorica-capitale-europea-cultura-2025/premier-sloveno-golob-inaugura-stazione-transalpina-intervento-62-milioni-euro-ovjh9g0i|website=Il Piccolo|date=2025-01-31|accessdate=2025-12-26|language=it}}&lt;/ref&gt; Na dogodku je prispela tudi lokomotiva [[FS Class D.345|FS D.345]] , ki je bila del tehničnih preizkusov za ponovno odprtje mednarodne proge Gorica-Nova Gorica za potniški promet.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
Vozni red Trenitalia, veljaven do 13. junija 2026, navaja dve neposredni povezavi ob sobotah in nedeljah z Letališče Trieste-Ronchi dei Legionari v Benetke Mestre.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.trenitalia.com/content/dam/trenitalia/allegati/info/orario-digitale/orari-regionali/Regionale_Triveneto.pdf|title=Digitalni vozni red Triveneta - tabela 13 stran 95|editor=trenitalia.com|access-date=2026-02-25|language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.e656.net/orario/collegamenti/nova_gorica/venezia_mestre.html|title=Direktni vlaki iz Nove Gorice v Benetke Mestre|website=www.e656.net|access-date=2026-02-25|language=it}}&lt;/ref&gt;

== Objekti in naprave ==
[[Slika:FS 940.015 in Nova Gorica als JZ 188-005 090814.jpg|sličica|Lokomotiva JŽ 118.005 (prej FS 940.015) na ogled v Novi Gorici]]
Poleg potniške stavbe je tudi lokomotivska remiza, opremljena z gramofonom.

V bližini je spomenik parni lokomotivi JŽ 118-005 [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]], prej Lokomotiva FS 940.015 [[Italijanske državne železnice|Italijanskih železnic]].

== Prestopne točke ==
Med 1909 in 1935 je bil na velikem Transalpinskem trgu, pred potniško stavbo, severni konec goriškega tramvajskega omrežja.

Na Transalpinskem trgu, na italijanskem ozemlju, je postajališče mestne linije APT Gorizia 1, medtem ko je na slovenskem ozemlju, na Prvomajski ulici, postajališče mestne linije AvriGO 12.

Trenutno je aktivna mestna linija INT (Gorica »« Nova Gorica), ena od treh čezmejnih linij, vzpostavljenih za GO! 2025.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://tplfvg.it/it/servizi/transfrontalieri/|title=Collegamenti transfrontalieri|website=tplfvg.it|access-date=2026-02-25|language=it}}&lt;/ref&gt;Povezave so rezultat sporazuma, podpisanega marca 2024 med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Republiko Slovenijo, s ciljem vzpostavitve evropskega sistema čezmejne mobilnosti.
*[[Slika:Aiga bus inv.svg|24px|Avtobusno postajališče]] Avtobusno postajališče

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Nova Gorica train station}}

* {{cite web|author=Omar Cugini, Ennio Morando|url=http://www.ilmondodeitreni.it/gorizia.html|title=La ferrovia Gorizia - Nova Gorica|accessdate=8 June 2009|language=it|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100312123623/http://www.ilmondodeitreni.it/gorizia.html|archivedate=12 March 2010}}&lt;br /&gt;
{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniško postajališče Solkan|Solkan]]|next=[[Železniško postajališče Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Jesenice–Sežana|Jesenice–Sežana]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=začetna postaja|next=[[Železniška postaja Vrtojba|Vrtojba]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Nova Gorica–Vrtojba–d. m.|Nova Gorica–Vrtojba–d. m.]]|col=0072BC}}
{{end box}}

{{Železniška proga Jesenice - Sežana}}
{{Železniška proga Nova Gorica–Vrtojba–d. m.}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Nova Gorica]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]]</text>
      <sha1>bp89h0hpj41oci9hpa2d3iinpffam36</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Shabicht</title>
    <ns>3</ns>
    <id>85488</id>
    <revision>
      <id>6686627</id>
      <parentid>6686227</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:18:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Infopolje Župnija */</comment>
      <origin>6686627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13114" sha1="oundkiaji3w1j2bd9fk56i97mpyjhhy" xml:space="preserve">{{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}}


== Slovenske župnije ==
Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]].
--[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET)

:Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET)

== [[Nagrada Stresa]] ==

Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!!

Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET)
:{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!'''  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST)
::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:14, 11. januar 2026 (CET)

::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek  ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena...  Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET)
:::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:27, 11. januar 2026 (CET)
::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET)
:::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije  v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:10, 12. januar 2026 (CET)

== Kadenca orožja ==
Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev.
[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026
:{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026

== Arhiviranje pogovorne strani ==

Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:52, 21. januar 2026 (CET)

:Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET)

Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob  odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:35, 22. januar 2026 (CET)

:Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET)
==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?==

... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora.

@Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)&lt;br&gt;
{{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. —  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET)

== Tvoja urejanja ==

Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628152&amp;oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628154&amp;oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628155&amp;oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628157&amp;oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb &quot;Prikaži predogled&quot; in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:41, 10. februar 2026 (CET)

: Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:54, 10. februar 2026 (CET)

Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:44, 12. februar 2026 (CET)

:Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET)

::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:37, 12. februar 2026 (CET)

== Infopolje Župnija ==

Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način:

* [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane
* [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone

Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit?

Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri):

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek)
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Kančevci = upr Milan Kvas&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj &quot;upr&quot;)

V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Nazarje = Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST)

:Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve!  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST)

Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST)

A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST)

:Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST)

Zdelo se mi je najbolje kar ustvariti posebno {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}}, tako kot imamo naprimer {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. Vsa imena duhovnikov in diakonov črpa iz ene same strani: {{tl|Duhovniki}}, zato bo posodabljanje odslej ekspresno. Lahko pogledaš v kodo, kako zgleda seznam. Zaenkrat je še v delu, zato tudi novo infopolje še ni uvedeno, ga je pa že možno testirat v člankih župnij. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:18, 7. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>oundkiaji3w1j2bd9fk56i97mpyjhhy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686884</id>
      <parentid>6686627</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:34:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Infopolje Župnija */ odgovor</comment>
      <origin>6686884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13304" sha1="7b5a3e4tmjaan9bi8ujlurdmswymqkk" xml:space="preserve">{{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}}


== Slovenske župnije ==
Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]].
--[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET)

:Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET)

== [[Nagrada Stresa]] ==

Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!!

Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET)
:{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!'''  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST)
::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:14, 11. januar 2026 (CET)

::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek  ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena...  Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET)
:::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:27, 11. januar 2026 (CET)
::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET)
:::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije  v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:10, 12. januar 2026 (CET)

== Kadenca orožja ==
Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev.
[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026
:{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026

== Arhiviranje pogovorne strani ==

Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:52, 21. januar 2026 (CET)

:Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET)

Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob  odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:35, 22. januar 2026 (CET)

:Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET)
==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?==

... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora.

@Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)&lt;br&gt;
{{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. —  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET)

== Tvoja urejanja ==

Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628152&amp;oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628154&amp;oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628155&amp;oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628157&amp;oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb &quot;Prikaži predogled&quot; in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:41, 10. februar 2026 (CET)

: Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:54, 10. februar 2026 (CET)

Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:44, 12. februar 2026 (CET)

:Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET)

::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:37, 12. februar 2026 (CET)

== Infopolje Župnija ==

Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način:

* [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane
* [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone

Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit?

Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri):

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek)
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Kančevci = upr Milan Kvas&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj &quot;upr&quot;)

V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Nazarje = Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST)

:Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve!  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST)

Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST)

A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST)

:Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST)

Zdelo se mi je najbolje kar ustvariti posebno {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}}, tako kot imamo naprimer {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. Vsa imena duhovnikov in diakonov črpa iz ene same strani: {{tl|Duhovniki}}, zato bo posodabljanje odslej ekspresno. Lahko pogledaš v kodo, kako zgleda seznam. Zaenkrat je še v delu, zato tudi novo infopolje še ni uvedeno, ga je pa že možno testirat v člankih župnij. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:18, 7. junij 2026 (CEST)

:če bo stvar delovala bo čudovito! lahko bi vključil tudi dekane (vodje dekanij)? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>7b5a3e4tmjaan9bi8ujlurdmswymqkk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686896</id>
      <parentid>6686884</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Infopolje Župnija */</comment>
      <origin>6686896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13514" sha1="8buuyzj37bmt2qse2aoafocd5llziqo" xml:space="preserve">{{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}}


== Slovenske župnije ==
Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]].
--[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET)

:Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET)

== [[Nagrada Stresa]] ==

Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!!

Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET)
:{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!'''  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST)
::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:14, 11. januar 2026 (CET)

::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek  ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena...  Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET)
:::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:27, 11. januar 2026 (CET)
::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET)
:::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije  v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:10, 12. januar 2026 (CET)

== Kadenca orožja ==
Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev.
[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026
:{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026

== Arhiviranje pogovorne strani ==

Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:52, 21. januar 2026 (CET)

:Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET)

Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob  odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:35, 22. januar 2026 (CET)

:Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET)
==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?==

... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora.

@Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)&lt;br&gt;
{{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. —  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET)

== Tvoja urejanja ==

Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628152&amp;oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628154&amp;oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628155&amp;oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628157&amp;oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb &quot;Prikaži predogled&quot; in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:41, 10. februar 2026 (CET)

: Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:54, 10. februar 2026 (CET)

Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:44, 12. februar 2026 (CET)

:Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET)

::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:37, 12. februar 2026 (CET)

== Infopolje Župnija ==

Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način:

* [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane
* [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone

Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit?

Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri):

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek)
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Kančevci = upr Milan Kvas&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj &quot;upr&quot;)

V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Nazarje = Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST)

:Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve!  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST)

Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST)

A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST)

:Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST)

Zdelo se mi je najbolje kar ustvariti posebno {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}}, tako kot imamo naprimer {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. Vsa imena duhovnikov in diakonov črpa iz ene same strani: {{tl|Duhovniki}}, zato bo posodabljanje odslej ekspresno. Lahko pogledaš v kodo, kako zgleda seznam. Zaenkrat je še v delu, zato tudi novo infopolje še ni uvedeno, ga je pa že možno testirat v člankih župnij. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:18, 7. junij 2026 (CEST)

:Če bo stvar delovala bo čudovito! Bo možno mednje vključiti tudi dekane (vodje dekanij)? 
Če sem prav razumel, duhovniki ne bodo več vpisani v infopolju posamezne župnije, ampak samo v  {{tl|Duhovniki}}, kjer so bodo podatki o njihovih spremembah in premestitvah lahko posodabljali? 


[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>8buuyzj37bmt2qse2aoafocd5llziqo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686898</id>
      <parentid>6686896</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Infopolje Župnija */</comment>
      <origin>6686898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13629" sha1="ikz18l63c6noq1sasak0s5s22hca2ln" xml:space="preserve">{{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}}


== Slovenske župnije ==
Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]].
--[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET)

:Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET)

== [[Nagrada Stresa]] ==

Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!!

Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET)
:{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!'''  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST)
::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:14, 11. januar 2026 (CET)

::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek  ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena...  Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET)
:::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:27, 11. januar 2026 (CET)
::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET)
:::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije  v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:10, 12. januar 2026 (CET)

== Kadenca orožja ==
Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev.
[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026
:{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026

== Arhiviranje pogovorne strani ==

Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:52, 21. januar 2026 (CET)

:Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET)

Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob  odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:35, 22. januar 2026 (CET)

:Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET)
==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?==

... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora.

@Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)&lt;br&gt;
{{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. —  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET)

== Tvoja urejanja ==

Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628152&amp;oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628154&amp;oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628155&amp;oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628157&amp;oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&amp;curid=206212&amp;diff=6628153&amp;oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb &quot;Prikaži predogled&quot; in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:41, 10. februar 2026 (CET)

: Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:54, 10. februar 2026 (CET)

Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:44, 12. februar 2026 (CET)

:Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET)

::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:37, 12. februar 2026 (CET)

== Infopolje Župnija ==

Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način:

* [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane
* [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike
* [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone

Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit?

Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri):

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek)
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Kančevci = upr Milan Kvas&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj &quot;upr&quot;)

V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Nazarje = Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST)

:Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve!  [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST)

Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš:

: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST)

A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST)

:Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST)

Zdelo se mi je najbolje kar ustvariti posebno {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}}, tako kot imamo naprimer {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. Vsa imena duhovnikov in diakonov črpa iz ene same strani: {{tl|Duhovniki}}, zato bo posodabljanje odslej ekspresno. Lahko pogledaš v kodo, kako zgleda seznam. Zaenkrat je še v delu, zato tudi novo infopolje še ni uvedeno, ga je pa že možno testirat v člankih župnij. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:18, 7. junij 2026 (CEST)

:Če bo stvar delovala bo čudovito! Bo možno mednje vključiti tudi dekane (vodje dekanij)? 
Če sem prav razumel, duhovniki ne bodo več vpisani v infopolju posamezne župnije, ampak samo v  {{tl|Duhovniki}}, kjer so bodo podatki o njihovih spremembah in premestitvah lahko posodabljali? Lahko kar tu navedeš en primer župnije, kjer so ti podatki v infopolju že pravilno urejeni in vpisani »po novem«? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ikz18l63c6noq1sasak0s5s22hca2ln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubljanski potniški promet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87270</id>
    <revision>
      <id>6686901</id>
      <parentid>6685982</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:08:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33898-29</username>
        <id>261325</id>
      </contributor>
      <comment>Dodajanje novih busov</comment>
      <origin>6686901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59701" sha1="3oq4n9wiormrgnkxyarfrdjsfbhtyke" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.
| logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]]
| image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg
| type = [[družba z omejeno odgovornostjo]]
| foundation = 1901
| location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160&lt;br/&gt;1000 Ljubljana&lt;br /&gt;{{SLO}}
| key_people = 
| industry = transport
| services = mestni prevoz potnikov&lt;br&gt;vzdrževanje vozil&lt;br&gt;tehnični pregledi
| revenue = 
| operating_income = 
| net_income = 
| num_employees = 
| homepage = {{URL|http://www.lpp.si}}
}}

'''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici.

Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil.

== Sedež podjetja ==
Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]].

== Kratka zgodovina podjetja ==
==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ====
{{glavni|Ljubljanski tramvaj}}
[[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]]
Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] &amp; Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje.

Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje.

==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ====
{{glavni|Ljubljanski trolejbus}}
[[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]]
Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:
* proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje''
* proga št. '''6''' ''Vič–Ježica''
* proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina''
* proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče''

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ====
[[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]]
[[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]]
Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]].
 
Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''.

Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah.

V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti).

Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi.

Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020.

Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon.

=== Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=2| št.
! relacija
! obdobje obratovanja
! colspan=2| razlog ukinitve
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']]
| Mestni log – Dolgi most P+R
| 3. junij 2010 - 28. februar 2011
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']]
| Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R
| 11. maj 2015 - 7. julij 2020
| colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']]
| Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne
| do 2. decembra 2012
| colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''2'''
| Bavarski dvor &gt; Moste &gt; Štepanjsko naselje &gt; Fužine &gt; Nove Jarše&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)&lt;/small&gt; 
| do 31. avgusta 2009
| colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]'''
| Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| konec 90. let 20. stol.
| colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''3L'''
| Tovarna LEK – Bavarski dvor&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 22.05 (Del)&lt;/small&gt; 
| do 26. junija 2014
| colspan=&quot;2&quot; | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa 
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']]
| Moste – Žale – Ajdovščina – Moste
| začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980
| colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]'''
|Pržan – Letališka
|2007 - 2024
| colspan=&quot;2&quot; |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']]
| Bavarski dvor – Trnovo
| 70. leta 20. stol.
| colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']]
| Kongresni trg – Zadobrova
| sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''11'''
| Zalog &gt; Polje &gt; Zadobrova &gt; Hrastje &gt; Nove Jarše &gt; Bavarski dvor&lt;br&gt;&lt;small&gt;odhod 3.45 (Del-sob)&lt;/small&gt; 
| do 31. avgusta 2009
|  colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']]
| Bavarski dvor – Zalog
| proti koncu 2013
| colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']]
|Bežigrad – Vevče
|1984 - 30. september 2024
| colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']]
| Savlje – Bokalce
| 3. september 2007 - 7. maj 2016
| colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;|'''Z14'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}&lt;/ref&gt;
| Trg OF – Tehnološki park
| 20. januar 2014 - maj 2014
| colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']]
| Bavarski dvor – Medvode
| sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']]
| Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor
| 1971 - 2. september 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt; in '''26B''' &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;podaljšanje linije do Bežigrada &lt;small&gt;(Železne ceste)&lt;/small&gt; in preštevilčenje v linijo '''26C''' &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']]
| Trg osvoboditve – Fužine
| 4. januar - 17. oktober 1983
| colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']]
| Trnovo – Barje
| 3. september 1984 - 1988
| colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja
|-
| rowspan=3 colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']]
| Letališka – Fužine &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. april 1992 - 1. junij 1996
| colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga
|-
| Kongresni trg – BTC – Letališka &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. julij 1996 - 1. september 2007
| podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27'''
| rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta
|-
| Kongresni trg – Kolosej &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| 2001 - 2. september 2007
| skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]'''
|Tomačevo – Barje
|1988 - 2011
| colspan=&quot;2&quot; |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|  '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]'''
|Notranje Gorice – Jezero
|2021 - 2023
| colspan=&quot;2&quot; |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]'''
|Ig AP – Iška vas
|
| colspan=&quot;2&quot; |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']]
| Ruski car – Šlandrova (IMP)
| 1980
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']]
| Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. oktober 1982 - 1. september 2007  
| colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26'''
|-
| Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
| 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007
| colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]'''
|Gameljne – Ježica – Beričevo
|2. marec 2015 - 30. september 2024
| colspan=&quot;2&quot; |uvedba linij '''21D''' in '''28'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]'''
|Ježica – Šmartno&lt;br&gt;Gameljne – Trata&lt;br&gt;Vižmarje – Beričevo
|2022 - 2024
| colspan=&quot;2&quot; |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']]
| Kolodvor – Živalski vrt (ZOO)
| 1. julij 2006 - 26. junij 2014
| colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora.
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']]
| Zadobrova – Bavarski dvor
| do marca 2014
| colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) 
|-
| rowspan=3 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']]
| 
| Gameljne – Beričevo &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008
| rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21'''
&lt;br&gt;predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti
|-
| align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']]
| Gameljne – Brnčičeva – Beričevo &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']]
| Bežigrad &lt;small&gt;(Železna cesta)&lt;/small&gt; – Gameljne &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| 9. september 2007 - 25. junij 2008
| colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']]
| Ježica – Brnčičeva &lt;small&gt;(Del-sob)&lt;/small&gt;
| 1. december 2014 - 2. marec 2015
| colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']]
| Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis)
| 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023)
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| '''28'''&lt;br&gt;'''28V'''
| Kajuhova – Mali Lipoglav
&lt;br&gt;Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav
| 1. september 2009 - 31. avgust 2016&lt;br&gt;26. junij 2014 - 1. september 2014
| colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč
&lt;br&gt;obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']]
| Kajuhova – Tuji Grm
| 1. september 2009 - 31. avgust 2016
| colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24'''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']]
| Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice &lt;small&gt;(Del)&lt;/small&gt;
| 3. september 2012 - 2. november 2012
| colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|   '''64'''
|Ljubljana – Letališče Brnik
|do 30. junija 2024
| colspan=&quot;2&quot; |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| obračališče Rudnik – E. Leclerc
| februar - december 2001
| colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc''
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| Kolodvor – Avtosejem &lt;small&gt;(Ned)&lt;/small&gt;
| okoli 1990
| colspan=2| nerentabilnost
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
| Bavarski dvor – Goričane &lt;small&gt;(Sob, Ned)&lt;/small&gt;
| 13. julij - 8. september 1985
| colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori)
|-
|}

Legenda:
* ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka
* ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote
* ''Sob'' → vozi ob sobotah
* ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih
* ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002

=== Dosedanja poimenovanja podjetja ===
[[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]]
Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu.
* ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927)
* ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929)
* ''Električna cestna železnica'' (1929–1958)
* ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971)
* ''Viator'' (1971–1977)
* ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981)
* ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989)
* ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes)

=== Tabela prepeljanih potnikov v MPP ===
Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! leto !! št. potnikov
|-
|''1901''
|326.864&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&amp;start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}&lt;/ref&gt;
|-
|''1902''
|792.826
|-
|''1903''
|929.349
|-
|''1908''
|1.015.144
|-
| ''1929'' || 2.860.000
|-
|''1930''
|3.173.760
|-
|''1931''
|5.447.700
|-
| ''1932'' || 6.786.942
|-
|''1933''
|5.112.588
|-
|''1934''
|4.837.880
|-
|''1939''
|9.236.140
|-
|''1940''
|11.116.887
|-
| ''1941'' || 12.830.528
|-
|''1942''
|18.473.313
|-
|''1943''
|26.122.807
|-
|''1944''
|19.632.698
|-
|''1946''
|26.172.040
|-
| ''1947'' || 29.094.240
|-
| ''1950'' || 45.028.499
|-
| ''1975'' || 74.000.000
|-
| ''1980'' || 97.500.000
|-
| ''1982'' || 121.000.000
|-
| ''1983'' || 130.000.000
|-
| ''1985'' || 160.000.000
|-
| ''1995'' || 111.000.000
|-
| ''2005'' || 92.000.000
|-
| ''2010'' || 42.202.516
|-
| ''2011'' || 41.050.121
|-
| ''2012'' || 39.437.496
|-
| ''2013'' ||40.631.366
|-
| ''2014'' ||39.838.115
|-
| ''2015'' ||37.928.067
|-
| ''2016'' ||37.790.716&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| ''2017'' ||37.460.996
|-
| ''2018'' ||36.988.034
|-
| ''2019'' ||36.347.028
|-
| ''2020'' ||16.090.625
|-
| ''2021''||19.086.895
|-
| ''2022''||28.050.798
|-
|2023
|34.368.492
|-
|2024
|34.680.233
|}

== Mestni potniški promet ==
Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]].

=== Avtobusne linije ===
Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin.

Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]].

==== Preglednica linij in režim obratovanja ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št.
! relacija
! [[teden|delavnik]]
! [[sobota]] 
! [[nedelja]] in [[praznik]]
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''1'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R 
| 04:55 - 23:05
| 04:58 - 23:05
| /
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''1B'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
| 05:50 - 22:50
|-
| bgcolor=&quot;#B31B1B&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N1'''&lt;/span&gt;]]
| BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R
BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE
BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR
| '''BD''': 04:30, 05:00
22:30 - 00:34
'''BR''': 04:02, 04:32
| '''BD''': 04:30, 05:00
22:30 - 00:34
'''BR''': 04:02, 04:32
| /
'''BD''': 05:30, 06:00
'''BR''': 05:02, 05:32
|-
| bgcolor=&quot;#507D2A&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''2'''&lt;/span&gt;]]
| ZELENA JAMA – NOVE JARŠE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:02 - 00:25
| 05:02 - 00:25
|-
| bgcolor=&quot;#FF5A36&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3B'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N3'''&lt;/span&gt;]]
[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''N3B'''&lt;/span&gt;]]
| LITOSTROJ – RUDNIK
LITOSTROJ – ŠKOFLJICA
LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→)
BAVARSKI DVOR – RUDNIK
BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA
| 05:28 - 20:32
05:00 - 20:58
'''L''': 20:46
21:00 - 00:15
'''BD''': 04:30, 05:00, 21:20
'''Š''': 21:12
| 05:13 - 20:41
/
'''L''': 20:46
&lt;small&gt;04:12-05:12&amp;21:00-00:15&lt;/small&gt;
/
| 06:05 - 20:54
/
/
&lt;small&gt;05:12-06:12&amp;20:40-00:15&lt;/small&gt;
/

|-
| bgcolor=&quot;#FF7E00&quot; align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''3G'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – GROSUPLJE 
| 04:19 - 00:25
| 04:49 - 00:25
| 04:49 - 00:35
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#800080&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''5&lt;br&gt;N5'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE
PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE
| 05:02 - 20:54
| 05:05 - 20:50
| 06:10 - 20:54
|-
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:12 - 05:15 &amp; 20:40 - 00:17
| 05:12-06:15 &amp; 20:40-00:17
|-
| bgcolor=&quot;#848482&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''6'''&lt;/span&gt;]]
| DOLGI MOST P+R – ČRNUČE
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| 04:13 - 00:16
| 05:13 - 00:16
|-
| bgcolor=&quot;#C0C0C0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''6B'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – NOTRANJE GORICE
| 04:55 - 23:07
| 05:32 - 23:11
| 05:40 - 23:06
|-
| bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''7'''&lt;/span&gt;]]
| LETALIŠKA P+R – PRŽAN
| 04:58 - 22:50
| 04:55 - 22:50
| 05:55 - 22:50
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#1C39BB&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''8&lt;br&gt;8B'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA
GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→)
| 04:58 - 22:33
| 05:00 - 22:38
| rowspan=2| /
|-
|'''GM''': 21:51                     
|'''GM''': 22:00
|-
| bgcolor=&quot;#93A2D0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''9'''&lt;/span&gt;]]
| BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE
| 05:01 - 22:47
| 05:00 - 22:47
| 05:58 - 22:47
|-
| bgcolor=&quot;#555D50&quot;  align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''10'''&lt;/span&gt;]]
| ZADOBROVA – BESNICA &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
ZADOBROVA – BESNICA  – TUJI GRM &lt;small&gt;(v času poletnih počitnic)&lt;/small&gt;
| 05:20 - 15:50
'''Z'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;: 19:15 '''B'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;: 19:50
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#FCC200&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''11&lt;br&gt;11B'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG&lt;br&gt;BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – ZALOG
| 04:42 - 21:28
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| &lt;small&gt;03:48-05:28 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
| &lt;small&gt;03:48-04:58 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
| &lt;small&gt;04:48-06:28 &amp; 20:06-00:33&lt;/small&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#00009C&quot; align=&quot;center&quot; | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''12D'''&lt;/span&gt;]]
| BEŽIGRAD &lt;small&gt;(Železna)&lt;/small&gt; – DOMŽALE
|05:00 - 23:05
|05:00 - 23:05
|06:00 - 23:05
|-
| bgcolor=&quot;#BDDA57&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''13'''&lt;/span&gt;]]
| CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO
| 05:04 - 23:03
| 05:05 - 23:03
| 06:00 - 23:03
|-
| bgcolor=&quot;#FE28A2&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''14'''&lt;/span&gt;]]
| SAVLJE – BOKALCE
| 04:58 - 22:58 
| 05:00 - 22:58
| 05:50 - 22:58 
|-
| bgcolor=&quot;#8E4585&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''15'''&lt;/span&gt;]]
| STANEŽIČE &lt;small&gt;naselje&lt;/small&gt; – SORA &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 05:45 - 21:51
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#6C3082&quot;  align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''16'''&lt;/span&gt;]]
| TRNOVO – ČRNI LOG 
| 04:50 - 16:01
16:10 - 22:53 (K)
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#6D351A&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''18&lt;br&gt;18L'''&lt;/span&gt;]]
| KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R
KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA 

KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ 
| 05:05 - 22:24
07:12 - 19:32

/
| /
05:55 - 20:57

/
| /
08:30 - 19:58

20:27 - 22:26
|-
| bgcolor=&quot;#E68FAC&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''19B&lt;br&gt;19I'''&lt;/span&gt;]]
| TOMAČEVO – JEZERO
TOMAČEVO – IŠKA VAS &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 04:52 - 23:07
04:40 - 23:02
| 05:30 - 23:02
04:45 - 23:08
| 05:46 - 23:02
05:50 - 23:08
|-
| rowspan=2 bgcolor=&quot;#008000&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''20&lt;br&gt;20Z'''&lt;/span&gt;]]
| rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R
NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG
| 04:59 - 22:45
| colspan=&quot;2&quot; | /
|-
| align=&quot;center&quot; | /
|04:50 - 23:05
| 05:20 - 23:05
|-
| bgcolor=&quot;#009900&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''21D'''&lt;/span&gt;]]
| JEŽICA – DOMŽALE
| 04:55 - 21:18
21:48 - 23:03
| 05:40 - 21:33
21:48 - 23:03
| /
|-
| bgcolor=&quot;#F28500&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''22'''&lt;/span&gt;]]
| GLINCE – FUŽINE P+R
| 05:00 - 22:54
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#CD7F32&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''23'''&lt;/span&gt;]]
| KAMNA GORICA – PODUTIK
| 07:05 - 21:57 (K)
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#FF0080&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''24'''&lt;/span&gt;]]
| BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R
| 05:20 - 23:05
| align=&quot;center&quot; | 05:00 - 22:11
|06:00 - 22:11
|-
| bgcolor=&quot;#007FFF&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''25'''&lt;/span&gt;]]
| ZADOBROVA – MEDVODE &lt;small&gt;naselje&lt;/small&gt;
| 04:54 - 23:09
| 04:58 - 23:09
| 05:58 - 23:09
|-
| bgcolor=&quot;#00308F&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''26'''&lt;/span&gt;]]
| MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM
MALI LIPOGLAV – ZD Polje &lt;small&gt;(v času poletnih počitnic)&lt;/small&gt;
|
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | /
|-
| bgcolor=&quot;#39A78E&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''27'''&lt;/span&gt;]]
| VEVČE – BTC – NS RUDNIK
| 04:45 - 22:44
| 04:55 - 22:35
| / 
|-
| bgcolor=&quot;#7f6070&quot; align=&quot;center&quot;| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''28'''&lt;/span&gt;]]
|GAMELJNE – ČRNUČE
|05:15 - 16:02
16:22 - 22:05 (K)
| colspan=&quot;2&quot; |/
|-
| bgcolor=&quot;#A8E4A0&quot; align=&quot;center&quot;| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''30'''&lt;/span&gt;]]
| VODICE – MEDVODE
| 05:00 - 22:20
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| /
|-
| bgcolor=&quot;#56A0D3&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''51'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – POLHOV GRADEC
| 5.00 - 22.30
| 6.10 - 14.45 &amp; 18.45 - 19.30
| 8.30 - 14.55
|-
| bgcolor=&quot;#006A4E&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''52'''&lt;/span&gt;]]
| POLHOV GRADEC – ČRNI VRH
| 5.20 - 21.24
| -
| 9.05 - 14.30
|-
| bgcolor=&quot;#CDA4DE&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''53'''&lt;/span&gt;]]
| POLHOV GRADEC – SUHI DOL
| 5.45 - 16.21
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| bgcolor=&quot;#9D3C27&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''56'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – HORJUL
| 4.30 - 22.25
| 5.00 - 14.30 &amp; 19.00 - 20.00
| 7.00 - 12.45
|-
| bgcolor=&quot;#A4C639&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''60'''&lt;/span&gt;]]
| LJUBLJANA – Vodice – POLJE &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt;
| 4.50 - 22.25
| 5.00 - 14.30
| -
|-
| bgcolor=&quot;#F1B82D&quot; align=&quot;center&quot; | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|&lt;span style=&quot;color: #FFFFFF;&quot;&gt;'''61'''&lt;/span&gt;]]
| VODICE – Polje &lt;small&gt;obračališče&lt;/small&gt; – VODICE
| 7.00 - 8.05 &amp; 12.19 - 15.19
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|}
Legenda:

- Število odhodov iz postajališč:

* '''L''' = LITOSTROJ
* '''BD''' = BAVARSKI DVOR
* '''BR''' = BROD
* '''Š''' = ŠKOFLJICA
* '''GM''' = GAMELJNE
* '''Z'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;= ZADOBROVA (na klic)
* '''B'''&lt;sup&gt;K&lt;/sup&gt;= BESNICA obr. (na klic)

- Ostalo:

* K = prevoz na klic
* (→) = enosmerna linija

[[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]]

=== Shema linij ===
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij]
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij]

=== Spremljanje prihodov avtobusov ===
Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu.

* Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet])
* Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled])
* Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android])
* Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS])
* LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android])
* Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet])

Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&amp;c=apps aplikacij].

=== Avtobusi v mestnem potniškem prometu ===
V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov.

Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički.
 
Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''.
Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''.
Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''.

==== Preglednica vozil ====
===== eUrban / Prijatelj Kavalir =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! avtomobil
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 20
| Volkswagen e-Golf
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2016: E01–E20
| [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]]
|-
|1
|Opel Vivaro
|nizkopodni
|
|2024: E21
|
|-
|2
|Peugeot Expert
|nizkopodni
|
|2025: E22&lt;br&gt;2026: E23
|
|}

===== Kavalir =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 8
| Italcar Attiva (odprti tip)&lt;br&gt;&lt;br&gt;Esagono Energia Geco (zaprti tip)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2013: K03&lt;br&gt;2015: K04&lt;br&gt;2017: K06&lt;br&gt;?: K08&lt;br&gt;2022: K09
| 
|-
|}


===== Midi avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – mini / midi
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 10
| Feniksbus FBI 83 M  – 8,3m
| visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih)
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2012: 066 – dizel (1)&lt;br&gt;2013: 067 – CNG (1)&lt;br&gt;2014: 068 – CNG (1)&lt;br&gt;2015: 069, 071, 072 – dizel (3)&lt;br&gt;2016: 073, 074 – CNG (2)&lt;br&gt;2018: 075, 076 – CNG (2)
| [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]]
|-
| 4
| Otokar Vectio C – 9,3m
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2015: 080–083 
| [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]]
|-
| 2
| Otokar Vectio U – 9,3m
| visokopodni
| [[Slika:X mark.svg|15px]]
| 2018: 084, 085
|
|-
|4
|MAN TGE City – 7m
|nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2022: 061, 062&lt;br&gt;2025: 063, 064
|
|-
|}

===== Enojni avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – enojni
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 3
| MAN NL 223 (A21)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2003: 137, 139, 142
| [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]]
|-
| 1
|Mercedes-Benz Citaro FL (O 530)
| nizkopodni
| [[Slika:X mark.svg|15px]]
| 2007: 162
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]]
|-
| 6
| Mercedes-Benz Conecto (O 345)
| nizkopodni
| 164[[Slika:X mark.svg|15px]]&lt;br&gt;165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] 
| 2007: 164 (1)&lt;br&gt;2009: 165 (1)&lt;br&gt;2010: 166–169 (4)
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]]
|-
| 21
| [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]]
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)&lt;br&gt;2013: 120–122 (3)
| [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]]
|-
| 5
| IVECO Crossway LE 12m 
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2016: 190–194 
| [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]]
|-
|17
|Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid
|nizkopodni
|[[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2019: 123–130, 170–178
| [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]]
|-
|3
|MAN Lion's City 12 E
|nizkopodni
|[[Slika:Yes check.svg|15px]]
|2026: 750–752 
|
|-
|}

===== Zgibni avtobusi =====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! št. vozil
! model
! tip vozila – zgibni
! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]]
! leto proizvodnje in garažna številka
! slika
|-
| 16
| MAN NG 312 (A11)
| nizkopodni
| 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]]

409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 1997: 385 (1)&lt;br&gt;1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)&lt;br&gt;2000: 409–411, 414, 416–418 (7)
| [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]]
|-
| 9
| MAN NG 313 (A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2003: 420–422, 424–428, 430
| [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]]
|-
| 11 
| Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2006: 208–218
| [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]]
|-
| 1
| MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2007: 433
| [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]]
|-
| 16
| MAN Lion's City G (NG 313, A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2008: 434–449
| [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]]
|-
| 29
| [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2009: 219–222 (4)&lt;br&gt;2010: 223–247 (25)
| [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]]
|-
| 1
| IVECO Citelis 18m CNG
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2013: 450
| [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]]
|-
| 40
| MAN Lion's City G CNG (A23)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2014: 451–460 (10) &lt;br&gt;2016: 461–490 (30) 
| [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] 
|-
| 10
| MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid)
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2022: 300–309 
| [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]]
|-
| 15
| Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell
| nizkopodni
| [[Slika:Yes check.svg|15px]]
| 2025: 350–357 (8)&lt;br&gt;2026: 358, 359, 802, 804, 806, 808, 812 (7) 
| 
|-

|-
|}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]]

=== Preizkusni avtobusi ===
V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi:
* Ikarus 80e (december 2024)
* Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024)
* BYD eBus B18 (maj 2024)
* Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024)
* Higer KLQ6186GEV (februar 2023)
* Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022)
* Iveco Bus e-Way (junij 2022) 
* MAN Lion's City 12 E (december 2020)
* Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47)
*Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017)
* Iveco Urbanway CNG (april 2017)
* Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017)
* Iveco Urbanway CNG (maj 2016)
* Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016)
* Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015)
* Iveco Urbanway (marec 2015)
* Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015)
* Iveco Crossway LE (oktober 2014)
* MAN Lion's City Hybrid (september 2013)
* MAN Lion's City CNG (april 2012)
* MAN Lion's City M (december 2011)
* Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011)
* Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010)
* Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) &lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si&lt;/ref&gt;
* MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) &lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com&lt;/ref&gt;
* Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009)
* Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009)
* Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009)
* King Long XMQ6121G EU (julij 2008)
* Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004)
* Mercedes-Benz Citaro (O 530)
* MAN NM 223 (A76), I&amp;I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004)
* TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva)
* MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985)
* IKARUS IK-160 (junij 1982)
* Mercedes-Benz O 305 (januar 1975)
* [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967)
* Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960)

=== Nekdanji avtobusi (WIP) ===
&lt;gallery&gt;
Slika:MB O 317.JPG|MB O 317&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1969–1991&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1980–2012: 100–127 (po 1991)&lt;/small&gt;
Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;PPP 1992–2008: 501–503&lt;br /&gt;MPP 2008–2010: 101–103&lt;/small&gt;
Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1990–2011: 150–152&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1980–2016: 200–330 (po 1991)&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);&lt;br&gt;letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP&lt;/small&gt;
Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1992–2011: 190–199&lt;br&gt;(199 prototip z ročnim menjalnikom)&lt;/small&gt;
Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;br&gt;1991–2010: 350 (prototip)&lt;br&gt;1994–2016: 351–364&lt;br&gt;1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)&lt;/small&gt;
Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)&lt;/small&gt;
Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1993–2016: 147–149&lt;/small&gt;
Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161&lt;/small&gt;
Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222&lt;br /&gt;&lt;small&gt;2000–2019: 132–136&lt;/small&gt;
Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491&lt;br /&gt;&lt;small&gt;2004–2019: 185–189&lt;/small&gt;
Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 &lt;small&gt;(Avtomontaža)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1998–2023: 205–207&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

'''MAN:'''

MAN SG 220 (Avtomontaža):
* 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320
* 1987–2011: 314
* 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september)
* 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december)
* 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja)
MAN SG 240 (Avtomontaža):
* 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus)
* 1994–2013: 354
* 1994–2014: 360 (julij)
* 1994–2015: 361, 363
* 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj)

MAN NL 202(2):

* 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu)
* 1993–2016: 149 (maj)

MAN NL 222:

* 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji))

MAN NL 223:
* 2003–2026: 138, 140, 141

MAN NG 312:

* 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor)
* 1996–2014: 371–376 (julij)
* 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj)
* 1997–2016: 384 (december)
* 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december)
* 1998–2017: 407 (avgust)
* 1998–2018: 403
* 2000–2019: 415
* 1998–2020: 397
* 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju)
* 1997–2022: 387, 390
* 1996–2023: 381
* 1996–2024: 382 (september)
* 1996–2025: 382 (julij)
* 1997–2025: 389 (julij)
* 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september)
* 2000–2026: 419

MAN NG 313:

* 2003–2018: 429 (julij)
* 2003–2020: 431
* 2003–2023: 423
* 2003–2026: 432

'''Mercedes-Benz:'''

Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža):
* 1997–2011: 153
* 1997–2016: 154 (junij)
* 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december)
* 1999–2017: 157 (avgust)
* 1999–2019: 155, 158, 161

Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža):
* 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij)
* 1998–2023: 206
Mercedes-Benz O 405 GN2:

* 1997–2022: 202–204
Mercedes-Benz Citaro FL (O 530):

* 2007–2020(?): 163

'''Kutsenits:'''

Hydra City II/III Hybrid:

* 2010–2017: 063 (januar; zagorel)
* 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust)

'''Feniksbus:'''

FBI 83 M:

* 2015–2018: 070 (junij; zagorel)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

'''Irisbus IVECO:'''

CityClass (491E)
* 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah)
Citelis 12m CNG
* 2025: 102 (zagorel 17.10.2025)
'''TAM:'''

TAM 260 A 116 M

* 1992–2008: 199 (prototip)
* 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999)
* 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki)

== Medkrajevni potniški promet ==
{{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}}
Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja).

Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih.

== Plačilni sistem ==
[[Slika:Urbana&amp;žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]]
Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)&lt;/ref&gt; Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009).

=== Urbana ===
{{glavni|Urbana (plačilna kartica)}}
[[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in  trafikah.

[[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP.

V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico).

Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=2| vrsta vozovnice
! colspan=3| tarifa za (cena v €)
|-
! 1 območje
! 2 območji
! 3 območja
|-
| enkratna
| align=&quot;center&quot;| '''1,50'''
| align=&quot;center&quot;| '''2,50'''
| align=&quot;center&quot;| '''3,50'''
|-
| šolska mesečna
| align=&quot;center&quot;| '''20'''
| align=&quot;center&quot;| '''25'''* ('''&lt;small&gt;34&lt;/small&gt;''')
| align=&quot;center&quot;| '''25'''* ('''&lt;small&gt;51&lt;/small&gt;''')
|-
| splošna mesečna
| align=&quot;center&quot; | '''37'''
| align=&quot;center&quot; | '''49'''
| align=&quot;center&quot; | '''63'''
|-
| splošna za brezposelne
| align=&quot;center&quot;| '''17'''
| colspan=2 align=&quot;center&quot;| -
|-
| prenosna mesečna
| align=&quot;center&quot; | '''42,50'''
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| prenosna letna
| align=&quot;center&quot; | '''420'''
| colspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | -
|-
| splošna letna
| align=&quot;center&quot; | '''365'''
| align=&quot;center&quot; | '''490'''
| align=&quot;center&quot; | '''630'''
|-
| upokojenska**
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; | '''brezplačna'''
|-
|}

Opomba:
* * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja.
* ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne.

=== Shema območij ===
* [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij]

== Viri in reference ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o.  |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }}
* {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih podjetij]]
* [[Ljubljanski tramvaj]]
* [[Ljubljanski trolejbus]]
* [[Bavarski dvor]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}}
* [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }}
{{-}}
{{Mestni promet}}
{{JHLJ}}

[[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]]
[[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Javni holding Ljubljana]]
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]]</text>
      <sha1>3oq4n9wiormrgnkxyarfrdjsfbhtyke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Planinska zveza Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88921</id>
    <revision>
      <id>6686899</id>
      <parentid>6680205</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:05:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22670" sha1="0x9a5d1bbkr8rzzkylj1mwl8uz4333a" xml:space="preserve">[[Slika:PZS logotip.PNG|thumb|right|200px|Logotip Planinske zveze Slovenije]]
'''Planinska zveza Slovenije''' je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi [[Nevladna organizacija|nevladnimi organizacijami]] v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu.

V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2024 včlanjenih 301 [[Planinsko društvo|društvo]] (planinsko društvo, klub, postaja GRS), ki so imele skupaj 63.931 članov različnih starostnih skupin (stanje 31. december 2024). Skrbi za 2000 [[Planinska pot|planinskih poti]] v skupni dolžini več kot 10.000 km, od tega je 80 poti [[obhodnica|obhodnic]], upravljajo s 177 [[planinska koča|planinskimi kočami]], zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči.&lt;ref&gt;https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024]&lt;/ref&gt;

Je, vzporedno s PD Ljubljana-matica, naslednica [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]], ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Za obdobje 2026–2030 je bil na na skupščini PZS dne 18. aprila 2026 za predsednika izvoljen [[Martin Šolar]]. 

== Naloge in poslanstvo ==
Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo.

Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za [[alpinizem]], za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za [[športno plezanje]], za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles.

Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: [[Mentor planinske skupine|mentorjem planinskih skupin]], [[Vaditelj orientacije|vaditeljem orientacije]], [[varuh gorske narave|varuhom gorske narave]], [[Planinski vodnik |vodnikom PZS]] za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, [[Turno-kolesarski vodnik|turno-kolesarskim vodnikom]], [[alpinist]]om, [[markacist]]om, [[Trenerjem športnega plezanja|trenerjem športnega plezanja]] in [[Inštruktor|inštruktor]]jem vseh vrst.

V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi ([[športno plezanje]], [[ledno plezanje]], tekmovalno [[turno smučanje]] in [[planinska orientacija]]) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR).

V okviru Planinske založbe izdaja planinske [[zemljevid]]e in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik [[Planinski vestnik]], kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895).

PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij.

== Status humanitarne organizacije ==
Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]].

== Status društva v javnem interesu ==
Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju:
* športa (2007),
* ohranjanja narave (2007),
* humanitarne dejavnosti (2008),
* varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010),
* raziskovalne dejavnosti (2016),
* Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013).
* spodbujanja razvoja turizma (2021)

* Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Rdečim križem Slovenije – Zvezo združenj, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje in Združenjem vojaških gornikov Slovenije.
* Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije ter Zveza tabornikov Slovenije.

== Članstvo v organizacijah ==
Planinska zveza Slovenije je članica:
* [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (OKS),
* Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS),
* Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA),
* Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA)
* [[Club Arc Alpin|Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA)]],
* Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF),
* Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC),
* Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom.
* Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP),
* Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA),
* pristopila je k [[EU]] planinskemu forumu in je
* pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU).

== Statut Planinske zveze Slovenije ==
Statut PZS je bil sprejet na osnovi:
* upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v [[Bohinj]]u za ustanovitev društva z namenom &quot;zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati&quot;,
* ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, &quot;da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram&quot;,
* zakona o društvih.

Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.&lt;ref&gt;Statut [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]&lt;/ref&gt;

Simboli Planinske zveze Slovenije so: [[grb]], [[zastava]], [[prapor]] in [[himna]].&lt;ref&gt;8. člen statuta[http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]&lt;/ref&gt;

== Komisije in odbori ==
{|
|- valign=&quot;top&quot;
| width=&quot;320px&quot; |
* [[Častno sodišče pri PZS]]	
* [[Gospodarska komisija PZS]]
* [[Komisija za alpinizem]]
* [[Komisija za gorske športe]]
* [[Komisija za planinske poti]]	
* [[Komisija za športno plezanje]]	
* [[Komisija za turno kolesarstvo]]
* [[Komisija za varstvo gorske narave]]	
* [[Mladinska komisija]]
* [[Vodniška komisija]]
| width=&quot;320px&quot; |
* Nadzorni odbor pri PZS
* Odbor za članstvo
* Odbor za pravne zadeve
* Odbor za usposabljanje in preventivo
* Odbor za založništvo in informiranje
** [[Planinski vestnik]]
** Odbor Gore in varnost
** Obvestila PZS
** Spletne strani PZS

|}

== Zgodovina ==
Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti:
* 1689 [[Janez Vajkard Valvasor]] izda [[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]], kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove.
* 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava
* 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju.
* 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem.
* 23. julij 1892 izlet piparjev na [[Stol, Karavanke|Stol]], na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo.
* 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]]
* 27. februarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane [[Fran Orožen]].
* 1895 SPD začne izdajati glasilo Planinski vestnik.
* 6. junija 1948 je bila v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), [[Fedor Košir]] je njen prvi predsednik.
* 1951 ustanovljena Planinska založba.
* 18. maja 1958 požar je uničil sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS.
* 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov
* 1978 julija: prva sodobna strojna nadelava in popravila poti Kredarica - Triglav - Dolič.
* 1984 je v [[Mojstrana|Mojstrani]] odprta stalna Triglavska muzejska zbirka
* 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ. 
* Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA.
* 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS.
* 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
* 7. avgusta 2010 predsednik države [[Danilo Türk]] slavnostno odpre [[Slovenski planinski muzej]] v Mojstrani.

== Meddruštveni odbori ==
Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji:
* MDO PD Koroške
* MDO Primorsko-Notranjskih PD
* MDO PD Kamniško Bistriškega
* Savinjski MDO PD
* MDO PD Podravja
* MDO PD Ljubljane 
* MDO PD Posočja
* MDO PD Pomurja
* MDO PD Notranjske
* MDO PD Dolenjske in Bele krajine
* MDO PD Gorenjske
* MDO PD Zasavja

Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.&lt;ref&gt;Razdelitev MDO [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]&lt;/ref&gt;

== Društva - članice ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor]]
* [[Akademsko planinsko društvo Ljubljana]]
* [[Alpinistični klub Črna na Koroškem]]
* [[Alpinistični klub Ravne na Koroškem]]
* [[Alpinistični klub Slovenj Gradec]]
* [[Alpinistični klub Slovenska Bistrica]]
* [[Alpinistični klub Vertikala]]
* [[Alpski gorniški klub]]
* Alpsko društvo za alternativne in rekreativne športe Stratus
* Amfibija društvo za športe v naravi
* Češko-slovensko planinsko društvo
* [[Društvo ekstremnih športov DEŠ]]
* [[Turno smučarski klub Olimpik]]
* [[Društvo za prosti čas, Šmartno]]
* [[Društvo Šaleški alpinistični odsek Velenje]]
* [[Društvo za razvoj plezalne kulture]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Ajdovščina]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Bohinj]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Društvo Ljubljana]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Kamnik]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Koroške]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Kranj]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Maribor]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Bovec]]
* [[Društvo Gorske reševalne službe Radovljica]]
* [[Društvo plezalcev Koper]]
* [[Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana]]
* [[Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje - društvo]]
* [[Kolesarsko - pohodniško društvo Hej, gremo naprej]]
* [[Kolesarski klub Zagorska dolina]]
* [[Koroški alpinistični klub]]
* [[Obalni alpinistični klub]]
* [[Obalno planinsko društvo Koper]]
* [[Planinska družina Benečije]]
* [[Planinski klub Peca - Olševa]]
* [[Planinski klub Kamnik]] 
* [[Planinski klub Rimske Toplice]]
* [[Planinsko društvo &quot;BAJTAR&quot; Velika planina]]
* [[Planinsko društvo A-banka]]
* [[Planinsko društvo Ajdovščina]]
* [[Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek]]
* [[Planinsko društvo Avtomontaža]]
* [[Planinsko društvo Avtotehna]]
* [[Planinsko društvo Blagajana]]
* [[Planinsko društvo Blagovica]]
* [[Planinsko društvo Bled]]
* [[Planinsko društvo Boč - Kostrivnica]]
* [[Planinsko društvo Bohinjska Bistrica]]
* [[Planinsko društvo Bohor Senovo]]
* [[Planinsko društvo Borovnica]]
* [[Planinsko društvo Bovec]]
* [[Planinsko društvo Brda]]
* [[Planinsko društvo Brežice]]
* [[Planinsko društvo Celje Matica]]
* [[Planinsko društvo Cerknica]]
* [[Planinsko društvo Cerkno]]
* [[Planinsko društvo Cirkulane]]
* [[Planinsko društvo Črna na Koroškem]]
* [[Planinsko društvo Črnomelj]]
* [[Planinsko društvo Črnuče]]
* [[Planinsko društvo Delo]]
* [[Planinsko društvo Dobrepolje]]
* [[Planinsko društvo Dobrna]]
* [[Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče]]
* [[Planinsko društvo Dol pri Hrastniku]]
* [[Planinsko društvo Domžale]]
* [[Planinsko društvo Donačka gora Stoperce]]
* [[Planinsko društvo Dovje - Mojstrana]]
* [[Planinsko društvo Drago Bregar Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Dramlje]]
* [[Planinsko društvo Drava Maribor]]
* [[Planinsko društvo Dravograd]]
* [[Planinsko društvo Fram]]
* [[Planinsko društvo Galicija]]
* [[Planinsko društvo Gorenja vas]]
* [[Planinsko društvo Goričko Tromeja]]
* [[Planinsko društvo Gorje]]
* [[Planinsko društvo Gornik]]
* [[Planinsko društvo Gornja Radgona]]
* [[Planinsko društvo Gornji Grad]]
* [[Planinsko društvo Gozd Martuljk]]
* [[Planinsko društvo Grmada Celje]]
* [[Planinsko društvo Grosuplje]]
* [[Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica]]
* [[Planinsko društvo Haloze]]
* [[Planinsko društvo Horjul]]
* [[Planinsko društvo Hrastnik]]
* [[Planinsko društvo Idrija]]
* [[Planinsko društvo IMP Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Iskra Kranj]]
* [[Planinsko društvo Iskra Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Izola]]/Club alpino Isola
* [[Planinsko društvo Jakoba Aljaža]]
* [[Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš]]
* [[Planinsko društvo Janko Mlakar]]
* [[Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo]]
* [[Planinsko društvo Javornik Koroška Bela]]
* [[Planinsko društvo Jeglič]]
* [[Planinsko društvo Jesenice]]
* [[Planinsko društvo Jezersko]]
* [[Planinsko društvo K2]]
* [[Planinsko društvo Kamnik]]
* [[Planinsko društvo Kobarid]]
* [[Planinsko društvo Kočevje]]
* [[Planinsko društvo Komenda]]
* [[Planinsko društvo Kozorog]]
* [[Planinsko društvo Kranj]]
* [[Planinsko društvo Kranjska gora]]
* [[Planinsko društvo Kranjski gamsi]]
* [[Planinsko društvo Krim]]
* [[Planinsko društvo Križe]]
* [[Planinsko društvo Križna gora]]
* [[Planinsko društvo Krka Novo mesto]]
* [[Planinsko društvo Kum Trbovlje]]
* [[Planinsko društvo Laško]]
* [[Planinsko društvo Lenart]]
* [[Planinsko društvo Lendava]]/Hegymászó Egyesület LENDVA
* [[Planinsko društvo Liboje]]
* [[Planinsko društvo Lisca Sevnica]]
* [[Planinsko društvo Litija]]
* [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]]
* [[Planinsko društvo Ljubno ob Savinji]]
* [[Planinsko društvo Ljutomer]]
* [[Planinsko društvo Loče]]
* [[Planinsko društvo Logatec]]
* [[Planinsko društvo Loški Potok]]
* [[Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju]]
* [[Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan]]
* [[Planinsko društvo LPP]]
* [[Planinsko društvo Luče]]
* [[Planinsko društvo Majšperk]]
* [[Planinsko društvo Makole]]
* [[Planinsko društvo Maks Meško Ormož]]
* [[Planinsko društvo Maribor Matica]]
* [[Planinsko društvo Matica Murska Sobota]]
* [[Planinsko društvo Medvode]]
* [[Planinsko društvo Mercator]]
* [[Planinsko društvo Metlika]]
* [[Planinsko društvo Mežica]]
* [[Planinsko društvo Miklavž]]
* [[Planinsko društvo Mislinja]]
* [[Planinsko društvo Moravče]]
* [[Planinsko društvo Mozirje]]
* [[Planinsko društvo Naveza]]
* [[Planinsko društvo Nazarje]]
* [[Planinsko društvo Nova Gorica]]
* [[Planinsko društvo občine Kidričevo]]
* [[Planinsko društvo Obrtnik Ljubaljana]]
* [[Planinsko društvo Ojstrica]]
* [[Planinsko društvo Onger Trzin]]
* [[Planinsko društvo Oplotnica]]
* [[Planinsko društvo Ožbalt Kapla]]
* [[Planinsko društvo Paloma Sladki vrh]]
* [[Planinsko društvo Pijava Gorica]]
* [[Planinsko društvo Planika Maribor]]
* [[Planinsko društvo Podbrdo]]
* [[Planinsko društvo Podnanos]]
* [[Planinsko društvo Podpeč Preserje]]
* [[Planinsko društvo POHODNIK Novo mesto]]
* [[Planinsko društvo Pohorje Zgornja Polskava]]
* [[Planinsko društvo Polet Šentrupert]]
* [[Planinsko društvo Poljčane]]
* [[Planinsko društvo Polje]]
* [[Planinsko društvo Polom Kostanjevica na Krki]]
* [[Planinsko društvo Polzela]]
* [[Planinsko društvo Polž Višnja gora]]
* [[Planinsko društvo Postojna]]
* [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje]]
* [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor]]
* [[Planinsko društvo Prebold]]
* [[Planinsko društvo Preddvor]]
* [[Planinsko društvo Prevalje]]
* [[Planinsko društvo Pristava]]
* [[Planinsko društvo Ptuj]]
* [[Planinsko društvo Radeče]]
* [[Planinsko društvo Radlje ob Dravi]]
* [[Planinsko društvo Radovljica]]
* [[Planinsko društvo Rašica]]
* [[Planinsko društvo Rateče Planica]]
* [[Planinsko društvo Ravne na Koroškem]]
* [[Planinsko društvo Rečica ob Savinji]]
* [[Planinsko društvo Rega Log]]
* [[Planinsko društvo Ribnica]]
* [[Planinsko društvo Ribnica na Pohorju]]
* [[Planinsko društvo Rimske Toplice]]
* [[Planinsko društvo Rovte]]
* [[Planinsko društvo RTV Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Ruše]]
* [[Planinsko društvo Saturnus]]
* [[Planinsko društvo Semič]]
* [[Planinsko društvo Sežana]]
* [[Planinsko društvo Skalca Hoče Slivnica]]
* [[Planinsko društvo Slavnik]]
* [[Planinsko društvo Slivnica pri Celju]]
* [[Planinsko društvo Sloga Rogatec]]
* [[Planinsko društvo Slovenj Gradec]]
* [[Planinsko društvo Slovenska Bistrica]]
* [[Planinsko društvo Slovenske Konjice]]
* [[Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica]]
* [[Planinsko društvo Snežnik Loška dolina]]
* [[Planinsko društvo Solčava]]
* [[Planinsko društvo Sovodenj]]
* [[Planinsko društvo Spin]]
* [[Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju]]
* [[Planinsko društvo Sveti Vid]]
* [[Planinsko društvo Šempeter v Savinjski dolini]]
* [[Planinsko društvo Šentjernej]]
* [[Planinsko društvo Šentjošt]]
* [[Planinsko društvo Šentjur pri Celju]]
* [[Planinsko društvo Šentvid pri Stični]]
* [[Planinsko društvo Škale-Hrastovec]]
* [[Planinsko društvo Škofja Loka]]
* [[Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah]]
* [[Planinsko društvo Šmarna gora]]
* [[Planinsko društvo Šmartno ob Paki]]
* [[Planinsko društvo Šoštanj]]
* [[Planinsko društvo Tabor]]
* [[Planinsko društvo TAM Maribor]]
* [[Planinsko društvo Tolmin]]
* [[Planinsko društvo Trbovlje]]
* [[Planinsko društvo Trebnje]]
* [[Planinsko društvo Tržič]]
* [[Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal]]
* [[Planinsko društvo Velenje]]
* [[Planinsko društvo Velike Lašče]]
* [[Planinsko društvo Vevče]]
* [[Planinsko društvo Videm Krško]]
* [[Planinsko društvo Viharnik]]
* [[Planinsko društvo Vinska Gora]]
* [[Planinsko društvo Vipava]]
* [[Planinsko društvo Vitanje]]
* [[Planinsko društvo Vojnik]]
* [[Planinsko društvo Vransko]]
* [[Planinsko društvo Vrelec-Rogaška]]
* [[Planinsko društvo Vrhnika]]
* [[Planinsko društvo Vuzenica]]
* [[Planinsko društvo za Selško dolino Železniki]]
* [[Planinsko društvo Zabukovica]]
* [[Planinsko društvo Zagorje]]
* [[Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje]]
* [[Planinsko društvo Zreče]]
* [[Planinsko društvo Žalec]]
* [[Planinsko društvo Železar Štore]]
* [[Planinsko društvo Železničar Celje]]
* [[Planinsko društvo Železničar Ljubljana]]
* [[Planinsko društvo Železničar Maribor]]
* [[Planinsko društvo Žetale]]
* [[Planinsko društvo Žiri]]
* [[Planinsko društvo Žirovnica]]
* [[Planinsko društvo Žusem]]
* [[Plezalni klub 6b Ptuj]]
* [[Plezalni klub 7b+]]
* [[Plezalni klub Beta]]
* [[Plezalni klub Divača]]
* [[Plezalni klub Dobre razmere]]
* [[Plezalni klub FA]]
* [[Plezalni klub Frikšin]]
* [[Plezalni klub Idrija]]
* [[Plezalni klub Ekstrem]]
* [[Plezalni klub Kamnik]]
* [[Plezalni klub Kinezis]]
* [[Plezalni klub Klajmber]]
* [[Plezalni klub Laško]]
* [[Plezalni klub Martinček]]
* [[Plezalni klub Novo mesto]]
* [[Plezalni klub Ribnica]]
* [[Plezalni klub 'Rifnik' Šentjur]]
* [[Plezalni klub Rimske toplice]]
* [[Plezalni klub Rogaška Slatina]]
* [[Plezalni klub Slovenske Konjice]]
* [[Plezalni klub Scena]]
* [[Plezalni klub Stratus]], Maribor 
* [[Plezalni klub Škofja Loka]]
* [[Plezalni klub Idrija]], Idrija
* [[Plezalni klub Sevnica]]
* [[Plezalno društvo Cempin]]
* [[Plezalno društvo Grif Brezovica]]
* [[Pohodniško društvo Novo mesto]]
* [[Posavski alpinistični klub]]
* [[Postaja Gorske reševalne službe Bovec]]
* [[Postaja Gorske reševalne službe Celje]]
* [[Slovensko planinsko društvo Celovec]]
* [[Slovensko planinsko društvo Gorica]]
* [[Slovensko planinsko društvo Trst]]
* [[Slovenský horolezecký klub JAMES plus]]
* [[Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka]]
* [[Športno društvo Balvanija]], Ljubljana
* [[Športno društvo BTC]]
* [[Športno društvo Pajki]]
* [[Športno društvo Proteus]]
* [[Športno društvo Pot]]
* [[Športno društvo SCT]]
* [[Športno društvo Šentlovrenc]]
* [[Športno planinsko društvo Gams]]
* [[Športno-plezalni klub Andreja Kokalja]]
* [[Športno-plezalni klub Plus]]/Club di arrampicata sportiva Plus
* [[Športno-plezalno društvo Korenjak]]
* [[Športnoplezalno društvo Gre Gor]], Škofja Loka
* [[Športnoplezalno društvo Plezarna]]
* [[Športnoplezalno društvo Vizija]]
* [[Turno smučarski klub LiMa]]
* [[Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero]], Škofja vas 
* [[Češko-slovensko planinsko društvo]]/Česko-slovinský alpský spolek, Praga
* Udruženje Planinsko društvo ''Treskavica'', Sarajevo
* [[Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka]]
{{div col end}}

== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije]
* [https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024]

== Glej tudi ==
* [[Turistovski klub Skala]]
* [[Seznam zvez v Sloveniji]]
* [[Planinsko društvo]]
* [[Slovenski planinski muzej]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* [https://artsandculture.google.com/partner/alpine-association-of-slovenia Planinska zveza Slovenije] na [[Google Arts &amp; Culture]]

{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske zveze]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]]</text>
      <sha1>0x9a5d1bbkr8rzzkylj1mwl8uz4333a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>S.S. Lazio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>90937</id>
    <revision>
      <id>6686857</id>
      <parentid>6578358</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:34:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6686857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11844" sha1="nz06w2wfr0xflq8tio1o63s45sw70fx" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Lazio |
  image    = [[Slika:Ss lazio.gif|150px|logo]] |
  fullname = Società Sportiva Lazio S.p.A. |
  nickname = ''Biancocelesti'' (sinje-modri),&lt;br /&gt;''Aquilotti'' (orliči)|
  founded  = [[9. januar]], [[1900]] |
  ground   = [[Stadio Olimpico]],&lt;br /&gt;[[Rim]], [[Italija]] |
  capacity = 82,656 | 
  chairman = [[Claudio Lotito]] |
  manager  = [[Simone Inzaghi]] |
  league   = [[Serie A]] |
  season   = 2025-26 |
  position = 9. mesto |
  shirtsupplier= |
  shirtsponsors= |
  pattern_la1=_whiteborder |
  pattern_b1=_lazio1112h |
  pattern_ra1=_whiteborder |
  leftarm1=77BBFF |
  body1=FFFFFF |
  rightarm1=77BBFF |
  shorts1=FFFFFF |
  socks1=FFFFFF |
  pattern_la2= |
  pattern_b2=_lazio1112a |
  pattern_ra2= |
  leftarm2=FFFFFF |
  body2=FFFFFF |
  rightarm2=FFFFFF |
  shorts2=FFFFFF |
  socks2=FFFFFF |
}}

'''S.S.Lazio''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''Società Sportiva Lazio S.p.A.'') je italijanski [[nogometni klub]] s sedežem v [[Rim]]u. Moštvo nastopa v [[Serie A]], svoje domače tekme pa igra na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]].

== Zgodovina ==
=== Zgodnja leta ===
Klub je bil ustanovljen [[9. januar]]ja leta [[1900]] kot ''Società Podistica Lazio''. Ime Lazio so si ustanovitelji izposodili od [[latinščina|latinske]] besede »Latium« (''Lacij''). Lacij je sicer italijanska dežela, v kateri leži tudi [[glavno mesto]] [[Rim]]. Klub je svoje barve »podedoval« po [[grčija|grški]] zastavi, kajti ustanovitelji so se navezali na državo, v kateri je prišlo do obuditve [[olimpijske igre|olimpijske tradicije]], [[orel]] na vrhu grba pa predstavlja nekdanji [[rimski imperij]].

Klub je bil prvotno ustanovljen kot [[atletika|atletski]] klub, [[nogomet]]ni oddelek pa je bil dodan leta [[1902]]. Lazio je od takrat postal največji športni klub v [[evropa|Evropi]]. Pod svojim okriljem ima med drugim [[košarka]]rsko, [[kriket]] in [[padalstvo|padalsko]] sekcijo, celotno število različnih športnih oddelkov pa je 34. 

Lazio se je italijanske nogometne lige udeležil šele leta [[1913]], v sledečih sezonah pa se je večkrat povzpel vse do finala državnega prvenstva. V prvi organizirani [[Serie A]] je klub sprva dosegel drugo mesto, prve klubske lovorike pa so prišle po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Leta [[1958]] so sinje-modri osvojili prvo [[Coppa Italia|pokalno]] lovoriko, na prvi ''[[Serie A|scudetto]]'' pa so morali privrženci Lazia čakati vse do leta [[1974]]. Najpomembnejši igralci takratne ekipe so bili ''Giorgio Chinaglia'', ''Giuseppe Wilson'', ''Luciano Re Cecconi'', trener pa je bil ''Tommaso Maestrelli''. 

== Petdeseta leta ==
Lazio je med najboljšimi klubi brez izpada nastopal med letoma 1929 in 1961, v petdesetih letih pa velja omeniti le tretje mesto ([[1957]]) in zmago v [[Coppa Italia|pokalnem tekmovanju]] ([[1958]]).

== Šestdeseta in sedemdeseta ==
Leta [[1961]] je Lazio prvič v zgodovini izpadel v [[Serie B]], vendar se je sinje-modrim že dve leti kasneje uspelo vrniti v Serie A. Pod vodstvom [[argentina|argentinskega]] trenerja ''Juana Carlosa Lorenza'' je moštvo leta [[1964]] zasedlo deveto mesto v Serie A, vrhunec sezone pa je predstavljala gostujoča zmaga proti [[Juventus]]u (0:3). Glavni zvezdnik takratne ekipe je bil igralec sredine igrišča ''Nello Governato''. Po nekaj slabših sezonah je Lazio leta [[1967]] znova izpadel, nov povratek med najboljše pa jim je uspel leta [[1969]], ko so na koncu osvojili osmo mesto.

Sedemdeseta leta so se začela na enak način kot šestdeseta, z izpadom, ki pa mu je zopet sledil takojšen povratek med prvoligaše in začetek prvega z lovorikami bogatega obdobja. V sezoni [[1972]]/[[1973|73]] so ekipo med drugim sestavljali ''Pino Wilson'' v obrambi, ''Luciano Re Cecconi'' in ''Mario Frustalupi'' na sredini, ''Renzo Garlaschelli'' in ''Giorgio Chinaglia'' pa sta bila glavna napadalca. Lazio se je v tej sezoni z [[Juventus]]om in [[A.C. Milan|Milanom]] presenetljivo boril za [[Serie A|scudetto]], boj za naslov pa so izgubili šele na zadnji prvenstveni tekmi sezone, ko so tik pred koncem tekme z '''Napolijem''' prejeli usodni zadetek.

Slavje pa je prišlo že sezono kasneje ([[1973]]/[[1974|74]]), ko je Lazio osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. Na žalost sledeča sezona ni bila tako uspešna, kajti klub je nato zasedel le četrto mesto, v sledečih sezonah pa so spet sledile težave in boj za obstanek med prvoligaši. Klub sta zaznamovala tragična smrt ''Re Cecconija'' in odhod ''Giorgia Chinaglie'', svetlo prihodnost pa je napovedal mladi ''Bruno Giordano'', ki je leta [[1979]] osvojil naslov najboljšega strelca italijanskega prvenstva.

== Osemdeseta in devetdeseta ==
Zaradi škandala v povezavi z nelegalnimi športnimi stavami je bil Lazio skupaj z [[A.C. Milan|Milanom]] leta [[1980]] prisilno poslan v [[Serie B]], kjer je ostal kar tri leta. Povratek je sledil leta [[1983]], sledečo sezono pa so se komajda rešili ponovnega izpada. Sezona [[1984]]/[[1985|85]] je pomenila novo katastrofo, kajti klub je osvojil le 15 točk in sezono končal na povsem zadnjem mestu, kljub temu da sta bila v moštvu obetavna ''Francesco Fonte'' in ''Francesco Dell'Anno''.

Po novem korupcijskem škandalu je Lazio prvenstvo leta [[1986]] začel z devetimi točkami minusa, izpadu pa so se izognili šele po dodatnih tekmah s '''Campobassom'''. To je pomenilo ključni preobrat v klubski zgodovini, kajti od leta [[1988]] Lazio ni več izpadel v [[Serie B]]. Klub je najprej stabiliziral poslovnež ''Gianmarco Calleri'', leta [[1992]] pa je Lazio prevzel ''Sergio Cragnotti'' in vanj vložil precej denarja. Klub je želel ponovno vrniti v vrh italijanskega nogometa.

Leta [[1993]] je Lazio sezono zaključil na petem mestu, leto kasneje na četrtem, sezono [[1995]] na drugem, [[1996]] pa na tretjem. Leta [[1997]] je spet sledilo četrto mesto, dve sezoni kasneje pa je Laziu v boju za naslov prvaka zmanjkala le ena točka. Drugi '''scudetto''' je končno prišel leta [[2000]], v istem letu pa je klub osvojil tudi [[Coppa Italia|italijanski pokal]], obe lovoriki pod vodstvom trenerja ''Svena-Görana Erikssona''. Italijanski pokal je klub osvojil tudi leta [[1998]] in [[2004]], Lazio pa bo ostal zapisan tudi kot zadnji zmagovalec zdaj že pokojnega '''Pokala pokalnih zmagovalcev'''. Leta 1998 se je klub uvrstil tudi v finale [[Pokal UEFA|Pokala UEFA]], vendar je bil s 3:0 boljši milanski [[Internazionale Milano F.C.|Inter]]. Takrat je Lazio sicer osvojil tudi italijanski in evropski superpokal, postal pa je tudi prvi italijanski klub, ki je s svojimi delnicami vstopil na borzo.

== Sedanjost ==
Finančni škandal leta [[2002]] je predsednika Cragnottija skupaj s svojim mlečnim podjetjem '''Cirio''' pregnal iz kluba, ki so ga do leta [[2004]] nadzirali različni finančni managerji, dokler ga ni prevzel trenutni predsednik, [[Claudio Lotito]]. Poleti 2004 se je v klub po dolgem času vrnil navijaški idol [[Paolo Di Canio]], v sezoni [[2005]]/[[2006|06]] pa so klub zapustili pomembni igralci, kot so [[Fernando Couto]], [[Paolo Negro]] in [[Giuliano Giannichedda]], ki so morali oditi zaradi zmanjšanja proračuna. V sezoni 2005/06 je klub pod vodstvom trenerja [[Delio Rossi|Delia Rossija]] odigral zelo solidno in se tudi presenetljivo uvrstil v [[Pokal UEFA]].

[[29. junij]]a 2006 je [[Italijanska nogometna zveza]] pričela proces proti [[Juventus]]u, [[A.C. Milan]]u, Laziu iz Rima in [[ACF Fiorentina|Fiorentini]], ki so osumljeni nameščanje rezultatov tekem, skupaj z nekaterimi [[sodnik (nogomet)|sodniki]]. Vse klubom grozi kazenski izpad v [[Serie B]], medtem ko Juventusu lahko odvzamejo še zadnje dva naslova prvaka Serie A&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010606291122070 SiOL.net - Italijanski proces se je začel]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.

[[14. julij]]a 2006 je bila podana razsodba. Lazio je bil prestavljen v Serie B, v sezono 2006/2007 bo startal z -7 točkami.&lt;ref&gt;[http://sportal.siol.net/default.asp?article_id=10031010607142102140 SiOL.net - Juvetus v drugo ligo, Milan ostaja]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.

== Navijači ==
Klub svoje domače tekme igra na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]] v Rimu, ki si ga deli z [[A.S. Roma|Romo]]. Moštvi vsaj enkrat na leto odigrata medsebojni ''rimski derbi'', ki ga občasno zaznamujejo tudi vročekrvni spopadi med navijači obeh klubov. V političnem smislu Lazijevi »Ultrasi« veljajo za skrajne desničarje, večinoma pa prihajajo iz severnih rimskih soseščin, kar jim daje »[[aristokracija|aristokratski]]« pridih.

== Trenutni igralci prve ekipe ==
{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=ALB|name=[[Thomas Strakosha]]}}
{{Fs player|no= 3|pos=DF|nat=BRA|name=[[Luiz Felipe (footballer, born 1997)|Luiz Felipe]]}}
{{Fs player|no= 4|pos=DF|nat=ESP|name=[[Patric (footballer)|Patric]]}}
{{Fs player|no= 5|pos=DF|nat=BEL|name=[[Jordan Lukaku]]}}
{{Fs player|no= 6|pos=MF|nat=BRA|name=[[Lucas Leiva]]}}
{{Fs player|no= 7|pos=MF|nat=KOS|name=[[Valon Berisha]]}}
{{Fs player|no= 8|pos=DF|nat=SRB|name=[[Dušan Basta]]}}
{{Fs player|no= 9|pos=FW|nat=ITA|name=[[Alessandro Rossi (footballer)|Alessandro Rossi]]}}
{{Fs player|no=10|pos=MF|nat=ESP|name=[[Luis Alberto (footballer, born 1992)|Luis Alberto]]}}
{{Fs player|no=11|nat=ARG|pos=MF|name=[[Joaquín Correa]]}}
{{Fs player|no=13|pos=DF|nat=BRA|name=[[Wallace (footballer, born October 1994)|Wallace]]}}
{{Fs player|no=14|pos=DF|nat=DEN|name=[[Riza Durmisi]]}}
{{Fs player|no=15|pos=DF|nat=ANG|name=[[Bastos (Angolan footballer)|Bastos]]}}
{{Fs player|no=16|pos=MF|nat=ITA|name=[[Marco Parolo]]|other=[[Captain (association football)#Vice-captain|2. kapetan]]}}
{{Fs player|no=17|pos=FW|nat=ITA|name=[[Ciro Immobile]]}}
{{Fs player|no=19|pos=MF|nat=BIH|name=[[Senad Lulić]]|other=[[Captain (association football)|Kapetan]]}}
{{Fs player|no=20|pos=FW|nat=ECU|name=[[Felipe Caicedo]]}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=21|pos=MF|nat=SRB|name=[[Sergej Milinković-Savić]]}}
{{Fs player|no=22|pos=DF|nat=URU|name=[[Martín Cáceres]]}}
{{Fs player|no=23|pos=GK|nat=ITA|name=[[Guido Guerrieri]]}}
{{Fs player|no=24|pos=GK|nat=BEL|name=[[Silvio Proto]]}}{{Fs player|no=25|nat=CRO|pos=MF|name=[[Milan Badelj]]}}
{{Fs player|no=26|pos=DF|nat=ROU|name=[[Ștefan Radu]]}}
{{Fs player|no=28|pos=MF|nat=CMR|name=[[Joseph Minala]]}}
{{Fs player|no=30|pos=FW|nat=POR|name=[[Pedro Neto]]|other=na posoji [[S.C. Braga|Braga]]}}
{{Fs player|no=31|pos=GK|nat=LTU|name=[[Marius Adamonis]]}}
{{Fs player|no=32|pos=MF|nat=ITA|name=[[Danilo Cataldi]]}}
{{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Francesco Acerbi]]}}
{{Fs player|no=48|pos=DF|nat=ITA|name=[[Lorenzo Filippini]]}}
{{Fs player|no=66|pos=MF|nat=POR|name=[[Bruno Jordão]]|other=na posoji [[S.C. Braga|Braga]]}}
{{Fs player|no=77|pos=DF|nat=MNE|name=[[Adam Marušić]]}}
{{Fs player|no=87|pos=FW|nat=ITA|name=[[Cristiano Lombardi]]}}
{{Fs player|no=96|pos=MF|nat=ITA|name=[[Alessandro Murgia]]}}
{{fs end}}

== Klubske lovorike ==
* [[Serie A]]: 1973/74, 1999/00
* [[Serie B]]: 1962/63, 1968/69, 1979/80, 1981/82, 1991/92
* [[Coppa Italia|Italijanski pokal]]: 1958, 1997/98, 1999/00, 2003/04, 2008/09, 2012/13, 2018/2019
* [[Italijanski superpokal]]: 1998, 2000, 2009, 2019
* [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1998/99
* [[Evropski superpokal]]: 1999
* [[Pokal Alpinski]]: 1903, 1927, 1955, 1971, 1972, 1973,

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam nogometnih klubov v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.sslazio.it/}}

{{SS Lazio Squad}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Rimu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1900]]
[[Kategorija:S.S. Lazio|*]]</text>
      <sha1>nz06w2wfr0xflq8tio1o63s45sw70fx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fidel Castro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91225</id>
    <revision>
      <id>6686453</id>
      <parentid>6619317</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:10:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Smrt */</comment>
      <origin>6686453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30941" sha1="ccxj43iz1oh29zhwvqyypy907op7z4o" xml:space="preserve">{{Neobjektivno}}
{{redirect|Castro}}
{{Infopolje Funkcionar
| name = Fidel Castro
| office = prvi sekretar [[Komunistična partija Kube|Komunistične partije Kube]]
| order = 
| predecessor = [[Osvaldo Dorticós Torrado]]
| successor = [[Raúl Castro]]
| vicepresident =''prvi podpredsednik:''&lt;br /&gt;[[Raúl Castro]]&lt;br /&gt;''drugi podpredsedniki:''&lt;br /&gt;[[Juan Almeida Bosque]], [[Abelardo Colome Ibarra]], [[Carlos Lage Davila]], [[Esteban Lazo Hernández]], [[José Machado Ventura]]
| footnotes =
| signature =&lt;!-- WD --&gt;
| order2 = Predsednik vlade Kube
| predecessor2 = [[José Miró Cardona]] | successor2 = &lt;small&gt;namesto tega Ministrski svet&lt;/small&gt;
| party = [[Komunistična partija Kube]]
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date =
| death_place =
| nationality = {{flagicon|CUB}} [[Kubanci|Kubanec]]
| spouse = (1) [[Mirta Diaz-Balart|Mirta Díaz-Balart Gutierrez]] (ločen 1955) &lt;br /&gt; (2) [[Dalia Soto del Valle]]
| relations = Natalia Revuelta y Clews
| children =Fidel Angel Castro Diaz-Balart&lt;br /&gt;[[Alina Fernández|Alina Fernandez-Revuelta]]&lt;br /&gt;Alexis Castro-Soto&lt;br /&gt;Alejandro Castro-Soto&lt;br /&gt;Antonio Castro-Soto&lt;br /&gt;Angel Castro-Soto&lt;br /&gt;Alain Castro-Soto&lt;br /&gt;Jorge Angel Castro&lt;ref name=&quot;canf.org&quot;&gt;http://www.canf.org/es/ENSAYOS/2003-dic-09-vida_secreta_del_tirano_castro.htm&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Francisca Pupo&lt;ref name=&quot;canf.org&quot;/&gt;
| residence =
| alma_mater = [[Colegio de Belen]]&lt;br /&gt;[[Univerza v Havani]]
| profession = &lt;!-- WD --&gt;
| religion = [[Ateizem|ateist]] (izobčen [[rimokatoliška cerkev|rimokatolik]])
| website =
| term_start = 2. december 1976
| term_end = 24. februar 2008&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi novice |title=Raul Castro named Cuban president |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/7261204.stm |work=BBC News |date=24.2.2008 |accessdate=24.2.2008}}&lt;/ref&gt; &lt;br /&gt; &lt;small&gt;[[de facto]] do 31. julija 2006&lt;/small&gt;
| term_start2 = 16. februar 1959
| term_end2 = 2. december 1976
| order3 = 7. in 22. [[Gibanje neuvrščenih|predsedujoči Gibanja neuvrščenih]]
| term_start3 = 9. september 1979 – 7. marec 1983 &lt;br /&gt; 15. september 2006 
| term_end3 = 24. februar 2008
| predecessor3 = [[Junius Richard Jayawardene]] (1. mandat)&lt;br /&gt; [[Datuk Seri Abdullah Ahmad Badawi]] (2. mandat) |
| successor3 = [[Neelam Sanjiva Reddy]] (1. mandat) &lt;br /&gt; [[Raúl Castro]] (2. mandat) 
}}

'''Fidel Alejandro Castro Ruz'''  &lt;small&gt;([[File:Speaker Icon.svg|13px|]] [[Datoteka:Es-Fidel Castro.ogg|audio]])&lt;/small&gt;, [[Kubanci|kubanski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[13. avgust]] [[1926]], [[Birán]], [[Kuba]], † [[25. november]] [[2016]], [[Havana]].

Fidel Castro je bil predsednik vlade [[Kuba|Kube]] od 1959 do 1976 in predsednik države od 1976 do 2008. Kot ideološki [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistični]] in kubanski nacionalist je bil tudi prvi sekretar Komunistične partije Kube od leta 1961 do 2011. Pod njegovim vodstvom je Kuba postala enopartijska komunistična država;  industrija in gospodarstvo sta bila nacionalizirana, v družbi pa so se izvajale državne socialistične reforme.

Castro, rojen v Biránu v Orienteju, sin bogatega španskega kmeta, je med študijem prava na univerzi v [[Havana|Havani]] sprejel levičarske in protiimperialistične ideje. Potem, ko je sodeloval v uporih proti desničarskim vladam v Dominikanski republiki in Kolumbiji, je načrtoval odstranitev kubanskega predsednika [[Fulgencio Batista|Fulgencia Batiste]] in leta 1953 sprožil neuspeli napad na vojašnico Moncada. Po odsluženi enoletni zaporni kazni je Castro odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], kjer je ustanovil  revolucionarno skupino Gibanje 26. julija, z bratom [[Raúl Castro|Raúlom Castrom]] in Ernestom &quot;Che&quot; Guevaro. Ko se je vrnil na Kubo, je Castro prevzel ključno vlogo v kubanski revoluciji tako, da je vodil gibanje v gverilski vojni proti Batistinim silam iz Sierra Maestre. Po Batistini odstranitvi s položaja vodje leta 1959 je Castro prevzel vojaško in politično oblast kot kubanski premier. [[Združene države Amerike]] so začele nasprotovati Castrovi vladi in ga neuspešno poskušale odstraniti z atentatom, ekonomsko blokado in protirevolucijo, vključno z invazijo na zaliv prašičev leta 1961. V nasprotju s temi grožnjami se je Castro uskladil odnose [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in dovolil Sovjetom uporabo jedrskega orožja na Kubi, kar je povzročilo kubansko raketno krizo – odločilni incident [[Hladna vojna|hladne vojne]] – leta 1962.

Castro je s sprejetjem marksistično-leninistične ideologije Kubo spremenil v enopartijsko socialistično državo pod vladavino [[Komunizem|komunistične stranke]], prvo na zahodni polobli. Politike, ki so uvajale centralno gospodarsko načrtovanje ter širile zdravstvo in izobraževanje, sta spremljala državni nadzor nad tiskom in veliko zatiranje notranjega nesoglasja. V tujini je Castro podpiral protiimperialistične revolucionarne skupine, podpiral je ustanovitev marksističnih vlad v [[Čile|Čilu]], [[Nikaragva|Nikaragvi]] in ​​[[Grenada|Grenadi]] ter pošiljal vojake na pomoč zaveznikom v državljanskih vojnah [[Jomkipurska vojna|Jom Kipur]], [[Ogadenska vojna|Ogaden]] in [[Angola|Angolo]]. Ta dejanja so skupaj s Castrovim vodstvom Gibanja neuvrščenih od leta 1979 do 1983 in kubanskim medicinskim internacionalizmom povečala prepoznavnost Kube v zunanjem svetu. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Castro vodil Kubo skozi gospodarski upad &quot;posebnega obdobja&quot;, pri čemer je sprejel okoljske in antiglobalistične ideje. Leta 2001 je Castro sklenil zavezništva v latinskoameriški republikami – in sicer z [[Venezuela|Venezuelo]] – in ustanovil Bolivarsko zavezništvo za Ameriko. Leta 2006 je Castro svoje odgovornosti zaradi poslabšanja svojega zdravja prenesel na podpredsednika [[Raúl Castro|Raúla Castra]], ki ga je državni zbor leta 2008 izvolil za predsednika.

Castro, nekraljevski vodja države z najdaljšo dobo v 20. in 21. stoletju, je polariziral mnenje po vsem svetu. Njegovi podporniki ga vidijo kot zagovornika [[Socializem|socializma]] in antiimperializma, katerega revolucionarna vlada je pospeševala gospodarsko in socialno pravičnost, hkrati pa je zagotovila neodvisnost Kube od ameriške hegemonije. Castro je bil odlikovan z različnimi mednarodnimi nagradami in je pomembno vplival na različne posameznike in skupine po vsem svetu. Kritiki Castra imenujejo za diktatorja, katerega administracija je nadzorovala velike kršitve človekovih pravic, preganjanje številnih Kubancev in osiromašenje kubanskega gospodarstva.

== Zgodnje življenje ==
[[Slika:Fidelcastro colegio de belen 1943. Havana Cuba.jpg|levo|sličica|258x258_pik|Castro (drugi na levi) leta 1943 v kubanskem klubu]]
Fidel Castro se je rodil 13. avgusta 1926 v [[Birán|Brianu]] na [[Kuba|Kubi]]. Bil je nezakonski otrok lastnika [[Sladkorni trs|sladkornega trsa]] Ángel Castro Argiz in njegove hišne kuharice Line Ruz González. Njegov oče je bil španski priseljenec iz galicijske vasi [[San Pedro de Láncara]], ki se je preselil na Kubo kot vojak iz španske kolonialne vojske.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=14–15}}; {{harvnb|Quirk|1993|pp=7–8}}; {{harvnb|Coltman|2003|pp=1–2}}; {{harvnb|Castro|Ramonet|2009|pp=24–29}}.&lt;/ref&gt; Castrova mati je bila hči kmeta iz kubanske province [[Pinar del Río]], ki je bil zaposlen pri Castrovem očetu. Njegovo ime Fidel izvira od prijatelja Castrovega očeta, Fidela Pina Santosa. Poleg bratov [[Raúl Castro|Raúla]] in Ramóna (1924-2016) je imel Castro še sestre Ángelo María (»Angelita«), Enma, Juana (»Juanita«) in Agustina ter dva polbrata iz očetovega prvega zakona (Pedro Emilio in Lidia Castro Argota) ter vsaj še enega polbrata iz zunajzakonske zveze njegovega očeta.   

Castra je mati vzgajala po [[Rimskokatoliška cerkev|katoliških načelih]]. Kljub bogastvu družine (njegov oče Ángel je zgradil hotel, telegrafsko postajo, mesnico, pekarno, več delavnic in manjšo šolo) je pogosto prihajal v stik z revnim podeželskim prebivalstvom. Najprej je obiskoval majhno vaško šolo v [[Mayarí|Mayaríju]], kasneje pa so ga vpisali v Colegio La Salle v Santiagu de Cuba. Kot nezakonskega in (sprva) nekrščenega otroka so Castra sošolci pogosto zafrkavali. Krstili so ga januarja 1935. Zapustil je šolo Colegio La Salle in se vpisal v Colegio Dolores v Santiagu ter kasneje še v jezuvisko šolo Colegio Belén v Havani.&lt;ref&gt;{{harvnb|Quirk|1993|p=13}}; {{harvnb|Coltman|2003|pp=6–7}}; {{harvnb|Castro|Ramonet|2009|pp=64–67}}.&lt;/ref&gt; Na katoliških šolah so se izobraževali tudi njegovi bratje in sestre. 

Castro se je že v šoli zanimal za [[šport]], predvsem [[Košarka|košarko]]. V nasprotju z dolgo uveljavljeno legendo pa nikoli ni prejel ponudbe za ameriško profesionalno pogodbo. Vendar pa je igral košarko na svoji univerzi in se je vseživljenjsko zanimal za šport. 

== Politična kariera ==
Castro se je prvič začel zanimati za politiko leta 1945 in kmalu postal član skupine tamkajšnjih študentov, znanih kot los muchachos de gatillo alegre (približno: fantje, ki so zadovoljni s sprožilcem).&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=34–37, 63}}; {{harvnb|Coltman|2003|pp=21–24}}.&lt;/ref&gt; V tem času se je tudi začel zelo zanimati za [[komunizem]]. S tem se je tudi začel oddaljevati od cerkve. Bil je tudi delegat Združenja študentov prava, ustanovil je študentski odbor proti rasni diskriminaciji in se leta 1947 pridružil Ortodoksni stranki pod vodstvom [[Eduard Chibás|Eduarda Chibása]], ki je nasprotovala vladi Carlosa Pría in zagovarjala ekonomsko politiko, usmerjeno v nacionalne interese.  

V svoji prvi vojaški aktivnosti je sodeloval pri poskusu Karibskega napada s 3000 možmi leta 1947, da bi strmoglavi diktatorja Dominikanske republike [[Rafael Trujillo|Rafaela Trujilla]]. Načrt ni uspel, saj so odpravne ladje prestregle kubanske vojne ladje. Leta 1948 se je Castro poročil z [[Mirta Díaz-Balart|Mirto Díaz-Balart]], sestro njegovega takratnega prijatelja Rafaela Díaz-Balarta, študenta filozofije iz prav tako premožne kubanske družine;  celo kasnejši diktator Batista je poslal poročno darilo. Leta 1949 se mu je rodil prvi sin Fidelito. Poroka se je končala z ločitvijo leta 1955 na Castrovo zahtevo.{{sfnm|1a1=Bourne|1y=1986|1p=42|2a1=Coltman|2y=2003|2pp=34–35}}

Leta 1950 je Castro doktoriral iz civilnega prava in diplomiral iz diplomatskega prava. V Havani je odprl odvetniško pisarno, ki jo je vodil do leta 1953. Vendar v svojem poklicu ni bil ne srečen in ne uspešen. Njegovo glavno zanimanje je bila politika: junija 1952 je želel kandidirati s pravoslavno stranko na parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|p=57}}; {{harvnb|Coltman|2003|p=50}}.&lt;/ref&gt; Državni udar 10. marca, ki ga je vodil general [[Fulgencio Batista]], je pripeljal do odstavitve vlade Carlosa Pría, vendar je preprečil Castrove načrte, saj so bile volitve odpovedane. Batista ga je tožil zaradi kršenja ustave, a je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo. Castro je kasneje objavil članek v Son Los Mismos (majhen podtalni študentski časopis, kasneje znan kot El Acusador), v katerem je obsodil Batistinov vojaški udar. 

=== Napad na vojašnico Moncada ===
Po Batistini neuspešni obtožnici na vrhovnem sodišču je Castro izjavil, da je po uporabi vseh pravnih sredstev začela veljati pravica do odpora, ki jo je vsebovala ustava iz leta 1940. Tako je začel pripravljati napad na vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba in vojašnico Carlos Manuel de Cespedes v Bayamu. To je bilo namenjeno sprožitvi ljudske vstaje na vzhodni Kubi, da bi strmoglavili Batistov režim. 
[[Slika:Fidel Castro under arrest after the Moncada attack.jpg|sličica|240x240_pik|Castro leta 1953 na sodišču zaradi napada na vojašnico Moncada]]
26. julija 1953 je Fidel Castro zbral okoli 160 soborcev, da bi vdrli v vojašnico. V vojašnico v Bayamu je bilo namenjenih 40 borcev, preostalih 120, vključno s Fidelom in dvema ženskama, pa naj bi skrbelo za vojašnico Moncada, v kateri je bilo več kot 1500 vojakov. Malo pred načrtovano akcijo je pet študentov iz strahu zavrnilo svojo nalogo, tako da je Castrova skupina štela le 115 ljudi. Pričakoval je, da bodo čete zaradi pustnega slavja utrujene. Poskus ni uspel, ker je bila ekipa zelo slabo pripravljena. Ubitih je bilo osem napadalcev in 13 vojakov.&lt;ref&gt;{{harvnb|Coltman|2003|p=82}}.&lt;/ref&gt; Vendar so krvave maščevalne akcije vojske in tajne policije, od katerih so bile nekatere izvedene v javnosti, razglasile akcijo po vsej državi. Nadškof [[Santiaga Enrique Pérez Serantes]], prijatelj družine Castro, je pozval k takojšnji prekinitvi množičnih pobojev. Castro je bil aretiran in odpeljan pred sodišče.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|p=86}}; {{harvnb|Coltman|2003|p=86}}.&lt;/ref&gt;

16. oktobra 1953 je bila sodna obravnava objavljena v Santiagu de Cuba. Castro je v svojem zagovornem govoru izrekel svoj znameniti stavek: »Zgodovina mi bo oprostila!« (»La historia me absolverá!«). Castro je bil nato obsojen na 15 let zapora. V liberalnih zaporniških razmerah je ohranjal stike s svojimi političnimi prijatelji in družino ter nadaljeval politično izobraževanje skupaj s sojetniki. Borci Moncade, ki so bili privilegirani kot politični zaporniki, so imeli prost dostop do kakršne koli literature. &lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=106–107}}; {{harvnb|Coltman|2003|pp=100–101}}.&lt;/ref&gt; 10. maja 1955 je bil Castro zaradi dobrega vedenja predčasno izpuščen iz zapora.

Castro je marca 1955 zapustil pravoslavno stranko in s spremljevalci na Kubi 12. junija 1955 ustanovil [[Gibanje 26. julija]]. Njihova strategija je bil oborožen boj skozi majhne skrivne podzemne celice, raztresene po vsej državi.

== Kubanska revolucija in padec Batistinovega režima ==
[[Slika:Luis Korda 02.jpg|sličica|266x266_pik|Castro (desno) z revolucionarjem Camilom Cienfuegosom pri prihodu v Havano 8. januarja 1959]]
Ker vojaško usposabljanje in priprava na Kubi nista bila mogoča, je skupina 82 borcev pod vodstvom Castra 7. julija 1955 odšla v izgnanstvo v [[Mehika|Mehiko]]. Vojaško usposabljanje gverilcev se je začelo pod vodstvom nekdanjega španskega častnika [[Albert Bay|Alberta Baya]], ki se je v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] boril na strani republike proti [[Francisco Franco|Franciscu Francu]]. Tam je Castro spoznal tudi Argentinca [[Che Guevara|Ernesta Guevaro]], kasneje običajno imenovanega Che Guevara, s katerim se je zelo tesno spoprijatelil.&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=11 December 2001|url=http://www.jornada.unam.mx/2001/12/11/03an1cul.html|title=Por vez primera en México se exhibe el testimonio fotográfico del Che Guevara|work=[[La Jornada]] UNAM|access-date=26 November 2016|language=es}}&lt;/ref&gt;

25. novembra 1956 je Castro skupaj s Che Guevaro, Camilom Cienfuegosom, njegovim bratom Raúlom in drugimi 78 revolucionarji zapustil [[Tuxpan]] in odšel na Kubo z jahto Granma, kamor je priplul 2. decembra. Kot glavni poveljnik je vodil uporniško vojsko v Sierra Maestri, s čimer se je začela vojna proti Batisti.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=134–135}}; {{harvnb|Quirk|1993|pp=119–126}}; {{harvnb|Coltman|2003|p=113}}.&lt;/ref&gt;

Po več kot dveh letih gverilskega vojskovanja proti kubanski vojski je Batista 1. januarja 1959 odstopil in pobegnil s Kube. Sindikati in buržoazni demokrati so nasprotovali diktatorju, [[Združene države Amerike|ZDA]] pa so po poboju opozicijskih osebnosti uvedle nadzor nad orožjem in zavrnile vojaško pomoč. Kljub temu je bila CIA aktivna proti podpornikom revolucije in naklonjena staremu režimu, zlasti v [[Havana|Havani]], vse do padca Batistovega režima.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=122, 12–130}}; {{harvnb|Quirk|1993|pp=102–104, 114–116}}; {{harvnb|Coltman|2003|p=109}}.&lt;/ref&gt; 

== Voditelj Kube ==
{{Glej tudi|Kuba v času Fidela Castra}}
Po zmagi je Castro, ki je pred revolucijo trdil, da ne želi prevzeti vodenje oblasti, ampak, da se bo po strmoglavljenju starega režima umaknil v zasebno življenje, postal de facto novi vodja vlade na Kubi, ki je govoril na množičnih javnih srečanjih in televizijski govori, ki jih je izjavilo vodstvo revolucije. 16. februarja 1959 je tudi uradno prevzel funkcijo predsednika vlade, potem ko je [[José Miró Cardona]], ki je začasno nadomestil predsedniški položaj, v njegovo korist odstopil in vrhovno poveljstvo oboroženih sil predal bratu Raúlu.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=258–259}}; {{harvnb|Coltman|2003|pp=191–192}}.&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Fidel Castro - MATS Terminal Washington 1959.jpg|levo|sličica|238x238_pik|Castro leta 1959 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]]]
Castro je bil nekaj časa še vedno vez med levičarskimi revolucionarji in privrženci buržoazno-liberalnih prepričanj znotraj svojega antibatističnega gibanja, ki pa ga je leta 1959 in v prvi polovici leta 1960 odstranil z vplivnih vladnih položajev (Rufo López Fresquet, Enrique Oltuski, Marcelo Fernández Font in drugi) in jih zamenjali s prokomunističnimi privrženci, medtem ko sta si njegov brat Raúl in Che Guevara prizadevala za vzpostavitev odnosov s komunističnimi državami. Od januarja 1959 sta se Castro in Che Guevara dogovorila o skupnem delovanju v tajnih pogajanjih z vodstvom moskovske komunistične partije (PSP) v Castrovi rezidenci v [[Cojímar|Cojímarju]]. Šele po osebnem srečanju z sovjetskim voditeljem [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]] na obrobju Generalne skupščine ZN leta 1960 se je Castro postopoma začel javno pozitivno izražati o [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. &lt;ref&gt;{{harvnb|Bourne|1986|pp=241–242}}; {{harvnb|Quirk|1993|pp=444–445}}.&lt;/ref&gt; V navzočnosti častnih gostov iz komunističnih držav je Castro v svojem govoru 1. maja 1960 prvič izjavil, da v nasprotju z obljubami, ki jih je dal pred revolucijo, ne namerava izvesti svobodnih volitev, temveč uvesti komunistično diktaturo. 

Medtem ko so Castro, Che Guevara in drugi poudarjali posebno vlogo Kube v revolucionarnem in socialističnem gibanju ter med neuvrščenimi državami, so stari komunisti kot npr. Blasa Roca in Aníbala Escalanteja želeli ustanoviti novo stranko in Kubo popeljati na vodilno vlogo Sovjetske zveze. Castro je vzpostavil moč po boju za oblast spomladi 1962. To, pa tudi Castrova in Guevarina jeza nad nedogovorjenim umikom sovjetskih raket s Kube ob koncu [[Kubanska raketna kriza|kubanske raketne krize]] oktobra 1962, je povzročilo napetosti v odnosih z Sovjetsko zvezo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Mulrine|first1=Anna|title=Cuban Missile Crisis: the 3 most surprising things you didn't know|url=https://www.csmonitor.com/USA/Politics/DC-Decoder/2012/1016/Cuban-Missile-Crisis-the-3-most-surprising-things-you-didn-t-know/Fidel-Castro-was-pushing-for-nuclear-annihilation-of-the-US|access-date=23 April 2020|work=Christian Science Monitor|date=16 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Coltman|2003|p=197}}.&lt;/ref&gt; Ti so se izboljšali po odstaviti Hruščova leta 1964, ko je vodenje sovjetske oblasti prevzel [[Leonid Brežnjev]]. Institucionalizacija revolucionarne države, ki jo je Castro spodbujal v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, je jasno sledila vzorcu držav [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] pod prevlado Sovjetske zveze. 
[[Slika:CheyFidel.jpg|sličica|286x286_pik|Castro (desno) skupaj z Che Guevaro leta 1961]]
Pod Castrovim vodstvom je Kuba izvajala politiko internacionalizma. V določeni meri je v zameno za obsežno razvojno pomoč Sovjetske zveze poslala vojake v podporo komunističnemu režimu, v skladu z zunanjo politiko vzhodnega bloka. Vlada je na primer podprla Sandiniste v Nikaragvi, ki so se borili proti desnim skupinam Contra, ki so jih podpirale ZDA.{{sfn|Bourne|1986|p=267}} 

Poleg tega je Kuba ohranila stalno vojaško in obveščevalno sodelovanje v [[Srednja Afrika|Srednji Afriki]], zlasti v [[Anglija|Angoli]], in tudi v [[Etiopija|Etiopiji]]. Kubanske enote so se tam izkrcale na predvečer neodvisnosti leta 1975, da bi pomagale [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnemu]] ljudskemu gibanju za osvoboditev Angole (MPLA) pod vodstvom Agostinha Neta, da bi prevzel oblast in izgnal FNLA in UNITA.{{sfn|Quirk|1993|pp=644–645}} 

Bistveni del kubanskega internacionalizma je bil pošiljanje zdravnikov, učiteljev, tehnikov in oblikovalcev predvsem v afriške države. Do zdaj je bilo več kot 50.000 zdravnikov poslanih v več kot 60 držav, da bi zagotovili humanitarno pomoč in ustvarili devize za Kubo, po ocenah družboslovca Omarja Everleny Pérez Villanueva, za okoli šest milijard ameriških dolarjev na leto. V projektu &quot;Barrio Adentro&quot; (v revnih naseljih) so se zdravniki s Kube preselili v prostore v barriosih, da bi tam nudili osnovno zdravstveno oskrbo in tako podprli bolivarsko revolucijo. V zameno pa je Venezuela na Kubo dostavljala cenejšo nafto, ki je bila precej nižja od cene na svetovnem trgu.{{sfnm|1a1=Quirk|1y=1993|1pp=609–615, 662–676|2a1=Coltman|2y=2003|2pp=232–233}} 
[[Slika:Fidel Castro, Havana, 1978 (9609361).jpg|levo|sličica|256x256_pik|Castro med govorom v Havani leta 1979]]
Castro je ostro nasprotoval politiki glasnosti in perestrojke [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. Zelo resno je vzel tveganje, povezano z reformami propada moskovske sfere moči za lastno politično preživetje, in zagovarjal marksistično-leninistično upravo kubanske države, ki jo je vzpostavil pred prevladujočimi pozivi doma in v tujini k gospodarskemu in političnemu odpiranju.{{sfn|Quirk|1993|pp=721–723}}

Trgovina z državami Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (COMECON) je bila izjemnega pomena za kubansko gospodarstvo. Ko je CMEA leta 1989 propadla zaradi sistemske spremembe v večini držav članic, je Kuba padla v gospodarsko krizo, ki je Castra prisilila, da je izvedel številne gospodarske reforme. Ti so vključevali legitimacijo lastništva v dolarjih in omogočanje samozaposlovanja ter prostih kmečkih trgov, skupaj z odpiranjem države za turizem in tuje naložbe.{{sfnm|1a1=Quirk|1y=1993|1pp=828–829|2a1=Coltman|2y=2003|2pp=258–266|3a1=Gott|3y=2004|3pp=279–286}} To obdobje se imenuje Periodo Especial en Tiempo de Paz (Posebno obdobje v mirnem času) ali na kratko Periodo Especial.{{sfnm|1a1=Quirk|1y=1993|1p=831|2a1=Coltman|2y=2003|2pp=270–271}} 

Castro je hkrati opravljal funkcije predsednika, predsednika državnega sveta in predsednika sveta ministrov, saj je po revoluciji prevzel popoln nadzor nad oblastjo in s tem onemogočil delovanje drugih strank v parlamentu. Politično nasprotovanje ni bilo dovoljeno.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Lachapelle|first1=Jean|last2=Levitsky|first2=Steven|last3=Way|first3=Lucan A.|last4=Casey|first4=Adam E.|date=2020|title=Social Revolution and Authoritarian Durability|url=https://www.cambridge.org/core/journals/world-politics/article/abs/social-revolution-and-authoritarian-durability/B62A931E63978E8B8466225EC123D2A9|journal=World Politics|language=en|volume=72|issue=4|pages=557–600|doi=10.1017/S0043887120000106|issn=0043-8871|s2cid=225096277}}&lt;/ref&gt; Cenzura informacij je bila zelo obsežna,&lt;ref name=&quot;Michael C. Moynihan&quot;&gt;{{navedi splet|last=Moynihan|first=Michael C.|date=22 February 2008|title=Still Stuck on Castro - How the press handled a tyrant's farewell|url=http://www.reason.com/news/show/125095.html|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20120920/http://www.reason.com/news/show/125095.html|archive-date=20 September 2012|access-date=25 March 2009}}&lt;/ref&gt; neodvisne medije pa so zatirali. &lt;ref&gt;{{navedi splet|date=3 October 2006|title=62nd General Assembly Reports: Cuba|url=http://www.sipiapa.com/v4/det_informe.php?asamblea=3&amp;infoid=62&amp;idioma=us|access-date=6 August 2012|publisher=Inter American Press Association|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127232427/http://www.sipiapa.com/v4/det_informe.php?asamblea=3&amp;infoid=62&amp;idioma=us|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;Njegova tajna policija je aretirala in zapirala politične nasprotnike v razne zapore in taborišča za prisilno delo. Kot predsednik je imel Castro tudi čin Comandante en Jefe (glavni poveljnik) kubanske vojske. Do leta 2011 je bil tudi prvi sekretar [[Komunistična partija Kube|Komunistične partije Kube]].

== Bolezen, predaja oblasti in upokojitev ==
[[Slika:Cuba.FidelCastro.02.jpg|levo|sličica|264x264_pik|Castro septembra 2003]]
31. julija 2006 je Fidel Castro zaradi hude bolezni začasno predal vse svoje funkcije svojemu mlajšemu bratu [[Raúl Castro|Raúlu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/bb/latin_america/july-dec06/castro_08-01.html|title=Reaction Mixed to Castro's Turnover of Power|website=Pbs.org|date=1 August 2006|access-date=27 August 2017|archive-date=19 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140119011235/http://www.pbs.org/newshour/bb/latin_america/july-dec06/castro_08-01.html|url-status=dead}}; {{navedi splet|url=http://www.juventudrebelde.co.cu/cuba/2011-03-22/my-shoes-are-too-tight/|title=My Shoes Are Too Tight|author=Castro, Fidel|publisher=Juventud Rebelde|date=22 March 2011|access-date=14 April 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110427023625/http://www.juventudrebelde.co.cu/cuba/2011-03-22/my-shoes-are-too-tight/|archive-date=27 April 2011}}; {{navedi novice|url=http://articles.cnn.com/2011-03-22/world/cuba.castro.party_1_raul-castro-cuban-people-cuba-plans?|title=Castro says he resigned as Communist Party chief 5 years ago|publisher=CNN|date=22 March 2011|access-date=14 April 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415064631/http://articles.cnn.com/2011-03-22/world/cuba.castro.party_1_raul-castro-cuban-people-cuba-plans|archive-date=15 April 2011}}&lt;/ref&gt; Prejšnji večer je Castrov zasebni sekretar Carlos Valenciaga na televiziji prebral osebno pismo predsednika: &quot;Neprestalno delo tako podnevi kot tudi ponoči brez dovolj spanca je povzročilo izjemen [[stres]] in posledično [[Črevesna krvavitev|črevesno krvavitev]]. Zato je moral na zapleten kirurški poseg.&quot;
[[Slika:Fidel Castro in 2014.jpg|sličica|273x273_pik|Castro leta 2014 v Havani ]]
17. decembra 2007, približno mesec dni pred parlamentarnimi volitvami, je Castro v pismu navedel, da se želi popolnoma umakniti s svojih vodstvenih položajev. V izjavi, ki jo je 19. februarja 2008 objavil partijski časopis Granma, je napovedal dokončno odpoved vnovični kandidaturi za predsednika in vrhovnega poveljnika.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Castro, Fidel|title=Message from the Commander in Chief|url=http://www.cuba.cu/gobierno/discursos/2008/esp/f180208e.html|work=Diario Granma|publisher=Comité Central del Partido Comunista de Cuba|date=18 February 2008|access-date=20 May 2011|language=es}}; {{navedi novice|date=18 February 2008|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/7252109.stm|title=Fidel Castro announces retirement|work=BBC News|access-date=18 February 2008}}; {{navedi novice|date=18 February 2008|url=http://africa.reuters.com/top/news/usnBAN929511.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20090103110711/http://africa.reuters.com/top/news/usnBAN929511.html|archive-date=3 January 2009|title=Fidel Castro stepping down as Cuba's leader|work=Reuters|url-status=dead|access-date=18 February 2008}}&lt;/ref&gt; 24. februarja je parlament za svojega naslednika izvolil njegovega brata Raúla.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Raul Castro named Cuban president|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/7261204.stm|work=BBC News|date=24 February 2008|access-date=24 February 2008}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2010 je Castro opravil svoje zadnje javne govore pred več tisoč poslušalci, najprej pred kubanskimi študenti, ki so poslušali njegov govor na stopnišču havanske univerze, nekaj tednov pozneje pa ob 50. obletnici Odbora za obrambo revolucije, pred Revolucionarnim muzejem.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2013/apr/05/fidel-castro-north-korea-nuclear-war-warning|location=London|work=The Guardian|title=Fidel Castro to North Korea: nuclear war will benefit no one|date=5 April 2013|access-date=17 November 2016}}&lt;/ref&gt; 

Na državnozborskih volitvah februarja 2013 je prvič po bolezni oddal svoj glas na javnem volišču in odgovarjal na vprašanja prisotnih novinarjev. Aprila 2016 je Castro na sestanku komunistične partije dejal: &quot;Kmalu bom star 90 let. Kmalu bom kot vsi ostali. Prišel bo čas za vse nas, toda ideje kubanskih komunistov bodo ostale kot dokaz na tem svetu, da lahko, če se z njimi delamo goreče in dostojanstveno, proizvedejo materialne in kulturne dobrine, ki jih potrebujemo mi ljudje, ki jih dobimo tako, da se borimo brez premora, da bi jih pridobili.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fidel Castro gives his 'last' party address|date=19 April 2016|publisher=Deutsche Welle|url=http://www.dw.com/en/fidel-castro-gives-his-last-party-address/a-19199782|access-date=17 November 2016}}&lt;/ref&gt;

== Smrt ==
[[Slika:Fidel Castro's funeral procession.jpg|thumb|260px|Castrova pogrebna služba, ki je njegovo žaro na krovu vozila skozi provinco [[Sancti Spíritus]] na Kubi]]
[[Slika:Grabmal Fidel Castro 1.jpg|260px|thumb|desno|Grobnica Fidela Castra]]
Fidel Castro je umrl 25. novembra 2016 ob 22:29 uri, v [[Havana|Havani]], v starosti 90 let.&lt;ref name=&quot;AlJazeeraobit&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.aljazeera.com/news/americas/2016/11/cuba-leader-fidel-castro-dead-90-161126053354637.html|publisher=Al Jazeera|title=Cuba's former leader Fidel Castro dead at 90|date=26 November 2016|access-date=25 November 2016}}&lt;/ref&gt; Vzrok smrti kubanske oblasti niso razkrile. Njegov brat, predsednik [[Raúl Castro]], je novico potrdil v kratkem govoru: &quot;Vrhovni poveljnik kubanske revolucije je umrl danes zvečer ob 22:29.&quot; Castra so po njegovih željah dan po smrti kremirali. Po petih dneh žalovanja so Castra pokopali na pokopališču Santa Ifigenia v Santiagu de Cuba na Kubi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-38201169|title=Fidel Castro's ashes buried in Santiago de Cuba|date=4 December 2016|work=BBC News|access-date=4 December 2016}}&lt;/ref&gt;

==Dela==

* Révolution cubaine (Kubanska revolucija) (1968)
* My life (Moje živjenje) (2008)
* Obama and the empire (Obama in imperij) (2011)
* Capitalism in crisis: globalization and world politics today (Kapitalizem in kriza: globalizacija in svet politike danes) (2000)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{wikinavedek}}
* [[seznam predsednikov Kube]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Fidel Castro}}
{{-}}
{{NAMSecretary-General}}
{{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}}

{{normativna kontrola}}

{{portal|Vojaštvo}}
{{DEFAULTSORT:Castro, Fidel}}
[[Kategorija:Kubanski komunisti]]
[[Kategorija:Kubanske vojaške osebnosti]]
[[Kategorija:Diktatorji]]
[[Kategorija:Predsedniki Kube]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega leva]]
[[Kategorija:Nosilci reda oktobrske revolucije]]
[[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]]
[[Kategorija:Fidel Castro]]</text>
      <sha1>ccxj43iz1oh29zhwvqyypy907op7z4o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Adlešiči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92145</id>
    <revision>
      <id>6686889</id>
      <parentid>6684453</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:42:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6686889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4154" sha1="mvwfk82k53ia4bepamz6k77oe3qlttz" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Adlešiči
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters =Adlešiči 14&lt;br&gt;8341 Adlešiči
| parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči]]{{sfn|Gale|1996|p=7}} 
| dedication = [[Sveti Nikolaj]]        
| established = [[1789]]&lt;ref name=&quot;župnija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]
| deanery =  [[dekanija Črnomelj |Črnomelj ]]
| archdeaconry = 
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Novo mesto |Novo mesto]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = 
| administrated_from_parish= [[Župnija Vinica|Vinica]]
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
}}

'''Župnija Adlešiči''' je [[Katoliška Cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Črnomelj|Dekanije Črnomelj]], ki je del [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]].

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66640997|150px}}
| [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči|cerkev sv. Nikolaja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Adlešiči]]
|-
| 2.
|  {{Slika d|Q105652349|150px}}
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tribuče|cerkev sv. Janeza Krstnika]] &lt;br&gt;[[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tribuče]]
|-
| 3.
| {{Slika d|Q105675655|150px}}
| [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Dolenjci|cerkev sv. Marije Magdalene]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Dolenjci]]
|-
| 4.
|  
| [[Kapela Marije pomočnice, Dolenjci|kapela Marije pomočnice]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-adlesici|title=Župnija Adlešiči|accessdate=7. 12. 2025|website=Druzina.si|publisher=založba Družina}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt; kapela
| [[Dolenjci]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev.

==Zgodovina==
Lokalija oz. vikariat je bil v Adlešičih ustanovljen leta 1785, župnija pa z odredbo 23. 6. 1789, ko se je odcepila od [[Župnija Podzemelj|Župnije Podzemelj]].&lt;ref name=&quot;župnija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Kljub temu pa so do 15. 1. 1791 župnijske matične knjige s podatki o krstih, porokah in smrti vodili v  župniji Podzemelj. Vzrok za to je, kot domneva [[Ivan Šašelj|Ivan Šešelj]], da župnišče še ni bilo urejeno, posledično pa v župniji ni bival noben župnik. Prvi poznani župnik novoustanovljene župnije je postal [[Jakob Kraševec]], ki je župnikoval od 1791 do 1799. 

Leta 1838 so v župniji zgradili novo, prostornejše župnišče. To je končalo prostorsko stisko in omogočilo bivanje tudi kaplanom. Med leti 1858—1860 so v vasi postavili [[Osnovna šola Adlešiči|šolo]], v kateri so predvsem v začetku učili župniki in kaplani iz Adlešičev. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina adlešičke fare na Belokranjskem|last=Šašelj|first=Ivan|publisher=Anton Koblar|year=1887|cobiss=40124160}}&lt;/ref&gt;

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob  |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}}
*{{Navedi knjigo|title=Zgodovina adlešičke fare na Belokranjskem|last=Šašelj|first=Ivan|publisher=Anton Koblar|year=1887|cobiss=40124160}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Adlešiči]]
[[Kategorija:Dekanija Črnomelj]]
[[Kategorija:Adlešiči]]</text>
      <sha1>mvwfk82k53ia4bepamz6k77oe3qlttz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rožni Dol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93108</id>
    <revision>
      <id>6686728</id>
      <parentid>6629602</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T00:22:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1000" sha1="6ns1yamtuydbjpeyd7jibxx2omfrevb" xml:space="preserve">''glej tudi [[Rožna dolina]]''{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10089921_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 44.53 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 8 |longs = 37.06 |longEW = E
|najdisi=Rožni+Dol
|slika=
|omemba=1334
|povrsina=2,44
|prebivalstvo=57
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=338
|postna=8333 
|posta=Semič
|obcina=Semič
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}

'''Róžni Dol''' je vas v [[Občina Semič|občini Semič]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

V [[vas]]i se nahaja [[cerkev sv. Marije Magdalene, Rožni Dol|cerkev sv. Marije Magdalene]], ki je najverjetneje prvič omenjena že  leta 1334 (1354).

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Rožna dolina]]
* [[Rožengrunt]]

{{Semič}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Semič]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]]
[[Kategorija:Rožni Dol|*]]</text>
      <sha1>6ns1yamtuydbjpeyd7jibxx2omfrevb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Predloga peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>94956</id>
    <redirect title="Predloga:X1" />
    <revision>
      <id>6686440</id>
      <parentid>4980244</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:27:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>reset</comment>
      <origin>6686440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:X1]]</text>
      <sha1>dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maks Bajc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97998</id>
    <revision>
      <id>6686726</id>
      <parentid>6578599</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:26:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1762" sha1="b7jkyv5ahsgnlfclq5rwy3izj397rex" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Maks Bajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[7. oktober]] [[1919]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[25. september]] [[1983]].

== Življenje in delo ==
[[Slika:Federico García Lorca, Svatba krvi, Drama SNG v Ljubljani (2).jpg|thumb|right|250px|Maks Bajc v drami ''Svatba krvi'' leta 1955]]
Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je začel nastopati v ansamblu [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drama Slovenskega narodnega gledališče]] v Ljubljani, bil nato v sezonah član [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]], nato do smrti ponovno ljubljanske Drame. Nastopal je v vrsti srednjih in manjših karakternih vlog, poudarjenih s toplo človeško noto. Med drugimi vlogami je bil ''Pisek'' ([[Ivan Cankar]] ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]''), ''Maks'' ([[Lojz Kraigher]] ''Školjka''), ''Golčov'' ([[Ivan Potrč]] ''Kreflova kmetija''), ''Tomšič'' ([[Bratko Kreft]] ''Kreature''). Veliko je igral tudi v [[film]]ih, [[televizija|televizijskih]] [[Dramski film|dramah]] in radijskih igrah.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

==Celovečerni filmi==
*''[[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]]''
*''[[Grajski biki]]''
*''[[Tri četrtine sonca]]''
* ''[[To so gadi]]''
* ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih igralcev]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{imdb name|id=0048015}}

{{normativna kontrola}}

{{Škrbina o filmskem igralcu}}

{{DEFAULTSORT:Bajc, Maks}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>b7jkyv5ahsgnlfclq5rwy3izj397rex</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Peskovnik za predloge</title>
    <ns>10</ns>
    <id>99462</id>
    <redirect title="Predloga:X1" />
    <revision>
      <id>6686438</id>
      <parentid>6308994</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:26:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:X1]]</comment>
      <origin>6686438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:X1]]</text>
      <sha1>dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brezčeljustnice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100293</id>
    <revision>
      <id>6686495</id>
      <parentid>6609147</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:55:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Infradebla]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1387" sha1="3npci1swv4nrc6c5adsj7wx8fz5teij" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Brezčeljustnice
| fossil_range = zgodnji [[kambrij]] - recentno&lt;br /&gt;malo še živečih vrst
| image = Flussneunauge.jpg
| image_width = 200px
| image_caption = Rečni [[piškur]]&lt;br /&gt;''Lampetra fluviatilis''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji)
| superclassis = '''Agnatha'''
| superclassis_authority = [[Edward Drinker Cope|Cope]], 1889
| subdivision_ranks = Skupine
| subdivision = 
[[Myxini]] (glenavice)&lt;br /&gt;
[[Hyperoartia]]&lt;br /&gt;
* [[Petromyzontidae]] (piškurji)
[[Pteraspidomorphi]]&lt;br /&gt;
[[Thelodonti]]&lt;br /&gt;
[[Anaspida]]&lt;br /&gt;
[[Cephalaspidomorphi]]&lt;br /&gt;
* [[Galeaspida]]
* [[Pituriaspida]]
* [[Osteostraci]]
}}

'''Brezčeljustnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Agnatha''') so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib. Nekdaj številna in raznovrstna skupina se je do danes skrčila na maloštevilne [[piškurji|piškurje]] in [[glenavice]]. Oboji imajo dolgo telo, gladko kožo brez lusk ter usta brez čeljusti, ki jih uporabljajo za pritrjanje in sesanje hrane.

{{Škrbina-žival}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Brezčeljustnice|*]]
[[Kategorija:Vretenčarji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1889]]
[[Kategorija:Parafiletske skupine]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>3npci1swv4nrc6c5adsj7wx8fz5teij</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686500</id>
      <parentid>6686495</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:05:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Paraphyletic group</comment>
      <origin>6686500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2747" sha1="3o26o8eokw352kjvtfqudfyv0xae8ml" xml:space="preserve">{{Paraphyletic group
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[3. kambrijeva faza]]&amp;ndash;[[Holocen|recentno]]&lt;br /&gt;{{fossil range|518|0|earliest= 525|ref=&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Yang|first1=Chuan|last2=Li|first2=Xian-Hua|last3=Zhu|first3=Maoyan|last4=Condon|first4=Daniel J.|last5=Chen|first5=Junyuan|date=2018|title=Geochronological constraint on the Cambrian Chengjiang biota, South China|journal=Journal of the Geological Society|language=en|volume=175|issue=4|pages=659–666|doi=10.1144/jgs2017-103|bibcode=2018JGSoc.175..659Y |s2cid=135091168 |issn=0016-7649|url=http://nora.nerc.ac.uk/id/eprint/521412/1/2018-JGS-Chuan%20Yang%20et%20al.pdf}}&lt;/ref&gt;}}
| name = Brezčeljustnice
| image = Одинока мінога.JPG
| image_caption = [[Piškur]], brezčeljustna riba, ki spada med [[Cyclostomi|oblouste]]
| auto = yes
| taxon = Agnatha
| authority = [[Edward Drinker Cope|Cope]], 1889
| includes = *†[[Anaspidomorphi]]
*†[[Conodonta]]
*[[Cyclostomi]] (glenavice in piškurji)
*†[[Galeaspida]]
*†[[Myllokunmingiida]]?
*†''[[Metaspriggina]]''?
*†''[[Nuucichthys]]''?
*†[[Osteostraci]]
*†[[Pituriaspida]]
*†[[Pteraspidomorphi|Pteraspidomorpha]] 
*†[[Thelodonti]]&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Märss | first1 = T. | last2 = Miller | first2 = C.G. | year = 2004 | title = Thelodonts and distribution of associated conodonts from the Llandovery-lowermost Lochkovian of the Welsh Borderland | journal = Palaeontology | volume = 47 | issue = 5 | pages = 1211–1265 | doi = 10.1111/j.0031-0239.2004.00409.x | bibcode = 2004Palgy..47.1211M | doi-access =  }} [W. Kiessling/M. Krause/E. Ito]&lt;/ref&gt;
*†[[Yunnanozoon]]idae?                                                                                              
*†''[[Zhongxiniscus]]''?
*{{Extinct}}''[[Emmonaspis]]''?
| image2 = Pteraspis Wiki2.png
| image2_caption = Rekonstrukcija izumrlega rodu brezčeljustnic, ''[[Pteraspis]]'' ([[Pteraspidomorphi]])
| excludes = *[[Gnathostomata]] (čeljustniki)
}}

'''Brezčeljustnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Agnatha''') so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib. Nekdaj številna in raznovrstna skupina se je do danes skrčila na maloštevilne [[piškurji|piškurje]] in [[glenavice]]. Oboji imajo dolgo telo, gladko kožo brez lusk ter usta brez čeljusti, ki jih uporabljajo za pritrjanje in sesanje hrane.

== Glej tudi ==
* [[Gnathostomata]]

== Sklici==
{{Wikispecies|position=left|Agnatha}}
{{Reflist|25em}}

{{Taxonbar|from=Q161095}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-žival}}

[[Kategorija:Brezčeljustnice|*]]
[[Kategorija:Vretenčarji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1889]]
[[Kategorija:Parafiletske skupine]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>3o26o8eokw352kjvtfqudfyv0xae8ml</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686501</id>
      <parentid>6686500</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:06:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Vretenčarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2719" sha1="fqdxfs8m4flivc67vhust4mnsaazvqi" xml:space="preserve">{{Paraphyletic group
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[3. kambrijeva faza]]&amp;ndash;[[Holocen|recentno]]&lt;br /&gt;{{fossil range|518|0|earliest= 525|ref=&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Yang|first1=Chuan|last2=Li|first2=Xian-Hua|last3=Zhu|first3=Maoyan|last4=Condon|first4=Daniel J.|last5=Chen|first5=Junyuan|date=2018|title=Geochronological constraint on the Cambrian Chengjiang biota, South China|journal=Journal of the Geological Society|language=en|volume=175|issue=4|pages=659–666|doi=10.1144/jgs2017-103|bibcode=2018JGSoc.175..659Y |s2cid=135091168 |issn=0016-7649|url=http://nora.nerc.ac.uk/id/eprint/521412/1/2018-JGS-Chuan%20Yang%20et%20al.pdf}}&lt;/ref&gt;}}
| name = Brezčeljustnice
| image = Одинока мінога.JPG
| image_caption = [[Piškur]], brezčeljustna riba, ki spada med [[Cyclostomi|oblouste]]
| auto = yes
| taxon = Agnatha
| authority = [[Edward Drinker Cope|Cope]], 1889
| includes = *†[[Anaspidomorphi]]
*†[[Conodonta]]
*[[Cyclostomi]] (glenavice in piškurji)
*†[[Galeaspida]]
*†[[Myllokunmingiida]]?
*†''[[Metaspriggina]]''?
*†''[[Nuucichthys]]''?
*†[[Osteostraci]]
*†[[Pituriaspida]]
*†[[Pteraspidomorphi|Pteraspidomorpha]] 
*†[[Thelodonti]]&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Märss | first1 = T. | last2 = Miller | first2 = C.G. | year = 2004 | title = Thelodonts and distribution of associated conodonts from the Llandovery-lowermost Lochkovian of the Welsh Borderland | journal = Palaeontology | volume = 47 | issue = 5 | pages = 1211–1265 | doi = 10.1111/j.0031-0239.2004.00409.x | bibcode = 2004Palgy..47.1211M | doi-access =  }} [W. Kiessling/M. Krause/E. Ito]&lt;/ref&gt;
*†[[Yunnanozoon]]idae?                                                                                              
*†''[[Zhongxiniscus]]''?
*{{Extinct}}''[[Emmonaspis]]''?
| image2 = Pteraspis Wiki2.png
| image2_caption = Rekonstrukcija izumrlega rodu brezčeljustnic, ''[[Pteraspis]]'' ([[Pteraspidomorphi]])
| excludes = *[[Gnathostomata]] (čeljustniki)
}}

'''Brezčeljustnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Agnatha''') so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib. Nekdaj številna in raznovrstna skupina se je do danes skrčila na maloštevilne [[piškurji|piškurje]] in [[glenavice]]. Oboji imajo dolgo telo, gladko kožo brez lusk ter usta brez čeljusti, ki jih uporabljajo za pritrjanje in sesanje hrane.

== Glej tudi ==
* [[Gnathostomata]]

== Sklici==
{{Wikispecies|position=left|Agnatha}}
{{Reflist|25em}}

{{Taxonbar|from=Q161095}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-žival}}

[[Kategorija:Brezčeljustnice|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1889]]
[[Kategorija:Parafiletske skupine]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>fqdxfs8m4flivc67vhust4mnsaazvqi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686502</id>
      <parentid>6686501</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vretenčarji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2747" sha1="8khrk5w3q6vz8dnfofclya3y4m4c712" xml:space="preserve">{{Paraphyletic group
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[3. kambrijeva faza]]&amp;ndash;[[Holocen|recentno]]&lt;br /&gt;{{fossil range|518|0|earliest= 525|ref=&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Yang|first1=Chuan|last2=Li|first2=Xian-Hua|last3=Zhu|first3=Maoyan|last4=Condon|first4=Daniel J.|last5=Chen|first5=Junyuan|date=2018|title=Geochronological constraint on the Cambrian Chengjiang biota, South China|journal=Journal of the Geological Society|language=en|volume=175|issue=4|pages=659–666|doi=10.1144/jgs2017-103|bibcode=2018JGSoc.175..659Y |s2cid=135091168 |issn=0016-7649|url=http://nora.nerc.ac.uk/id/eprint/521412/1/2018-JGS-Chuan%20Yang%20et%20al.pdf}}&lt;/ref&gt;}}
| name = Brezčeljustnice
| image = Одинока мінога.JPG
| image_caption = [[Piškur]], brezčeljustna riba, ki spada med [[Cyclostomi|oblouste]]
| auto = yes
| taxon = Agnatha
| authority = [[Edward Drinker Cope|Cope]], 1889
| includes = *†[[Anaspidomorphi]]
*†[[Conodonta]]
*[[Cyclostomi]] (glenavice in piškurji)
*†[[Galeaspida]]
*†[[Myllokunmingiida]]?
*†''[[Metaspriggina]]''?
*†''[[Nuucichthys]]''?
*†[[Osteostraci]]
*†[[Pituriaspida]]
*†[[Pteraspidomorphi|Pteraspidomorpha]] 
*†[[Thelodonti]]&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Märss | first1 = T. | last2 = Miller | first2 = C.G. | year = 2004 | title = Thelodonts and distribution of associated conodonts from the Llandovery-lowermost Lochkovian of the Welsh Borderland | journal = Palaeontology | volume = 47 | issue = 5 | pages = 1211–1265 | doi = 10.1111/j.0031-0239.2004.00409.x | bibcode = 2004Palgy..47.1211M | doi-access =  }} [W. Kiessling/M. Krause/E. Ito]&lt;/ref&gt;
*†[[Yunnanozoon]]idae?                                                                                              
*†''[[Zhongxiniscus]]''?
*{{Extinct}}''[[Emmonaspis]]''?
| image2 = Pteraspis Wiki2.png
| image2_caption = Rekonstrukcija izumrlega rodu brezčeljustnic, ''[[Pteraspis]]'' ([[Pteraspidomorphi]])
| excludes = *[[Gnathostomata]] (čeljustniki)
}}

'''Brezčeljustnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Agnatha''') so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib. Nekdaj številna in raznovrstna skupina se je do danes skrčila na maloštevilne [[piškurji|piškurje]] in [[glenavice]]. Oboji imajo dolgo telo, gladko kožo brez lusk ter usta brez čeljusti, ki jih uporabljajo za pritrjanje in sesanje hrane.

== Glej tudi ==
* [[Gnathostomata]]

== Sklici==
{{Wikispecies|position=left|Agnatha}}
{{Reflist|25em}}

{{Taxonbar|from=Q161095}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-žival}}

[[Kategorija:Brezčeljustnice|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1889]]
[[Kategorija:Parafiletske skupine]]
[[Kategorija:Infradebla]]
[[Kategorija:Vretenčarji]]</text>
      <sha1>8khrk5w3q6vz8dnfofclya3y4m4c712</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksander I. Karadžordžević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104454</id>
    <revision>
      <id>6686912</id>
      <parentid>6578921</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:46:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */</comment>
      <origin>6686912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7283" sha1="7zy5e3ay1028yt3zumf4dmdu28i1a3k" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Aleksander I. Karadžordžević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[kralj]], * [[16. december]] [[1888]], [[Cetinje]], † [[9. oktober]] [[1934]], [[Marseille]], [[Francija]].

== Življenje ==
Aleksander Karadžordževič je bil mlajši sin kralja [[Peter I. Karadžordžević|Petra I. Karadžordževiča]] in črnogorske kneginje Zorke, rojen je bil na [[Cetinje|Cetinju]]. Srbski prestolonaslednik je postal leta 1909, ko je zaradi spora in fizičnega obračuna s slugo (ta je zatem umrl) od nasledstva odstopil njegov starejši brat Džordže. 

Aleksander Karadžordžević je bil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] vrhovni poveljnik srbske [[vojska|vojske]]. Z njo se je udeležil napornega umika prek [[Albanija|Albanije]] na otok [[Krf]]. Od tam so preživele srbske vojake poslali na [[Solunska fronta|Solunsko fronto]], kjer so uspešno zaustavili napredovanje enot centralnih sil.

Leta [[1916]] so nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik [[Dragutin Dimitrijević-Apis]].

Kot [[regent]] je državo vodil od leta [[1918]], kralj pa je postal leta [[1921]]. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni [[centralizem]] in [[unitarizem]]. Leta [[1922]] se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije [[Hohenzollern-Sigmaringen]]. 6. januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. [[vidovdanska ustava|vidovdansko ustavo]]) in razpustil [[narodna skupščina|narodno skupščino]]. Uvedel je t. i. [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. S tem je kot kralj hotel končati vse ostrejši politični boj med [[avtonomija|avtonomistično]]-[[federacija|federalističnimi]] narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov z jugoslovanskim [[unitarizem|unitarizmom]] in [[centralizem|centralizmom]] na eni ter velikosrbsko [[hegemonija|hegemonistično]] politiko na drugi strani, ki je zaznamoval politično življenje v prvem desetletju [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], in sicer v korist jugoslovanskega unitarizma in centralizma ter velikosrbskega hegemonizma. 3. oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal ''Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja'', s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], državo pa razdelil na nova upravna območja – [[banovina|banovine]]. 3. septembra 1931 je izdal [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Njegove domnevne načrte za ponovno spremembno režima v demokratični smeri je preprečil atentat nanj.&lt;ref name=&quot;Maksimiljan Fras&quot;/&gt; Že leta [[1933]] so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v [[Zagreb]]u načrtovali izvedbo [[atentat]]a nanj. Atentat nanj v [[Marseille|Marseillu]] je leta [[1934]] uspešno izvedel bolgarski nacionalist ''Vlado Černozemski'' s pomočjo hrvaških ustašev, vanj pa sta bila zagotovo vpletena tudi fašistična Italija in Madžarska, nekateri zgodovinarji pa trdijo, da tudi [[nacistična Nemčija]].

== Zanimivosti ==
Po njem so leta 1936 poimenovali '''Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja''', današnjo [[Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vitakraigherja.si/osnovna/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=242&amp;Itemid=351 |title=Vitakraigherja.si - Zgodovina šole |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111002204142/http://www.vitakraigherja.si/osnovna/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=242&amp;Itemid=351 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Maribor]]u so po njegovi smrti v njegov spomin zgradili novo šolsko poslopje, ki so ga slovesno odprli 1. decembra 1936, tj. na državni praznik zedinjenja. Danes je v tem  šolskem poslopju Osnovna šola Franceta Prešerna.

Kraljev rojstni dan je bil v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji državni praznik. Za časa vladavine kralja Aleksandra I. Karadžordževića je bil to 17. december (čeprav se je Aleksander v resnici rodil 16. decembra). Po njegovi nasilni smrti je vlogo državnega praznika prevzel rojstni datum njegovega sina [[Peter II. Karađorđević|Petra II.]], medtem ko so se pokojnega kralja Aleksandra vsako leto spomnili na obletnico njegove smrti 9. oktobra, ko so po državi izobešali žalne zastave.&lt;ref name=&quot;Maksimiljan Fras&quot;&gt;Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}&lt;/ref&gt;

Nedavno je bilo razkrito tudi, da je imel kralj na prsih veliko tetovažo orla s krono na glavi, ki pa je presenetljivo precej spominjal na nemške imperialne simbole.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.jutarnji.hr/srbi-u-cudu--prvi-kralj-jugoslavije-na-prsa-je-tetovirao-pruskog-orla/1018095/|title = Srbi u čudu: Prvi kralj Jugoslavije preko cijelih grudi je imao veliku tetovažu pruskog orla|accessdate = 2014-10-02|archivedate = 2016-03-07|archiveurl = https://web.archive.org/web/20160307083316/http://www.jutarnji.hr/srbi-u-cudu--prvi-kralj-jugoslavije-na-prsa-je-tetovirao-pruskog-orla/1018095/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sicer pa tetovaže med tedanjimi evropskimi kronanimi glavami niso bile nobena redkost.

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==

== Zunanje povezave == 
* V Marseillu je nedaleč od kraja atentata postavljen spomenik [https://www.google.com/maps/place/Rue+de+Rome+%26+Boulevard+Paul+Peytral,+13006+Marseille,+Frankreich/@43.2907502,5.3808949,3a,15y,169.03h,88.4t/data=!3m6!1e1!3m4!1sC6IFhitiHfTFeraCWQ0k3g!2e0!7i13312!8i6656!4m5!3m4!1s0x12c9c0ba8992eb3b:0xb93e19fdf1d8360f!8m2!3d43.2908652!4d5.3809754]

== Glej tudi ==
* [[Karadžordževiči]]

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Karadžordžević]]|16. december|1888|9. oktober|1934}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before=nihče}}
{{s-ttl|title=Regent &lt;br /&gt;[[Aleksander Karadžordžević|Princ Aleksander Srbski]]&lt;br /&gt; [[1914]] - [[16. avgust]], [[1921]]&lt;br /&gt;s&lt;br /&gt; Kraljem Petrom I. Karadžordževićem}}
{{s-aft|after=Nobeden}}
{{s-bef|before=[[Peter I. Karadžordžević|Peter I.]]&lt;/br&gt;&lt;small&gt;kot [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]]&lt;/small&gt;}}
{{s-ttl|title=[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]]|years=[[16. avgust]], [[1921]] - [[6. januar]], [[1929]]}}
{{s-aft|after=Razglašen za kralja Jugoslavije}}
{{s-new}}
{{s-ttl|title=[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj Jugoslavije]]|years=[[6. januar]], [[1929]] - [[9. oktober]], [[1934]]}}
{{s-aft|after=[[Peter II. Karadžordžević|Peter II.]]}}
{{s-end}}

{{noble-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Karađorđević, Aleksander I.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]
[[Kategorija:Umrli leta 1934]]

[[Kategorija:Žrtve atentatov]]
[[Kategorija:Umorjeni politiki]]
[[Kategorija:Karađorđevići]]
[[Kategorija:Srbski kralji]]
[[Kategorija:Jugoslovanski kralji]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Aleksander I. Karađorđević|*]]
[[Kategorija:Umorjeni vladarji]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>7zy5e3ay1028yt3zumf4dmdu28i1a3k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Monaka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108617</id>
    <revision>
      <id>6686647</id>
      <parentid>6622610</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6686647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49749" sha1="byjwjekchuc1qq4vr4jx0i6hxmwgksn" xml:space="preserve">{{F1 race
| Flag                  = Flag_of_Monaco.svg
| Circuit               = [[Circuit de Monaco]]
| Circuit_image         = Circuit Monaco.svg
| Laps                  = 78
| Circuit_length_km     = 3,337
| Race_length_km        = 260,286
| First_held            = 1929
| Last_held             = 2026
| Times_held            = 83
| Most_wins_driver      = {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]] (6)
| Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren]] (16)
| Current_year          = 2026
| Pole_driver           = {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| Pole_team             = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| Pole_time             = 1:12,051
| Winner                = {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli|K. Antonelli]]
| Winning_team          = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| Winning_time          = 2:23:31,243
| Second                = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton|L. Hamilton]]
| Second_team           = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| Second_time           = +6,271 s
| Third                 = {{flagicon|FRA}} [[Isack Hadjar|I. Hadjar]]
| Third_team            = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|Red Bull Ford]]
| Third_time            = +23,394 s
| Fastest_lap_driver    = {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| Fastest_lap_team      = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| Fastest_lap           = 1:13,481
}}
[[Slika:Monaco aerial view.jpg|thumb|273px|Pogled na [[Monako]] iz zraka]]
'''Velika nagrada Monaka''' ([[francoščina|francosko]] '''''Grand Prix de Monaco''''') je dirka [[Formula 1|Formule 1]], ki se odvija na javnih cestah v središču [[Monako|Monaka]]. Poteka vsako leto od [[1929]] in je ena najprestižnejših in najpomembnejših avtomobilskih dirk poleg dirk [[Indianapolis 500]] in [[24 ur Le Mansa]].&lt;ref name=&quot;why not&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=Gale Force of Monaco|url=http://www3.monaco.mc/monaco/gprix/why.html|title=Why not a Grand Prix in Monte Carlo?|accessdate=28. januarja 2007|archive-date=2006-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20060502180348/http://www3.monaco.mc/monaco/gprix/why.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njena zgodovina, spektakularnost in z njo povezana glamuroznost jo naredita kot diamant na vrhu krone Formule 1.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.saf1.co.jp/en/feature/topics/tpc_060528.html|title=Super Aguri Inside Race Report:Monaco|first=Gerald|last=Donaldson|publisher=Super Aguri F1 Team|accessdate = 28. januarja 2007}}&lt;/ref&gt;

Velika nagrada Monaka je starejša od svetovnega prvenstva Formule 1. Prva dirka je tu potekala že leta [[1929]], organiziral jo je pa Antony Noghes s pomočjo takratnega princa Monaka, Louisa II in kluba ''Automobile Club de Monaco'', dobil pa jo je [[William Grover-Williams]] z [[Bugatti]]jem.&lt;ref name=&quot;motorsport07&quot; /&gt; Dirka je bil del [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|Evropskega avtomobilističnega prvenstva]] pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in del premierne [[Formula 1 sezona 1950|sezona Formule 1 1950]]. Poteka po ozkih ulicah Monaka in je eno najzahtevnejših dirkališč v Formuli 1 zaradi mnogih vzponov in spustov ter ozkih zavojev. Za konec tedna, ko dirka poteka, zaposlijo potapljače, ki so pripravljeni v pristanišču na reševanje dirkačev iz morja.

[[Brazilci|Brazilec]] [[Ayrton Senna]] je v Monaku najuspešnejši dirkač s šestimi zmagami, petimi zaporednimi od [[Velika nagrada Monaka 1989|Velike nagrade Monaka 1989]] do [[Velika nagrada Monaka 1993|Velike nagrade Monaka 1993]], kar mu je prineslo naziv ''Master of Monaco''. Toda kljub temu je [[Graham Hill]], ki je zmagal petkrat, tisti ki ima naziv ''King of Monaco'', dobil pa ga je že mnogo prej.&lt;ref name = &quot;GP.com&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
[[Slika:René Dreyfus at the 1930 Monaco Grand Prix.jpg|thumb|220px|left|[[René Dreyfus]] na dirki leta [[Velika nagrada Monaka 1930|1930]]]]
Kot mnoge evropske dirke, je tudi Velika nagrada Monaka starejša od organiziranega Svetovnega dirkaškega prvenstva. Prvo dirko v kneževini je leta [[1929]] organiziral Antony Noghes pod pokroviteljstvom princa Louisa II, čeprav je bil njegov oče Alexandre Noghes predsednik ''Automobile Club de Monaco'' (A.C.M.), s prvotnim imenom ''Sport Vélocipédique Monégasque''. A.C.M. je od leta [[1911]] organiziral [[Reli]] [[Monte Carlo|Monte Carla]], in leta [[1928]] je klub zaprosil mednarodno krovno avtomobilistično organizacijo, ''Association Internationale des Automobiles Clubs Reconnus'' (AIACR), za povišanje kluba iz regionalnega v nacionalnega, toda prošnja je bila zavrnjena. Kot razlog je bilo podano, da v mejah kneževine ne poteka nobena velika avtomobilistična dirka. Reli tukaj ni štel, saj je večinoma potekal po cestah drugih evropskih držav.&lt;ref name=&quot;motorsport07&quot; /&gt; 

Da bi klub pridobil nacionalni status, je Noghes predlagal ustanovitev avtomobilistične Velike nagrade po ulicah Monte Carla. Noghes je pridobil uradno podporo princa Louisa II. [[Louis Chiron]] je tudi podprl idejo, ko mu je Noghes pokazal načrte. Chiron je vedel, da je topografija lokacije zelo primerna za postavitev dirkalne steze.&lt;ref name=&quot;motorsport07&quot; /&gt;

Premierno Veliko nagrado Monaka je dobil [[William Grover-Williams]] z [[Bugatti]]jem [[Bugatti Type 35|Type 35B]].&lt;ref name = &quot;GP.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.grandprix.com/gpe/cir-047.html|title=Monaco |accessdate = 15. februarja 2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnost dirke se je hitro povečevala. Zaradi velikega števila dirk, ki so imele oznako Velika nagrada je AIACR najpomembnejšim dirkam podelila oznako Mednarodna Velika nagrada (''Grandes Épreuves''). Leta [[1933]] je to oznako dobil tudi Monako poleg [[Velika nagrada Francije|Francije]], [[Velika nagrada Belgije|Belgije]], [[Velika nagrada Italije|Italije]] in [[Velika nagrada Španije|Španije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kolumbus.fi/leif.snellman/gp3301.htm |title=The Golden Era 1933 |accessdate=17 February 2007 |author=Snellman, Leif |author2=Etzrodt, Hans |date=14 January 2007 |archive-date=2022-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109152552/http://www.kolumbus.fi/leif.snellman/gp3301.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V letih 1936 in 1937 je bila dirka del novega [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|Evropskega avtomobilističnega prvenstva]]

Velika nagrada Monaka je bila ena od dirk premierne sezone Formule 1 v sezoni [[Velika nagrada Monaka 1950|1950]], ko je zmagal [[Juan Manuel Fangio]]. To je bila Fangieva prva zmaga na prvenstveni dirki Formule 1. Toda leta 1951 dirke ni bilo, leta 1952 pa je potekala pod pravili športnih avtomobilov.&lt;ref name=&quot;GP.com&quot; /&gt;  Od leta [[Velika nagrada Monaka 1955|1955]] pa je bila Velika nagrada Monaka prav vsako leto del prvenstva Formule 1.&lt;ref name=F1/&gt;

=== Najznamenitejše Velike nagrade Monaka ===
* '''[[Velika nagrada Monaka 1929|1929]]''': Prva Velika nagrada Monaka je bila le za povabljene dirkače, toda vsi se niso odzvali. Vodilni dirkači [[Maserati]]ja in [[Alfa Romeo|Alfe Romeo]] se niso odločili za natop, [[Bugatti]] pa je bil dobro zastopan. [[Mercedes-Benz motorsport|Mercedes]] je poslal svojega najboljšega dirkača [[Rudolf Caracciola|Rudolfa Caracciola]], z dirkalnikom [[Mercedes SSK]]. Caracciola je po šele 15. štartnem mestu dobro dirkal in prišel do drugega mesta, zmagal pa je [[William Grover-Williams]]. Domačin Chiron ni smel tekmovati, ker se je že prijavil na dirko Indianapolis 500 istega dne.&lt;ref name=&quot;motorsport07&quot;&gt; Hughes, M. 2007. ''Street theatre 1929''. Motor Sport, LXXXIII/3, str. 62&lt;/ref&gt;
* '''[[Velika nagrada Monaka 1933|1933]]''': To je bila prva Velika nagrada, ko za štartna mesta niso uporabili neke vrste žrebanja, ampak prave kvalifikacije. [[Achille Varzi]] in [[Tazio Nuvolari]] sta se na dirki mnogokrat izmenjala v vodstvu, odločitev pa je padla v zadnjem krogu, ko je Nuvolarijev dirkalnik zagorel zaradi prevelikih vrtljajev motorja, tako je zmagal Varzi.&lt;ref name=&quot;strangestraces&quot;&gt; {{navedi knjigo| last = Tibballs | first = Geoff | title = Motor-Racing's Strangest Races | url = https://archive.org/details/motorracingsstra0000tibb_h3d5 | publisher = Robson Books | date = 2001| pages = [https://archive.org/details/motorracingsstra0000tibb_h3d5/page/95 95]-97| isbn = 1-86105-411-4 }}&lt;/ref&gt;
* '''[[Velika nagrada Monaka 1965|1965]]''': [[Graham Hill]] je štartal z najboljšega štartnega položaja in vodil od štarta. V 25. krogu se je moral po stranski cesti umakniti trčenju z močno počasnejšim dirkačem. Le počasi se je lahko vrnil na stezo na peto mesto v uspešnem lovu za zmago postavil več najhitrejših krogov.&lt;ref name=&quot;Hill8W&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=8W|url=http://www.forix.com/8w/ghill.html|title=Graham Hill – All rounder extraordinary|author=Richard Armstrong|accessdate = 23. avgusta 2006}}&lt;/ref&gt; Dirka je bila zanimiva tudi zaradi debija [[Honda F1|Honde]] v prvenstvu Formule 1 in zaradi nesreče [[Paul Hawkins|Paula Hawkinsa]], ki je z [[Moštvo Lotus|Lotusom]] zgrmel v pristanišče.&lt;ref name=&quot;Hawkins&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.grandprix.com/gpe/drv-hawpau.html|publisher=GrandPrix.com|title= Drivers: Paul Hawkins|accessdate = 28. januarja 2007}}&lt;/ref&gt;
* '''[[Velika nagrada Monaka 1982|1982]]''': [[René Arnoux]] je vodil prvih 15 krogov nato pa odstopil. [[Alain Prost]] je prevzel vodstvo in ga držal do 4 kroge pred ciljem, ko se je zavrtel in zaradi trčenja z ograjo izgubil eno kolo. Vodstvo je tako prevzel [[Riccardo Patrese]], ki se je le krog in pol pred koncem zavrtel in s tem spustil naprej [[Didier Pironi|Didiera Pironija]] in [[Andrea de Cesaris|Andreo de Cesarisa]]. V zadnjem krogu je v tunelu Pironiju zmanjkalo goriva, vodstvo je prevzel de Cesaris, ki pa se mu je le malo kasneje zgodilo podobno. Patrese, ki je znova zagnal dirkalnik, je tako prišel do svoje prve zmage v karieri.&lt;ref&gt;Henry, Alan (1985) Brabham, the Grand Prix Cars, str. 237 Osprey ISBN 0-905138-36-8 Henryjevi podatki navajajo, da je Pironi odstopil zaradi težav z elektriko, uradno pa je Ferrarijevemu dirkaču zmanjkalo goriva&lt;/ref&gt;
[[Slika:Grand Prix Monaco96 131954710.jpg|thumb|200px|Ogrevalni krog na  [[Velika nagrada Monaka 1996|Veliki nagradi Monaka 1996]]]]
* '''[[Velika nagrada Monaka 1984|1984]]''': Štart dirke je bil preložen za 45 minut zaradi močnega dežja. [[Alain Prost]] je vodil do 11. kroga, ko ga je uspel prehiteti [[Nigel Mansell]]. Toda pet krogov kasneje je Mansell raztreščil svoj dirkalnik in Prost je znova prevzel vodstvo. V 27. krogu je Prost vodil pred dirkačem [[Toleman]]a, [[Ayrton Senna|Ayrtonom Senno]], in dirkačem [[Tyrrell Racing|Tyrrella]], [[Stefan Bellof|Stefanom Bellofom]]. Senna je lovil Prosta, Bellof pa oba. Toda v 31. krogu je bila dirka kontroverzno ustavljena. Kasneje je [[FISA]] kaznovala direktorja dirke, [[Jacky Ickx|Jackyja Ickxa]], s 6,000 [[Ameriški dolar|dolarji]] in mu vzela licenco, ker se ni posvetoval s komisarji pred odločitvijo.&lt;ref&gt;The Chequered Flag str. 320, Vrstica 55-56 Weidenfeld &amp; Nicolson ISBN 0-297-83550-5&lt;/ref&gt; Dirkači so prejeli polovične točke, ker je bil dirka prekinjena pred dvema tretjinama polne dolžine. Če bi Prost končal kot drugi in bi dirka trajala več kot dve tretjini, bi dobil 1.5 točke več v prvenstvu. Na konce sezone je [[Niki Lauda]] v borbi za naslov premagal Prosta z najmanjšo razliko v zgodovini, pol točke.
* '''[[Velika nagrada Monaka 1992|1992]]''': Nigel Mansell je štartal s prvega mesta in vodil s svojim [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renaultom]] vse do sedem krogov pred ciljem, ko je moral zaradi težav s kolesom v bokse, vrnil se je tik za [[McLaren]]-Hondo Ayrtona Senne. Mansell je s svežimi pnevmatikami Senno takoj ujel, toda v zadnjih štirih krogih mu po hudi borbi ni uspelo prehiteti Brazilca, končal je kot drugi z le dvema desetinkama sekunde zaostanka za Senno.&lt;ref&gt;{{navedi splet
  | title =Grand Prix results: Monaco GP, 1992
  | work = GrandPrix.com
  | url =http://www.grandprix.com/gpe/rr522.html
  | accessdate = 23. februarja 2007 }}&lt;/ref&gt; To je bila Sennina peta zmaga v Monaku, s čimer je izenačil Hillov rekord.
* '''[[Velika nagrada Monaka 1993|1993]]''': [[Alain Prost]] je štartal z najboljšega štartnega položaja, a zaradi kazni za prezgoden štart se je uspel prebiti le na četrto mesto. [[Ayrton Senna]] je zmagal in izboljšal rekord za največ zmag v Monaku, [[Graham Hill|Grahama Hilla]]. [[Damon Hill]] je končal kot drugi, [[Jean Alesi]] pa kot tretji. »Če bi bil moj oče še živ, bi prvi čestital Ayrtonu,« je povedal Hill po dirki.&lt;ref&gt;Allsop, Derek. ''Designs on Victory: On The Grand Prix Trail With Benetton''. Hutchinson, str. 109, Vrstica 34-35 . ISBN 0-09-178311-9&lt;/ref&gt;
* '''[[Velika nagrada Monaka 1996|1996]]''': [[Michael Schumacher]] je osvojil najboljši štartni položaj, toda raztreščil dirkalnik v prvem krogu dirke. [[Damon Hill]] je vodil do 40. kroga, ko mu je eksplodiral motor v tunelu. [[Jean Alesi]] je prevzel vodstvo, toda odstopil zaradi okvare vzmetenja 20 krogov pozneje. [[Olivier Panis]], ki je štartal šele s 14. mesta, je prevzel vodstvo in ga držal do cilja kljub stalnim napadom [[David Coulthard|Davida Coultharda]]. To je bila Panisova edina zmaga v karieri in zadnja za moštvo [[Ligier]].
* '''[[Velika nagrada Monaka 2006|2006]]''': Kvalifikacije so bližale koncu, v vodstvu je bil [[Michael Schumacher]], ki je v ovinku ''Rascasse'' ustavil svoj dirkalnik in zablokiral progo. Kot rezultat rumenih zastav, drugi dirkači niso imeli možnosti prehiteti Schumacherjevega časa. Čeprav je Schumacher trdil, da je šlo le za dirkaško napako, ga je [[FIA]] poslala na začelje štartne vrste.&lt;ref name=&quot;f1_2006&quot;&gt;{{navedi novice | title=Schumacher is stripped of pole | url=http://formula1.com/race/news/4430/757.html | publisher=The Official Formula 1 Website | date=27. maj 2006 | accessdate=13. februarja 2007 | archive-date=2006-05-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060530050651/http://formula1.com/race/news/4430/757.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Dirka se je odločala med [[Fernando Alonso|Fernandom Alonsom]] in [[Kimi Räikkönen|Kimijem Räikkönenom]] dokler Räikkönenev [[Moštvo McLaren|McLaren]] ni zagorel. [[Juan Pablo Montoya]] je tako končal kot drugi, [[David Coulthard]] pa kot tretji, kar so bile prve stopničke za moštvo [[Red Bull Racing]].

== Dirkališče ==
{{glavni|Circuit de Monaco}}
[[Slika:Circuit Monaco.svg|thumb|180px|Zemljevid [[Circuit de Monaco]]]]
Dirkališče Circuit de Monaco poteka po javnih cestah [[Monte Carlo|Monte Carla]] in [[La Condamine|La Condamina]], okoli slavnega pristanišča [[Monako|Monaka]]. Dirka je edinstvena, saj že vseskozi poteka na tem dirkališču, le [[Velika nagrada Italije]], ki poteka na dirkališču [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] (razen v letih 1921 in 1980), se lahko pohvali s tako dolgo dirko na istem dirkališču. Priprava steze traja šest tednov, odstranitev po dirki pa tri tedne.&lt;ref&gt;Allsop, Derek. ''Designs on Victory: On The Grand Prix Trail With Benetton''. Hutchinson, str. 96, Vrstica 4-6. ISBN 0-09-178311-9&lt;/ref&gt; Dirkališče ima veliko vzponov in spustov, ozkih ovinkov in ravnino, kar naredi to stezo morda najzahtevnejšo v Formuli 1.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.saf1.co.jp/en/news/press/nws_060520.html|title=2006 MONACO GRAND PRIX - PREVIEW|publisher=Super Aguri F1 Team|date=25. maj 2006|accessdate=10. februarja 2007|archive-date=2006-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20060708175810/http://www.saf1.co.jp/en/news/press/nws_060520.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Do sedaj sta dva dirkača po trčenju zletela v pristanišče, najbolj znan je bil [[Alberto Ascari]] leta 1955.&lt;ref name=&quot;Hawkins&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.grandprix.com/gpe/drv-ascalb.html|publisher=GrandPrix.com |title=Drivers: Alberto Ascari|accessdate = 28. januarja 2007}}&lt;/ref&gt; Kljub več manjšim spremembam na stezi skozi leta, še vedno predstavlja največji test dirkaških sposobnosti v Formuli 1, toda če dirka ne bi bila že na koledarju Formule 1, je nanj zaradi varnosti gotovo ne bi uvrstili.&lt;ref&gt;In the Driving Seat str. 32, Vrstica 8-10 Stanley Paul &amp; Co. Ltd. ISBN 0-09-173818-0&lt;/ref&gt; Dirkališče je veljalo za nevarno že leta 1929 na prvi dirki.&lt;ref&gt;revija La Vie Automobile, [[25. april]] [[1929]]&lt;/ref&gt;

[[Nelson Piquet]] je rad primerjal dirkanje v Monaku z vožnjo kolesa po dnevni sobi toda dodal, da je zmaga tu vredna več od zmag drugod.&lt;ref&gt;Jean-Michel Desnoues; Patrick Camus &amp; Jean-Marc Loubat ''Formula 1 99'' str. 121, Vrstica 6-8. Queen Anne Press. ISBN 1-85291-606-0&lt;/ref&gt;

== Organizacija ==
[[Slika:MonacoPoster1929.jpg|thumb|right|150px|Plakat [[Velika nagrada Monaka 1929|Velike nagrade Monaka 1929]]]]
Veliko nagrado Monaka vsakoletno organizira ''Automobile Club de Monaco'', ki vodi tudi [[Reli]] Monte Carla in Pokal Monaka v [[karting]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet| authorlink =grand-prix-monaco.com| title =The Automobile Club of Monaco| url =http://www.grand-prix-monaco.com/index.php?p=automobile-club&amp;lang=en| accessdate =30. januarja 2007| archive-date =2007-09-30| archive-url =https://web.archive.org/web/20070930190554/http://www.grand-prix-monaco.com/index.php?p=automobile-club&amp;lang=en| url-status =dead}}&lt;/ref&gt;

Dirka je trenutno edina, ki poteka po mestnem središču, zato se v več pogledih razlikuje od ostalih dirk. Prosti trening je namesto v petek na sporedu že v četrtek. To omogoča, da so v petek ceste zopet odprte za promet. Do leta 1990 se je dirka začenjala ob 15. uri po lokalnem času, uro kasneje kot ostale evropske dirke. V zadnjih letih poteka dirka ob istem času kot ostale, zaradi televizijskega prenosa.

Po dirki ni običajnega mesta za podelitev pokalov po dirki. Del steze se po dirke zapre in uporabi kot ''[[parc fermé]]'', mesto kjer komisarji po dirki pregledajo skladnost dirkalnikov s pravili. Prvi trije dirkači tam parkirajo dirkalnike in gredo proti kraljevi tribuni, kjer poteka podelitev pokala, mnogo bližnje gledalcem kot na ostalih dirkah.

== Znameniti dirkači ==
[[Slika:HillGraham1966Aug.jpg|thumb|left|150px|[[Graham Hill]] je [[Britanci|Britanec]] z največ zmagami v Monaku]]
[[Britanci|Britanec]] [[Graham Hill]] je petkrat dobil prestižno dirko in potal znan kot ''King of Monaco'' in ''Mr. Monaco''.&lt;ref name = &quot;GP.com&quot; /&gt; Hill, ki si je močno poškodoval noge po trčenju ob koncu [[Formula 1 sezona 1970|sezone 1970]], je nadaljeval z dirkanjem, toda ko se na dirki leta [[Velika nagrada Monaka 1975|1975]] ni uspel kvalificirati, se je upokojil in posvetil svojemu moštvu.&lt;ref name=&quot;Hill8W&quot; /&gt; Njegov sin, [[Damon Hill]], svetovni prvak in zmagovalec 22-tih dirk ni uspel tu nikoli zmagati, dosegel pa je dve drugi mesti in en najboljši štartni položaj.

[[Brazilci|Brazilec]] [[Ayrton Senna]] drži rekord s šestimi zmagami v Monaku, petimi zapored med letoma [[Velika nagrada Monaka 1989|1989]] in [[Velika nagrada Monaka 1993|1993]], ter tudi osem uvrstitvami na stopničke v desetih štartih. Njegova zmaga tu leta [[Velika nagrada Monaka 1987|1987]] je bila prva zmaga dirkalnika z aktivnim podvozjem. Njegova zmaga je bila zelo znana med Monačani, in ko so ga dan po dirki, v ponedeljek, aretirali zaradi vožnje motorja brez čelade, je bil takoj, ko so policisti ugotovili kdo je, izpuščen.&lt;ref&gt;Grand Prix 1987, str. 60. ISBN 0-908081-27-8&lt;/ref&gt;

[[Louis Chiron]] je edini domačin, ki je zmagal na Veliki nagradi Monaka. Zmagal je leta 1932 z Bugatijem. V Monaku je tudi dosegel svoj najboljši rezultat na prvenstveni dirki, leta [[Velika nagrada Monaka 1950|1950]] je bil tretji.

[[Stirling Moss]] je prvo zmago v Monaku dosegel leta [[Velika nagrada Monaka 1956|1956]]. Leta [[Velika nagrada Monaka 1959|1959]] je štartal s prvega mesta, toda odstopil zaradi okvare. Leo kasneje, [[Velika nagrada Monaka 1960|1960]], pa je Moss zmagal v privatnem Lotusu v spremenljivih pogojih. Na dirki leta [[Velika nagrada Monaka 1961|1961]] je Moss v enakem dirkalniku ponovno zmagal, po tem ko je prehitel tri [[Scuderia Ferrari|Ferrarije]].&lt;ref&gt;The Complete Encyclopedia of Formula One, str. 262 Vrstica 8-9 Carlton Books Ltd. ISBN 1-85868-515-X&lt;/ref&gt;

[[Alain Prost]] je [[Francozi|Francoz]] z največ zmagami v Monaku. Poleg več zmag tu na dirki Formule 1, je zmagal tudi na spremljevalni dirki [[Formula 3|Formule 3]] leta 1979. Še leto prej pa je bil v Monaku aretiran&lt;ref&gt;Alain Prost - Life in the Fast Lane, str. 36 Vrstica 1-5, Stanley Paul &amp; Co. Ltd. ISBN 0-09-174471-7&lt;/ref&gt;, toda izpuščen je bil pravočasno, da je lahko sodeloval na dirki Formule 3 in dosegel četrto mesto.

== Slava ==
Velika nagrada monaka velja za eno od dirk, ki tvorijo [[Trojna krona|Trojno krono]] najznamenitejših avtomobilističnih dirk na svetu; ostali dirki sta [[Indianapolis 500]] in [[24 ur Le Mansa]]. [[Graham Hill]] je edini dirkač, ki je z zmago na vseh treh dirkah dosegel Trojno krono. Prosti trening Velike nagrade Monaka se pogosto prekriva s tistim za dirko Indianapolis 500, tudi sami dirki pa se včasih prekrivata. Ker potekata na nasprotnih straneh [[Atlantik]]a, in sta del različnih prvenstev, je za dirkača zelo težko, da v svoji karieri dobro dirka na obeh dirkah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Dan Knutson|url=http://www.usgpindy.com/news/story.php?story_id=1427|title=2003 Monaco Grand Prix diary|accessdate=28. avgusta 2006|archive-date=2007-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20071106021632/http://www.usgpindy.com/news/story.php?story_id=1427|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Juan Pablo Montoya]], ki je tu zmagal leta [[Velika nagrada Monaka 2003|2003]], in na dirki [[Indianapolis 500]] leta [[Indianapolis 500 2000|2000]], tako da je edini aktivni dirkač, ki je zmagal na dveh dirkah od treh potrebnih za Trojno krono.&lt;ref&gt;{{navedi splet
  | title =2003 Monaco Grand Prix postscript
  | author =Dan Knutson
  | date =3. junij 2003
  | url =http://www.usgpindy.com/news/story.php?story_id=1417
  | accessdate =23. avgusta 2006
  | archive-date =2007-11-06
  | archive-url =https://web.archive.org/web/20071106023236/http://www.usgpindy.com/news/story.php?story_id=1417
  | url-status =dead
  }}&lt;/ref&gt;

S podelitvijo zlate medalje za [[motošport]] princu Rainieruju III, je [[FIA]] označila, da je Velika nagrada Monaka mesto nepredstavljivega glamurja in prestiža za motošport.&lt;ref&gt;{{navedi splet
  | title =His Serene Highness Prince Rainier of Monte Carlo awarded the first FIA Gold Medal for Motor Sport.
  | work =www.fia.com
  | date =14. oktober 2004
  | url =http://www.fia.com/mediacentre/Press_Releases/FIA_Sport/2004/141004-01.html
  | accessdate =31. avgusta 2006
  | archive-date =2007-11-15
  | archive-url =https://web.archive.org/web/20071115023910/http://www.fia.com/mediacentre/Press_Releases/FIA_Sport/2004/141004-01.html
  | url-status =dead
  }}&lt;/ref&gt; Dirka je potekala pod tremi različnimi princi kraljeve družine, Louis II, Rainier III in Albert II, vse je dirka zelo zanimala. Velik del prihodkov kneževine pride od turistov, ki jih privabljata toplo podnebje in slavni kazino, znana pa je tudi kot ''Davčni raj'', kjer živi mnogo bogatašev, tudi več dirkačev Formule 1.&lt;ref name=&quot;atlas_residents&quot;&gt;{{navedi splet
  | title =Yearly Roar
  | work = Atlas F1
  | url =http://atlasf1.autosport.com/2001/mon/preview/straatsma.html
  | accessdate = 27. februarja 2007 }}&lt;/ref&gt;

Monako je imel le tri dirkače Formule 1, Louis Chiron, [[André Testut]] in [[Olivier Beretta]],&lt;ref&gt;{{navedi splet
  | author =
  | title =List drivers by country - Monaco
  | url =http://www.f1db.com/exec/section/driver/action/list_by_country/value/Monaco/asc/lastname
  | accessdate =31. avgusta 2006
  | archive-date =2007-10-08
  | archive-url =https://web.archive.org/web/20071008010728/http://www.f1db.com/exec/section/driver/action/list_by_country/value/Monaco/asc/lastname
  | url-status =dead
  }} www.f1db.com priznava Testuta kot Monačana, čeprav je bil rojen v Franciji.&lt;/ref&gt; toda zaradi nizkih davkov so tu skozi leta živeli mnogi slavni dirkači, tudi [[Gilles Villeneuve]] in [[Ayrton Senna]]. Od aktivnih dirkačev, imata v Monaku stanovanje [[Jenson Button]] in [[David Coulthard]], ki je tudi delni lastnik hotela.&lt;ref&gt;''Scotch beef No.1 formula for Riviera restrauteurs'' [http://www.scotland.gov.uk/News/Releases/2006/05/15111914 www.scotland.gov.uk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120424000541/http://www.scotland.gov.uk/News/Releases/2006/05/15111914 |date=2012-04-24 }}&lt;/ref&gt; Zaradi majhnosti mesta in lokacije dirkališča, lahko dirkači, ki odstopijo, pridejo do svojega stanovanja v nekaj minutah. Znano je, kako se je Ayrton Senna hitro umaknil v svoje stanovanje po tem, ko je po vodstvu na dirki leta [[Velika nagrada Monaka 1988|1988]] trčil v ogrado.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title =''Ayrton Senna: The McLaren and Williams years'' | url =http://www.motorsport.com/magazine/feature.asp?C=Mirrors&amp;D=2004-04-23 | accessdate =31. avgusta 2006 | archive-date =2007-09-30 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070930030442/http://www.motorsport.com/magazine/feature.asp?C=Mirrors&amp;D=2004-04-23 | url-status =dead }}&lt;/ref&gt;

== Zmagovalci Velike nagrade Monaka ==
=== Večkratni zmagovalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Število zmag
! Dirkač
! Leta&lt;ref name=F1&gt;{{navedi splet|url=http://www.formula1.com/archive/grandprix/2006/757.html|title=1950-Present race results archives|author=Official Formula One website|accessdate=23. avgusta 2006|archive-date=2007-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20070226171055/http://www.formula1.com/archive/grandprix/2006/757.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.acm.mc/gpm/intemp/redac_palmares.php|title=Automobile Club de Monaco: Grand Prix de Monaco: List of Winners|author=acm.mc|accessdate = 24. avgusta 2006}}&lt;/ref&gt;
|-
! 6
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Velika nagrada Monaka 1987|1987]], [[Velika nagrada Monaka 1989|1989]], [[Velika nagrada Monaka 1990|1990]], [[Velika nagrada Monaka 1991|1991]], [[Velika nagrada Monaka 1992|1992]], [[Velika nagrada Monaka 1993|1993]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Velika nagrada Monaka 1963|1963]], [[Velika nagrada Monaka 1964|1964]], [[Velika nagrada Monaka 1965|1965]], [[Velika nagrada Monaka 1968|1968]], [[Velika nagrada Monaka 1969|1969]]
|-
| {{ikonazastave|Nemčija}}  [[Michael Schumacher]]
| [[Velika nagrada Monaka 1994|1994]], [[Velika nagrada Monaka 1995|1995]], [[Velika nagrada Monaka 1997|1997]], [[Velika nagrada Monaka 1999|1999]], [[Velika nagrada Monaka 2001|2001]]
|-
! 4
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Velika nagrada Monaka 1984|1984]], [[Velika nagrada Monaka 1985|1985]], [[Velika nagrada Monaka 1986|1986]], [[Velika nagrada Monaka 1988|1988]]
|-
! rowspan=&quot;4&quot;| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]]
| [[Velika nagrada Monaka 1956|1956]], [[Velika nagrada Monaka 1960|1960]], [[Velika nagrada Monaka 1961|1961]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Velika nagrada Monaka 1966|1966]], [[Velika nagrada Monaka 1971|1971]], [[Velika nagrada Monaka 1973|1973]]
|-
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]]
| [[Velika nagrada Monaka 2013|2013]], [[Velika nagrada Monaka 2014|2014]], [[Velika nagrada Monaka 2015|2015]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Velika nagrada Monaka 2008|2008]], [[Velika nagrada Monaka 2016|2016]], [[Velika nagrada Monaka 2019|2019]]
|-
! rowspan=&quot;9&quot;| 2
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Velika nagrada Monaka 1950|1950]], [[Velika nagrada Monaka 1957|1957]]
|-
| {{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Trintignant]]
| [[Velika nagrada Monaka 1955|1955]], [[Velika nagrada Monaka 1958|1958]]
|-
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1975|1975]], [[Velika nagrada Monaka 1976|1976]]
|-
| [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|22px]] [[Jody Scheckter]]
| [[Velika nagrada Monaka 1977|1977]], [[Velika nagrada Monaka 1979|1979]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Velika nagrada Monaka 2000|2000]], [[Velika nagrada Monaka 2002|2002]]
|-
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[Velika nagrada Monaka 2006|2006]], [[Velika nagrada Monaka 2007|2007]]
|-
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Velika nagrada Monaka 2010|2010]], [[Velika nagrada Monaka 2012|2012]]
|-
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Velika nagrada Monaka 2011|2011]], [[Velika nagrada Monaka 2017|2017]]
|-
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Max Verstappen]]
| [[Velika nagrada Monaka 2021|2021]], [[Velika nagrada Monaka 2023|2023]]
|}

=== Večkratna zmagovalna moštva ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Število zmag 
! Moštvo 
! Leta&lt;ref name=F1/&gt;
|-
! 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[McLaren]]'''
| [[Velika nagrada Monaka 1984|1984]], [[Velika nagrada Monaka 1985|1985]], [[Velika nagrada Monaka 1986|1986]], [[Velika nagrada Monaka 1988|1988]], [[Velika nagrada Monaka 1989|1989]], [[Velika nagrada Monaka 1990|1990]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 1991|1991]], [[Velika nagrada Monaka 1992|1992]], [[Velika nagrada Monaka 1993|1993]], [[Velika nagrada Monaka 1998|1998]], [[Velika nagrada Monaka 2000|2000]], [[Velika nagrada Monaka 2002|2002]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 2005|2005]], [[Velika nagrada Monaka 2007|2007]], [[Velika nagrada Monaka 2008|2008]], [[Velika nagrada Monaka 2025|2025]]
|-
! 11
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| [[Velika nagrada Monaka 1952|1952]], [[Velika nagrada Monaka 1955|1955]], [[Velika nagrada Monaka 1975|1975]], [[Velika nagrada Monaka 1976|1976]], [[Velika nagrada Monaka 1979|1979]], [[Velika nagrada Monaka 1981|1981]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 1997|1997]], [[Velika nagrada Monaka 1999|1999]], [[Velika nagrada Monaka 2001|2001]], [[Velika nagrada Monaka 2017|2017]], [[Velika nagrada Monaka 2024|2024]]
|-
! 9
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 1935|1935]], [[Velika nagrada Monaka 1936|1936]], [[Velika nagrada Monaka 1937|1937]], [[Velika nagrada Monaka 2013|2013]], [[Velika nagrada Monaka 2014|2014]], [[Velika nagrada Monaka 2015|2015]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 2016|2016]], [[Velika nagrada Monaka 2019|2019]], [[Velika nagrada Monaka 2026|2026]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Team Lotus|Lotus]]
| [[Velika nagrada Monaka 1960|1960]], [[Velika nagrada Monaka 1961|1961]], [[Velika nagrada Monaka 1968|1968]], [[Velika nagrada Monaka 1969|1969]], [[Velika nagrada Monaka 1970|1970]], [[Velika nagrada Monaka 1974|1974]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 1987|1987]]
|-
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]'''
| [[Velika nagrada Monaka 2010|2010]], [[Velika nagrada Monaka 2011|2011]], [[Velika nagrada Monaka 2012|2012]], [[Velika nagrada Monaka 2018|2018]], [[Velika nagrada Monaka 2021|2021]], [[Velika nagrada Monaka 2022|2022]],&lt;br /&gt;[[Velika nagrada Monaka 2023|2023]]
|-
! rowspan=&quot;1&quot;| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[British Racing Motors]]
| [[Velika nagrada Monaka 1963|1963]], [[Velika nagrada Monaka 1964|1964]], [[Velika nagrada Monaka 1965|1965]], [[Velika nagrada Monaka 1966|1966]], [[Velika nagrada Monaka 1972|1972]]
|-
! 4
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bugatti]]
| [[Velika nagrada Monaka 1929|1929]], [[Velika nagrada Monaka 1930|1930]], [[Velika nagrada Monaka 1931|1931]], [[Velika nagrada Monaka 1933|1933]]
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 3
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Monaka 1932|1932]], [[Velika nagrada Monaka 1934|1934]], [[Velika nagrada Monaka 1950|1950]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Cooper Car Company|Cooper]]
| [[Velika nagrada Monaka 1958|1958]], [[Velika nagrada Monaka 1959|1959]], [[Velika nagrada Monaka 1962|1962]]
|-
| {{ikonazastave|Italija}} [[Maserati]]
| [[Velika nagrada Monaka 1948|1948]], [[Velika nagrada Monaka 1956|1956]], [[Velika nagrada Monaka 1957|1957]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]
| [[Velika nagrada Monaka 1971|1971]], [[Velika nagrada Monaka 1973|1973]], [[Velika nagrada Monaka 1978|1978]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[WilliamsF1|Williams]]'''
| [[Velika nagrada Monaka 1980|1980]], [[Velika nagrada Monaka 1983|1983]], [[Velika nagrada Monaka 2003|2003]]
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Benetton Formula|Benetton]]
| [[Velika nagrada Monaka 1994|1994]], [[Velika nagrada Monaka 1995|1995]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brabham]]
| [[Velika nagrada Monaka 1967|1967]], [[Velika nagrada Monaka 1982|1982]]
|-
| {{ikonazastave|Francija}} [[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2004|2004]], [[Velika nagrada Monaka 2006|2006]]
|}

=== Po letih ===
:''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1, rumeno pa so bile del [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|Evropskega avtomobilističnega prvenstva]].''
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Leto
! Dirkač&lt;ref name=F1/&gt;
! Moštvo
! Dirkališče
! Poročilo
|-
! {{F1|2026}}
| {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2026|Poročilo]]
|-
! {{F1|2025}}
| {{flagicon|GBR}} [[Lando Norris]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2025|Poročilo]]
|-
! {{F1|2024}}
| {{flagicon|MON}} [[Charles Leclerc]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2024|Poročilo]]
|-
! {{F1|2023}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2023|Poročilo]]
|-
! {{F1|2022}}
| {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2022|Poročilo]]
|-
! {{F1|2021}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2021|Poročilo]]
|-
! {{F1|2019}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2019|Poročilo]]
|-
! {{F1|2018}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Daniel Ricciardo]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2018|Poročilo]]
|-
! {{F1|2017}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2017|Poročilo]]
|-
! {{F1|2016}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2016|Poročilo]]
|-
! {{F1|2015}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2015|Poročilo]]
|-
! {{F1|2014}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2014|Poročilo]]
|-
! {{F1|2013}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2013|Poročilo]]
|-
! {{F1|2012}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2012|Poročilo]]
|-
! {{F1|2011}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2011|Poročilo]]
|-
! {{F1|2010}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2010|Poročilo]]
|-
! {{F1|2009}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2009|Poročilo]]
|-
! {{F1|2008}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2008|Poročilo]]
|-
! {{F1|2007}}
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2007|Poročilo]]
|-
! {{F1|2006}}
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2006|Poročilo]]
|-
! {{F1|2005}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2005|Poročilo]] 
|-
! {{F1|2004}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2004|Poročilo]]
|-
! {{F1|2003}}
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Juan Pablo Montoya]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2003|Poročilo]]
|-
! {{F1|2002}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2002|Poročilo]]
|-
! {{F1|2001}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2001|Poročilo]]
|-
! {{F1|2000}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 2000|Poročilo]]
|-
! {{F1|1999}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1999|Poročilo]]
|-
! {{F1|1998}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1998|Poročilo]]
|-
! {{F1|1997}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1997|Poročilo]]
|-
! {{F1|1996}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen]] [[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1996|Poročilo]]
|-
! {{F1|1995}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1995|Poročilo]]
|-
! {{F1|1994}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1994|Poročilo]]
|-
! {{F1|1993}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1993|Poročilo]]
|-
! {{F1|1992}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1992|Poročilo]]
|-
! {{F1|1991}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1991|Poročilo]]
|-
! {{F1|1990}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1990|Poročilo]]
|-
! {{F1|1989}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1989|Poročilo]]
|-
! {{F1|1988}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1988|Poročilo]]
|-
! {{F1|1987}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1987|Poročilo]]
|-
! {{F1|1986}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1986|Poročilo]]
|-
! {{F1|1985}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1985|Poročilo]]
|-
! {{F1|1984}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1984|Poročilo]]
|-
! {{F1|1983}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1983|Poročilo]]
|-
! {{F1|1982}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1982|Poročilo]]
|-
! {{F1|1981}}
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Gilles Villeneuve]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1981|Poročilo]]
|-
! {{F1|1980}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1980|Poročilo]]
|-
! {{F1|1979}}
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1979|Poročilo]]
|-
! {{F1|1978}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Depailler]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1978|Poročilo]]
|-
! {{F1|1977}}
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[Walter Wolf Racing|Wolf]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1977|Poročilo]]
|-
! {{F1|1976}}
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1976|Poročilo]]
|-
! {{F1|1975}}
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1975|Poročilo]]
|-
! {{F1|1974}}
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Ronnie Peterson]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1974|Poročilo]]
|-
! {{F1|1973}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1973|Poročilo]]
|-
! {{F1|1972}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1972|Poročilo]]
|-
! {{F1|1971}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1971|Poročilo]]
|-
! {{F1|1970}}
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1970|Poročilo]]
|-
! {{F1|1969}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1969|Poročilo]]
|-
! {{F1|1968}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1968|Poročilo]]
|-
! {{F1|1967}}
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Denny Hulme]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1967|Poročilo]]
|-
! {{F1|1966}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1966|Poročilo]]
|-
! {{F1|1965}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1965|Poročilo]]
|-
! {{F1|1964}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1964|Poročilo]]
|-
! {{F1|1963}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1963|Poročilo]]
|-
! {{F1|1962}}
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1962|Poročilo]]
|-
! {{F1|1961}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1961|Poročilo]]
|-
! {{F1|1960}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1960|Poročilo]]
|-
! {{F1|1959}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1959|Poročilo]]
|-
! {{F1|1958}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Trintignant]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1958|Poročilo]]
|-
! {{F1|1957}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Maserati]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1957|Poročilo]]
|-
! {{F1|1956}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]]
| [[Maserati]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1956|Poročilo]]
|-
! {{F1|1955}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Trintignant]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1955|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[1952]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Vittorio Marzotto]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1952|Poročilo]]
|-
! {{F1|1950}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1950|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1948|1948]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giuseppe Farina]]
| [[Maserati]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1948|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1937|1937]]
| {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Manfred von Brauchitsch]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1937|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1936|1936]]
| {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1936|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]]
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1935|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Moll]]
| [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1934|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]]
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Achille Varzi]]
| [[Bugatti]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1933|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1932|1932]]
| {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Tazio Nuvolari]]
| [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1932|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]]
| {{ikonazastave|Monako}} [[Louis Chiron]]
| [[Bugatti]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1931|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Dreyfus]]
| [[Bugatti]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1930|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1929|1929]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[William Grover-Williams]]
| [[Bugatti]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1929|Poročilo]]
|}

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Monaco Grand Prix}}
* [http://www.yourmonaco.com/grand_prix Velika nagrada Monaka]
* [http://www.acm.mc/ Automobile Club de Monaco]
* [http://www.formula1.com/race/destination_guide/757.html Formula1.com ''Destination Guide: Monaco'']
* [http://www.cars-and-races.com/en/ Fotografije z Velike nagrade Monaka]
* [http://holiday.monacoeye.com/maps/monacomap1.html Satelitska slika dirkališča]
* [http://www.4mula1.ro/history/track/Monte_Carlo Statistika dirk za veliko nagrado Monaka]
* [http://atlasf1.autosport.com/2000/mon/preview/jones.html Velika nagrada Monaka v slikah]

{{GP Dirka}}
{{Formula One races}}
{{Dirke za Veliko nagrado}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Dirke za Veliko nagrado|Monako]]
[[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Monako]]
[[Kategorija:Šport v Monaku]]
[[Kategorija:Velika nagrada Monaka|*]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1929]]</text>
      <sha1>byjwjekchuc1qq4vr4jx0i6hxmwgksn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1</title>
    <ns>2</ns>
    <id>111509</id>
    <revision>
      <id>6686459</id>
      <parentid>6686361</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:35:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32081" sha1="kmdsfk2pr5z96t0s7hs3u8zp0dybkr6" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenim [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;. Ta sistem za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]]&lt;nowiki/&gt;uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Subgroups of jawed vertebrates
|-
! colspan=2 | Subgroup
! Common name
! Example
! Comments
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(extinct)&lt;/small&gt;
| align=center | Armoured fish
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(plate-skinned)'' is an [[Izumrtje|extinct]] [[Razred (biologija)|class]] of armoured [[prehistoric fish]], known from [[Fosil|fossils]], which lived from the late [[Silur|Silurian]] to the end of the [[Devon (geološka doba)|Devonian]] Period. Their [[Glava|head]] and [[Oprsje|thorax]] were covered by articulated armoured plates and the rest of the body was [[Luska|scaled]] or naked, depending on the species. Placoderms were among the first [[Čeljust|jawed]] [[Ribe|fish]]; their jaws likely evolved from the first of their [[Škrge|gill]] arches. A 380-million-year-old fossil of one species represents the oldest known example of live birth.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; The first identifiable placoderms evolved in the late Silurian; they began a dramatic decline during the [[Late Devonian extinction|Late Devonian extinctions]], and the class was entirely extinct by the end of the Devonian.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Cartilaginous fishes
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Great white shark]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(cartilage-fish)'' or cartilaginous fishes are jawed fish with paired fins, paired [[nosnica|nares]], scales, a heart with its chambers in series, and skeletons made of [[Hrustančevina|cartilage]] rather than [[Kost|bone]]. The class is divided into two subclasses: [[Elasmobranchii]] ([[Morski psi|sharks]], [[Skati|rays]] and [[pravi skati|skates]]) and [[Holocephali]] ([[morske podgane|chimaeras]], sometimes called ghost sharks, which are sometimes separated into their own class). Within the infraphylum Gnathostomata, cartilaginous fishes are distinct from all other jawed vertebrates, the extant members of which all fall into [[Teleostomi]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(extinct)&lt;/small&gt;
| align=center | Spiny sharks
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]], or spiny sharks are a class of extinct fishes, sharing features with both [[Kostnice|bony]] and [[Hrustančnice|cartilaginous fishes]], now understood to be a paraphyletic assemblage leading to modern [[Hrustančnice|Chondrichthyes]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; In form they resembled sharks, but their [[Pokožnica|epidermis]] was covered with tiny rhomboid platelets like the scales of [[Holostei|holosteans]] ([[kljunati ščukci|gars]], [[Bowfin|bowfins]]). They may have been an independent phylogenetic branch of fishes, which had evolved from little-specialized forms close to recent [[Hrustančnice|Chondrichthyes]]. Acanthodians did, in fact, have a cartilaginous [[Okostje|skeleton]], but their fins had a wide, bony base and were reinforced on their anterior margin with a [[Zobovina|dentine]] spine. They are distinguished in two respects: they were the earliest known jawed [[Vretenčarji|vertebrates]], and they had stout [[Spine (zoology)|spines]] supporting their [[krilce|fins]], fixed in place and non-movable (like a [[Morski psi|shark]]'s [[hrbtna plavut|dorsal fin]]). The acanthodians' jaws are presumed to have evolved from the first [[škržni lok|gill arch]] of some ancestral jawless fishes that had a gill skeleton made of pieces of jointed cartilage. The common name &quot;spiny sharks&quot; is really a misnomer for these early jawed fishes. The name was coined because they were superficially shark-shaped, with a streamlined body, paired fins, and a strongly upturned tail; stout bony spines supported all the fins except the tail – hence, &quot;spiny sharks&quot;. The earliest recorded acanthodian, ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; comes from the lower [[Silur|Silurian]] ([[Aeronian]]) of [[Ljudska republika Kitajska|China]] and it is also the oldest jawed [[Vretenčarji|vertebrate]] with known anatomical features.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; ''Coeval to [[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]] is the tooth-based acanthodian species [[Qianodus|Qianodus duplicis]]''&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; that represents the oldest unequivocal toothed vertebrate
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Bony fishes
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Blue runner]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[taksonomija|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Hrustančnice|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[Transitional fossil|transitional fossils]], showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapods
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Fire salamander]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[Vretenčarji|vertebrates]], including living and extinct [[Dvoživke|amphibians]], [[Plazilci|reptiles]], [[Ptiči|birds]], and [[Sesalci|mammals]]. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[Paglavec|tadpoles]]. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[Kače|snakes]] and mammalian [[Kiti|cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[Morske krave|sirenians]]) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[mesnatoplavutarice|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devon (geološka doba)|Devonian]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[Paleontologija|palaeontologists]] at present.
|}

== Evolucija ==
{{multiple image
| align             = right
| direction         = vertical
| width             = 360
| header            = Vertebrate classes
| header_align      = 
| header_background = 
| footer            = 
| footer_align      = 
| footer_background = 
| background color  = 
| image1            = Fish evolution.png
| alt1              = 
| caption1          = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&amp;q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}&lt;/ref&gt; The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s.
}}

{{See also|Fish jaw|Evolution of fish}}

Pojav čeljusti pri zgodnjih vretenčarjih je bil opisan kot »ključna inovacija«&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&amp;2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}&lt;/ref&gt; in »morda najgloblji in radikalni evolucijski korak v zgodovini vretenčarjev«.&lt;ref name=Gai2012&gt;{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Maisey2000&gt;{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Ribe brez čeljusti]] so imele več težav s preživetjem kot ribe s čeljustmi, večina rib brez čeljusti pa je izumrla v triasu. Vendar pa študije [[Cyclostomata|ciklostomov]], brezčeljustnih [[Hagfish|slezenj]] in [[piškurji|piškurjev]], ki so preživele, niso dale veliko vpogleda v globoko preoblikovanje lobanje vretenčarjev, ki se je moralo zgoditi, ko so se razvile zgodnje čeljusti..&lt;ref&gt;{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}&lt;/ref&gt;

Prednik vseh čeljustnih vretenčarjev je šel skozi dva kroga podvajanja celotnega genoma. Prvi se je zgodil pred ločitvijo gnatostoma in ciklostoma in je bil očitno avtopoliploidni dogodek (zgodilo se je znotraj iste vrste). Drugi se je zgodil po ločitvi in je bil alopoliploidni dogodek (rezultat hibridizacije med dvema linijama).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

Splošno prepričanje je, da so čeljusti [[homologija|homologne]] [[škržni lok|škržnim lokom]] .&lt;ref&gt;For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)&lt;/ref&gt; Pri ribah brez čeljusti se je za usti odprla vrsta [[Škrge|škrg]], ki so jih podpirali [[Hrustančevina|hrustančni]] elementi. Prvi sklop teh elementov je obdajal usta in tvoril čeljust. Zgornji del drugega embrionalnega loka, ki je podpiral škrge, je postal hiomandibularna kost čeljustnih rib, ki podpira lobanjo in tako povezuje čeljust z lobanjo.&lt;ref name=&quot;Gilbert&quot;&gt;{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}&lt;/ref&gt; [[Hyomandibula|Hiomandibula]] je sklop kosti, ki se nahaja v [[Podjezičnica|podjezični]] kosti pri večini rib. Običajno igra vlogo pri obešanju čeljusti ali [[Operculum (fish)|operkuluma]] pri [[prave kostnice|teleostih]] .&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}&lt;/ref&gt;

Čeprav so znani potencialno starejši [[Ordovicij|ordovicijski]] zapisi, so najstarejši nedvoumni dokazi o čeljustnih vretenčarjih ''[[Qianodus]]'' in ''[[Fanjingshania]]'' iz zgodnjega silura ( [[Aeronian|aeronija]] ) iz [[Guidžov|Guizhouja]] na Kitajskem pred približno 439 milijoni let, ki ju uvrščajo med [[Acanthodii|akantodske]] [[Stem-group|stebelne]] hondrihtije.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Category:Gnathostomata| ]]
[[Category:Vertebrate taxonomy]]
[[Category:Darriwilian first appearances]]
[[Category:Extant Ordovician first appearances]]
[[Category:Infraphyla]]</text>
      <sha1>kmdsfk2pr5z96t0s7hs3u8zp0dybkr6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686482</id>
      <parentid>6686459</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:31:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Klasifikacija */</comment>
      <origin>6686482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31877" sha1="m5pnrwkhd28rn0vzrhwkturnsuc89a7" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenim [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;. Ta sistem za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]]&lt;nowiki/&gt;uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi,: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(bone-fish)'' or bony fishes are a [[taksonomija|taxonomic]] group of fish that have bone, as opposed to [[Hrustančnice|cartilaginous]] skeletons. The vast majority of fish are osteichthyans, which is an extremely diverse and abundant group consisting of 45 orders, with over 435 families and 28,000 species.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; It is the largest class of vertebrates in existence today. Osteichthyes is divided into the ray-finned fish ([[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]]) and lobe-finned fish ([[mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]]). The oldest known fossils of bony fish are about 420 million years ago, which are also [[Transitional fossil|transitional fossils]], showing a tooth pattern that is in between the tooth rows of sharks and bony fishes.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(four-feet)'' or tetrapods are the group of all four-limbed [[Vretenčarji|vertebrates]], including living and extinct [[Dvoživke|amphibians]], [[Plazilci|reptiles]], [[Ptiči|birds]], and [[Sesalci|mammals]]. Amphibians today generally remain semi-aquatic, living the first stage of their lives as fish-like [[Paglavec|tadpoles]]. Several groups of tetrapods, such as the reptillian [[Kače|snakes]] and mammalian [[Kiti|cetaceans]], have lost some or all of their limbs, and many tetrapods have returned to partially aquatic or (in the case of cetaceans and [[Morske krave|sirenians]]) fully aquatic lives. The tetrapods evolved from the [[mesnatoplavutarice|lobe-finned fishes]] about 395 million years ago in the [[Devon (geološka doba)|Devonian]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; The specific aquatic ancestors of the tetrapods, and the process by which land colonization occurred, remain unclear, and are areas of active research and debate among [[Paleontologija|palaeontologists]] at present.
|}

== Evolucija ==
{{multiple image
| align             = right
| direction         = vertical
| width             = 360
| header            = Vertebrate classes
| header_align      = 
| header_background = 
| footer            = 
| footer_align      = 
| footer_background = 
| background color  = 
| image1            = Fish evolution.png
| alt1              = 
| caption1          = Spindle diagram for the evolution of fish and other vertebrate classes.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Benton |first=M. J. |date=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://books.google.com/books?id=VThUUUtM8A4C&amp;q=Benton+2005+%22%27Vertebrate+Palaeontology%22 |publisher=John Wiley |edition=3rd |isbn=978-1-4051-4449-0 |page=14}}&lt;/ref&gt; The earliest classes that developed jaws were the now extinct [[placoderm]]s and the [[spiny shark]]s.
}}

{{See also|Fish jaw|Evolution of fish}}

Pojav čeljusti pri zgodnjih vretenčarjih je bil opisan kot »ključna inovacija«&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Kimmel | first1 = C. B. | last2 = Miller | first2 = C. T. | last3 = Keynes | first3 = R. J. | date = 2001 | title = Neural crest patterning and the evolution of the jaw | journal = Journal of Anatomy | volume = 199 | issue = 1&amp;2 | pages = 105–119 | doi = 10.1017/S0021878201008068 | pmid = 11523812 | pmc = 1594948 }}&lt;/ref&gt; in »morda najgloblji in radikalni evolucijski korak v zgodovini vretenčarjev«.&lt;ref name=Gai2012&gt;{{cite journal | last1 = Gai | first1 = Z. | last2 = Zhu | first2 = M. | date = 2012 | title = The origin of the vertebrate jaw: Intersection between developmental biology-based model and fossil evidence | journal = Chinese Science Bulletin | volume = 57 | issue = 30| pages = 3819–3828 | doi = 10.1007/s11434-012-5372-z | bibcode = 2012ChSBu..57.3819G | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Maisey2000&gt;{{cite book | last = Maisey | first = J. G. | date = 2000 | url = {{google books|id=gAiAPwAACAAJ|plainurl=yes}} | title = Discovering Fossil Fishes | publisher = Westview Press | pages = 1–223 | isbn = 978-0-8133-3807-1 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Ribe brez čeljusti]] so imele več težav s preživetjem kot ribe s čeljustmi, večina rib brez čeljusti pa je izumrla v triasu. Vendar pa študije [[Cyclostomata|ciklostomov]], brezčeljustnih [[Hagfish|slezenj]] in [[piškurji|piškurjev]], ki so preživele, niso dale veliko vpogleda v globoko preoblikovanje lobanje vretenčarjev, ki se je moralo zgoditi, ko so se razvile zgodnje čeljusti..&lt;ref&gt;{{cite book | last = Janvier | first = P. | date = 2007 | chapter-url = {{google books|id=WKDuAAAAMAAJ|page=57|plainurl=yes}} | chapter = Homologies and Evolutionary Transitions in Early Vertebrate History | editor1-first = J. S. | editor1-last = Anderson | editor2-last = Sues | editor2-first = H.-D. | title = Major Transitions in Vertebrate Evolution | publisher = Indiana University Press | pages = 57–121 | isbn = 978-0-253-34926-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Khonsari | first1 = R. H. | last2 = Li | first2 = B. | last3 = Vernier | first3 = P. | last4 = Northcutt | first4 = R. G. | last5 = Janvier | first5 = P. | s2cid = 56425436 | date = 2009 | title = Agnathan brain anatomy and craniate phylogeny | journal = Acta Zoologica | volume = 90 | issue = s1 | pages = 52–68 | doi = 10.1111/j.1463-6395.2008.00388.x }}&lt;/ref&gt;

Prednik vseh čeljustnih vretenčarjev je šel skozi dva kroga podvajanja celotnega genoma. Prvi se je zgodil pred ločitvijo gnatostoma in ciklostoma in je bil očitno avtopoliploidni dogodek (zgodilo se je znotraj iste vrste). Drugi se je zgodil po ločitvi in je bil alopoliploidni dogodek (rezultat hibridizacije med dvema linijama).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Yu |first1=Daqi |last2=Ren |first2=Yandong |last3=Uesaka |first3=Masahiro |last4=Beavan |first4=Alan J. S. |last5=Muffato |first5=Matthieu |last6=Shen |first6=Jieyu |last7=Li |first7=Yongxin |last8=Sato |first8=Iori |last9=Wan |first9=Wenting |last10=Clark |first10=James W. |last11=Keating |first11=Joseph N. |last12=Carlisle |first12=Emily M. |last13=Dearden |first13=Richard P. |last14=Giles |first14=Sam |last15=Randle |first15=Emma |last16=Sansom |first16=Robert S. |last17=Feuda |first17=Roberto |last18=Fleming |first18=James F. |last19=Sugahara |first19=Fumiaki |last20=Cummins |first20=Carla |last21=Patricio |first21=Mateus |last22=Akanni |first22=Wasiu |last23=d'Aniello |first23=Salvatore |last24=Bertolucci |first24=Cristiano |last25=Irie |first25=Naoki |last26=Alev |first26=Cantas |last27=Sheng |first27=Guojun |last28=De Mendoza |first28=Alex |last29=Maeso |first29=Ignacio |last30=Irimia |first30=Manuel |display-authors=1 |title=Hagfish genome elucidates vertebrate whole-genome duplication events and their evolutionary consequences |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |date=2024 |volume=8 |issue=3 |pages=519–535 |doi=10.1038/s41559-023-02299-z |bibcode=2024NatEE...8..519Y |biorxiv=10.1101/2023.04.08.536076|hdl=10230/59091 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

Splošno prepričanje je, da so čeljusti [[homologija|homologne]] [[škržni lok|škržnim lokom]] .&lt;ref&gt;For example: (1) both sets of bones are made from [[neural crest]] cells (rather than [[mesoderm]]al tissue like most other bones); (2) both structures form the upper and lower bars that bend forward and are hinged in the middle; and (3) the musculature of the jaw seem homologous to the gill arches of jawless fishes. (Gilbert 2000)&lt;/ref&gt; Pri ribah brez čeljusti se je za usti odprla vrsta [[Škrge|škrg]], ki so jih podpirali [[Hrustančevina|hrustančni]] elementi. Prvi sklop teh elementov je obdajal usta in tvoril čeljust. Zgornji del drugega embrionalnega loka, ki je podpiral škrge, je postal hiomandibularna kost čeljustnih rib, ki podpira lobanjo in tako povezuje čeljust z lobanjo.&lt;ref name=&quot;Gilbert&quot;&gt;{{cite book | last = Gilbert | date = 2000 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10049/ | title = Evolutionary Embryology | publisher = Sinauer Associates }}&lt;/ref&gt; [[Hyomandibula|Hiomandibula]] je sklop kosti, ki se nahaja v [[Podjezičnica|podjezični]] kosti pri večini rib. Običajno igra vlogo pri obešanju čeljusti ali [[Operculum (fish)|operkuluma]] pri [[prave kostnice|teleostih]] .&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Clack | first1 = J. A. | date = 1994 | title = Earliest known tetrapod braincase and the evolution of the stapes and fenestra ovalis | journal = Nature | volume = 369 | issue = 6479| pages = 392–394 | doi=10.1038/369392a0| bibcode = 1994Natur.369..392C | s2cid = 33913758 }}&lt;/ref&gt;

Čeprav so znani potencialno starejši [[Ordovicij|ordovicijski]] zapisi, so najstarejši nedvoumni dokazi o čeljustnih vretenčarjih ''[[Qianodus]]'' in ''[[Fanjingshania]]'' iz zgodnjega silura ( [[Aeronian|aeronija]] ) iz [[Guidžov|Guizhouja]] na Kitajskem pred približno 439 milijoni let, ki ju uvrščajo med [[Acanthodii|akantodske]] [[Stem-group|stebelne]] hondrihtije.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=2022-09-28 |title=The oldest gnathostome teeth |journal=Nature |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |bibcode=2022Natur.609..964A |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |issn=0028-0836 |pmid=36171375 |s2cid=252569771 |url=https://research.birmingham.ac.uk/en/publications/1478b876-dc9b-431a-88ea-1f0f30614aea }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Category:Gnathostomata| ]]
[[Category:Vertebrate taxonomy]]
[[Category:Darriwilian first appearances]]
[[Category:Extant Ordovician first appearances]]
[[Category:Infraphyla]]</text>
      <sha1>m5pnrwkhd28rn0vzrhwkturnsuc89a7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686488</id>
      <parentid>6686482</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:49:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Klasifikacija */</comment>
      <origin>6686488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23718" sha1="jetsnvskse5ezummppk70ruv1eur1fq" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenim [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;. Ta sistem za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]]&lt;nowiki/&gt;uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Category:Gnathostomata| ]]
[[Category:Vertebrate taxonomy]]
[[Category:Darriwilian first appearances]]
[[Category:Extant Ordovician first appearances]]
[[Category:Infraphyla]]</text>
      <sha1>jetsnvskse5ezummppk70ruv1eur1fq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Circuit de Monaco</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113970</id>
    <revision>
      <id>6686646</id>
      <parentid>6443825</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:59:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci */ 2026</comment>
      <origin>6686646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15791" sha1="hkes8zn30fpljftsvadm6azsasa79yb" xml:space="preserve">{{CoorHeader|43|44|5|N|7|25|14|E|type:landmark}}
[[Slika:Monte Carlo Formula 1 track map.svg|thumb|right|350px|Circuit de Monaco]]
'''Circuit de Monaco''' je cestno [[dirkališče]], ki poteka po javnih cestah [[Monte Carlo|Monte Carla]] in [[La Condamine|La Condamina]], okoli pristanišča [[Monako|Monaka]]. Dirkališče je v uporabi le en konec tedna v maju, ko gosti dirko [[Formula 1|Formule 1]], [[Velika nagrada Monaka|Veliko nagrado Monaka]]. 

Idejo za dirko Formule 1 po cestah Monaka je prvi predstavil [[Anthony Noghes]], predsednik Monaškega avtomobilskega kluba in dober prijatelj vladajoče družine [[Grimaldi]]. Prva dirka je potekala leta [[1929]], dobil pa jo je [[William Grover-Williams]] z [[Bugatti]]jem.

Dirkališče je mnogokrat imenovano kar ''Monte Carlo'', ker večji del steze poteka v monaški soseski [[Monte Carlo]].

Zaradi ozke in valovite narave dirkališča, dosti večjo veljavo daje talentiranosti dirkača, kot moči motorja. Kljub temu pa omogoča zelo majhno možnost prehitevanja, saj je steza ozka in nevarna. Mnogokrat primerjajo dirkanje na tej stezi kot vožnjo s kolesom po kopalnici, ali po besedah [[Nelson Piquet|Nelsona Piqueta]], kot vožnjo s helikopterjem po svoji dnevni sobi.

Vožnja skozi slavni tunel je za dirkače zelo zahtevna zaradi hitre menjave teme in svetlobe na enem najhitrejših odsekov steze.

Dirkališče je znano kot bolj nevarno od pravih dirkališč Formule 1. Kljub temu zaradi glamuroznosti in zgodovinske pomembnosti, ki sta povezana s to dirko, še vedno trdno ostaja na koledarju dirk Formule 1. Toda nekateri trdijo, da to dirkališče ni primerno in si želijo, da bi bilo umaknjeno s koledarja dirk.

Že omenjena majhna možnost prehitevanja poraja dvome v pravo dirkanje na tej stezi, saj naj bi veljalo, da je prvo štartno mesto že polovica zmage; odločajo pa še trčenja, okvare in postanki v boksih.

== Zmagovalci ==
:''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1''
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Zmagovalec
! Moštvo
! Poročilo
|-
! {{F1|2026}}
| {{flagicon|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Monaka 2026|Poročilo]]
|-
! {{F1|2025}}
| {{flagicon|GBR}} [[Lando Norris]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2025|Poročilo]]
|-
! {{F1|2024}}
| {{flagicon|MON}} [[Charles Leclerc]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 2024|Poročilo]]
|-
! {{F1|2023}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Monaka 2023|Poročilo]]
|-
! {{F1|2022}}
| {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Monaka 2022|Poročilo]]
|-
! {{F1|2021}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 2021|Poročilo]]
|-
! {{F1|2019}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2019|Poročilo]]
|-
! {{F1|2018}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Daniel Ricciardo]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]]
| [[Velika nagrada Monaka 2018|Poročilo]]
|-
! {{F1|2017}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 2017|Poročilo]]
|-
! {{F1|2016}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2016|Poročilo]]
|-
! {{F1|2015}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2015|Poročilo]]
|-
! {{F1|2014}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2014|Poročilo]]
|-
! {{F1|2013}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2013|Poročilo]]
|-
! {{F1|2012}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2012|Poročilo]]
|-
! {{F1|2011}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2011|Poročilo]]
|-
! {{F1|2010}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2010|Poročilo]]
|-
! {{F1|2009}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2009|Poročilo]]
|-
! {{F1|2008}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2008|Poročilo]]
|-
! {{F1|2007}}
| [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Fernando Alonso]]
| [[Team McLaren|McLaren]]
| [[Velika nagrada Monaka 2007|Poročilo]]
|-
! {{F1|2006}}
| [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Fernando Alonso]]
| [[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2006|Poročilo]]
|-
! {{F1|2005}}
| [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Kimi Räikkönen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2005|Poročilo]] 
|-
! {{F1|2004}}
| [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Jarno Trulli]]
| [[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2004|Poročilo]]
|-
! {{F1|2003}}
| [[Slika:Flag of Colombia.svg|20px]] [[Juan Pablo Montoya]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
| [[Velika nagrada Monaka 2003|Poročilo]]
|-
! {{F1|2002}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2002|Poročilo]]
|-
! {{F1|2001}}
| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 2001|Poročilo]]
|-
! {{F1|2000}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 2000|Poročilo]]
|-
! {{F1|1999}}
| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1999|Poročilo]]
|-
! {{F1|1998}}
| [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Monaka 1998|Poročilo]]
|-
! {{F1|1997}}
| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1997|Poročilo]]
|-
! {{F1|1996}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen]] [[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1996|Poročilo]]
|-
! {{F1|1995}}
| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 1995|Poročilo]]
|-
! {{F1|1994}}
| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1994|Poročilo]]
|-
! {{F1|1993}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1993|Poročilo]]
|-
! {{F1|1992}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1992|Poročilo]]
|-
! {{F1|1991}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1991|Poročilo]]
|-
! {{F1|1990}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1990|Poročilo]]
|-
! {{F1|1989}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1989|Poročilo]]
|-
! {{F1|1988}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1988|Poročilo]]
|-
! {{F1|1987}}
| [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Ayrton Senna]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Honda Racing F1 Team|Honda]]
| [[Velika nagrada Monaka 1987|Poročilo]]
|-
! {{F1|1986}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Velika nagrada Monaka 1986|Poročilo]]
|-
! {{F1|1985}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Velika nagrada Monaka 1985|Poročilo]]
|-
! {{F1|1984}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Velika nagrada Monaka 1984|Poročilo]]
|-
! {{F1|1983}}
| [[Slika:Flag of Finland.svg|20px|border]] [[Keke Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1983|Poročilo]]
|-
! {{F1|1982}}
| [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Riccardo Patrese]]
| [[Brabham]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1982|Poročilo]]
|-
! {{F1|1981}}
| [[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] [[Gilles Villeneuve]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1981|Poročilo]]
|-
! {{F1|1980}}
| [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] [[Carlos Reutemann]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1980|Poročilo]]
|-
! {{F1|1979}}
| [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|22px]] [[Jody Scheckter]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1979|Poročilo]]
|-
! {{F1|1978}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Patrick Depailler]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1978|Poročilo]]
|-
! {{F1|1977}}
| [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|22px]] [[Jody Scheckter]]
| [[Walter Wolf Racing|Wolf]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1977|Poročilo]]
|-
! {{F1|1976}}
| [[Slika:Flag of Austria.svg|20px]] [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1976|Poročilo]]
|-
! {{F1|1975}}
| [[Slika:Flag of Austria.svg|20px]] [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1975|Poročilo]]
|-
! {{F1|1974}}
| [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Ronnie Peterson]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1974|Poročilo]]
|-
! {{F1|1973}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1973|Poročilo]]
|-
! {{F1|1972}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Monaka 1972|Poročilo]]
|-
! {{F1|1971}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1971|Poročilo]]
|-
! {{F1|1970}}
| [[Slika:Flag of Austria.svg|20px]] [[Jochen Rindt]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1970|Poročilo]]
|-
! {{F1|1969}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Graham Hill]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1969|Poročilo]]
|-
! {{F1|1968}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Graham Hill]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Monaka 1968|Poročilo]]
|-
! {{F1|1967}}
| [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Denny Hulme]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| [[Velika nagrada Monaka 1967|Poročilo]]
|-
! {{F1|1966}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Jackie Stewart]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Monaka 1966|Poročilo]]
|-
! {{F1|1965}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Monaka 1965|Poročilo]]
|-
! {{F1|1964}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Monaka 1964|Poročilo]]
|-
! {{F1|1963}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Monaka 1963|Poročilo]]
|-
! {{F1|1962}}
| [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Bruce McLaren]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Monaka 1962|Poročilo]]
|-
! {{F1|1961}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Stirling Moss]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Monaka 1961|Poročilo]]
|-
! {{F1|1960}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Stirling Moss]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Monaka 1960|Poročilo]]
|-
! {{F1|1959}}
| [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Jack Brabham]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Monaka 1959|Poročilo]]
|-
! {{F1|1958}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Maurice Trintignant]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Monaka 1958|Poročilo]]
|-
! {{F1|1957}}
| [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Maserati]]
| [[Velika nagrada Monaka 1957|Poročilo]]
|-
! {{F1|1956}}
| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Stirling Moss]]
| [[Maserati]]
| [[Velika nagrada Monaka 1956|Poročilo]]
|-
! {{F1|1955}}
| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Maurice Trintignant]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1955|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[1952]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Vittorio Marzotto]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Monaka 1952|Poročilo]]
|-
! {{F1|1950}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Monaka 1950|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1948|1948]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giuseppe Farina]]
| [[Maserati]]
| [[Velika nagrada Monaka 1948|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1937|1937]]
| [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px|Germany]] [[Manfred von Brauchitsch]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Velika nagrada Monaka 1937|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1936|1936]]
| [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px|Germany]] [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Velika nagrada Monaka 1936|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]]
| [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Velika nagrada Monaka 1935|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Moll]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Monaka 1934|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]]
| [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Achille Varzi]]
| [[Bugatti]]
| [[Velika nagrada Monaka 1933|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1932|1932]]
| [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Tazio Nuvolari]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Monaka 1932|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]]
| [[Slika:Flag of Monaco.svg|25px|Zastava Monaka]] [[Louis Chiron]]
| [[Bugatti]]
| [[Velika nagrada Monaka 1931|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Dreyfus]]
| [[Bugatti]]
| [[Velika nagrada Monaka 1930|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffcccc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1929|1929]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[William Grover-Williams]]
| [[Bugatti]]
| [[Velika nagrada Monaka 1929|Poročilo]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam dirkališč Formule 1]]

{{Formula One circuits}}

[[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Monako]]
[[Kategorija:Velika nagrada Monaka]]
[[Kategorija:Športni objekti v Monaku]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hkes8zn30fpljftsvadm6azsasa79yb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jezerca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>118018</id>
    <revision>
      <id>6686668</id>
      <parentid>6462727</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:27:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>lektoriranje</comment>
      <origin>6686668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="931" sha1="qp2fc8ubdcof1fysh4poe7q95e2uoyg" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10140706_b4
| latd = 46 |latm = 15 |lats = 54.4 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 36 |longs = 14.36 |longEW = E
|najdisi=Jezerca
|slika=
|povrsina=1,31
|prebivalstvo=37
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=529,2
|postna=5222
|posta=Kobarid
|obcina=Kobarid
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Jezerca''' so [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]].

Jezerca so majhna vas, ki leži med Magozdom in Drežniškimi Ravnami in so najmanjša vas na Drežniškem. V preteklosti so na tem območju bila jezera (od tu tudi ime), a so se izsušila in na tem ozemlju so nastali travniki. 

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Magozd]]
* [[Drežniške Ravne]]

{{Kobarid}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]]</text>
      <sha1>qp2fc8ubdcof1fysh4poe7q95e2uoyg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686671</id>
      <parentid>6686668</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:31:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>narečje</comment>
      <origin>6686671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="991" sha1="tg4uy8fmd046r22gr1o9hae0x4xhx0l" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10140706_b4
| latd = 46 |latm = 15 |lats = 54.4 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 36 |longs = 14.36 |longEW = E
|najdisi=Jezerca
|slika=
|povrsina=1,31
|prebivalstvo=37
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=529,2
|postna=5222
|posta=Kobarid
|obcina=Kobarid
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Jezerca''' so [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]].

Jezerca so majhna vas, ki leži med Magozdom in Drežniškimi Ravnami in so najmanjša vas na Drežniškem. V preteklosti so na tem območju bila jezera (od tu tudi ime), a so se izsušila in na tem ozemlju so nastali travniki. Vas ima svoje narečje (podobno drugim vasem Drežniškega).

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Magozd]]
* [[Drežniške Ravne]]

{{Kobarid}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]]</text>
      <sha1>tg4uy8fmd046r22gr1o9hae0x4xhx0l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Ribe kostnice</title>
    <ns>14</ns>
    <id>119206</id>
    <revision>
      <id>6686510</id>
      <parentid>6686220</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ribe]]; dodal [[Kategorija:Klasifikacija rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="320" sha1="etxn6jq8x0csni0laqhxuug0ilopuw0" xml:space="preserve">{{kategorija v Zbirki|Osteichthyes}}
[[Ribe kostnice]] ali Osteichthyes so nadrazred, ki ga delimo v dva razreda:

* [[:Kategorija:Žarkoplavutarice|Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) 
* [[:Kategorija:Mesnatoplavutarice|Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice)

[[Kategorija:Klasifikacija rib]]
[[Kategorija:Čeljustniki]]</text>
      <sha1>etxn6jq8x0csni0laqhxuug0ilopuw0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jagršče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>121271</id>
    <revision>
      <id>6686897</id>
      <parentid>6549753</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:02:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Razglednica_Jagršča_1910.jpg z [[c:File:Razglednica_Jagršč_1910.jpg|Razglednica_Jagršč_1910.jpg]]</comment>
      <origin>6686897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="988" sha1="3asqpwyejybpc70sj7dd9zk195inain" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10096456_b4
| latd = 46 |latm = 5 |lats = 17.03 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 56 |longs = 31.51 |longEW = E
|najdisi=Jagršče
|slika=Razglednica Jagršč 1910.jpg
|povrsina=4,56
|prebivalstvo=31
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=657,8
|postna=5282
|posta=Cerkno
|obcina=Cerkno
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Jagršče''' so [[vas]] v [[Občina Cerkno|Občini Cerkno]], ki leži na levem bregu reke [[Idrijca|Idrijce]]. V centru vasi stoji cerkev sv. Uršule, le malo izven nje pa tudi ruševine stare romarske cerkve, posvečene sv. Osvaldu in Heroninu, ki so turistična znamenitost. Od nedavnega je v Jagršče iz vasi [[Reka, Cerkno|Reka]] urejena nezahtevna peš pot.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Cerkno}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Cerkno]]</text>
      <sha1>3asqpwyejybpc70sj7dd9zk195inain</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev turnirjev za Grand Slam - moški posamično</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122471</id>
    <revision>
      <id>6686650</id>
      <parentid>6623940</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:08:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6686650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43252" sha1="gyv2urfae7w1et2ycc80kdm45l7zp2p" xml:space="preserve">__NOTOC__
'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniških]] turnirjev za [[Grand Slam]] med moški posamično'''.

== Zmagovalci po letih ==
:''Med letoma 1977 in 1985 je Odprto prvenstvo Avstralije potekalo decembra.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! Leto!! [[Odprto prvenstvo Avstralije|Avstralija]] !! [[Odprto prvenstvo Francije|Francija]] !! [[Odprto prvenstvo Anglije|Anglija]] !! [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|ZDA]]
|-
|  '''2026''' || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(7/7) || {{ikonazastave|GER}} [[Alexander Zverev|Zverev]]
|-
|  '''2025''' || {{ikonazastave|Italija}} [[Jannik Sinner|Sinner]] &lt;small&gt;(3/4) || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(5/7) || {{ikonazastave|Italija}} Sinner &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(6/7)
|-
|  '''2024''' || {{ikonazastave|Italija}} Sinner &lt;small&gt;(1/4) || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(3/7) || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(4/7) || {{ikonazastave|Italija}} Sinner &lt;small&gt;(2/4)
|-
|  '''2023''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(22/24) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(23/24) || {{ikonazastave|Španija}} Alcaraz &lt;small&gt;(2/7) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(24/24)
|-
|  '''2022''' || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(21/22) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(22/22) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(21/24) || {{ikonazastave|Španija}} [[Carlos Alcaraz|Alcaraz]] &lt;small&gt;(1/7)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2021''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(18/24) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(19/24) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(20/24) || {{ikonazastave|Rusija}} [[Daniil Medvedjev|Medvedjev]]
|-
|  '''2020''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(17/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(20/22) || ''odpoved'' || {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dominic Thiem|Thiem]]
|-
|  '''2019''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(15/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(18/22) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(16/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(19/22)
|-
|  '''2018''' || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(20/20) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(17/22) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(13/24) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(14/24)
|-
|  '''2017''' || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(18/20) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(15/22) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(19/20) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(16/22)
|-
|  '''2016''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(11/24) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(12/24) || {{ikonazastave|UK}} Murray &lt;small&gt;(3/3) || {{ikonazastave|Švica}} Wawrinka &lt;small&gt;(3/3)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2015''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(8/24) || {{ikonazastave|Švica}} Wawrinka &lt;small&gt;(2/3) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(9/24) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(10/24)
|-
|  '''2014''' || {{ikonazastave|Švica}} [[Stan Wawrinka|Wawrinka]] &lt;small&gt;(1/3) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(14/22) || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(7/24) || {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marin Čilić|Čilić]]
|-
|  '''2013''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(6/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(12/22) || {{ikonazastave|UK}} Murray &lt;small&gt;(2/3) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(13/22)
|-
|  '''2012''' || {{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(5/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(11/22) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(17/20) || {{ikonazastave|UK}} [[Andy Murray|Murray]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2011''' ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(2/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(10/22) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(3/24) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Srbija}} Đoković &lt;small&gt;(4/24)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2010''' ||  {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(16/20) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(7/22) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(8/22) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(9/22)
|-
|  '''2009''' ||  {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(6/22) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(14/20) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(15/20) || {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Martín del Potro|del Potro]]
|-
|  '''2008''' ||  {{ikonazastave|Srbija}} [[Novak Đoković|Đoković]] &lt;small&gt;(1/24) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(4/22) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(5/22) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(13/20)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2007''' ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(10/20) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(3/22) ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(11/20) ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(12/20)
|-
|  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2006''' ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(7/20) || {{ikonazastave|Španija}} Nadal &lt;small&gt;(2/22) ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(8/20)&lt;/small&gt; ||  bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|{{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(9/20)&lt;/small&gt;
|-
| '''2005''' || {{ikonazastave|Rusija}} Safin &lt;small&gt;(2/2)|| {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal|Nadal]] &lt;small&gt;(1/22) || {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(5/20)|| {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(6/20)
|-
|  '''2004''' ||  {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(2/20)|| {{ikonazastave|Argentina}} [[Gastón Gaudio|Gaudio]]||  {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(3/20)|| {{ikonazastave|Švica}} Federer &lt;small&gt;(4/20) 
|-
| '''2003''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Agassi &lt;small&gt;(8/8)|| {{ikonazastave|Španija}} [[Juan Carlos Ferrero|Ferrero]] || {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer|Federer]] &lt;small&gt;(1/20)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andy Roddick|Roddick]]
|-
| '''2002''' || {{ikonazastave|Švedska}} [[Thomas Johansson (tenisač)|Johansson]] || {{ikonazastave|Španija}} [[Albert Costa|Costa]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Hewitt &lt;small&gt;(2/2)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Sampras &lt;small&gt;(14/14)
|-
| '''2001''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Agassi &lt;small&gt;(7/8)|| {{ikonazastave|Brazilija}} Kuerten &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:Flag of Croatia.svg|20px]] [[Goran Ivanišević|Ivanišević]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lleyton Hewitt|Hewitt]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''2000''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Agassi &lt;small&gt;(6/8)|| {{ikonazastave|Brazilija}} Kuerten &lt;small&gt;(2/3)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Sampras &lt;small&gt;(13/14)|| {{ikonazastave|Rusija}} [[Marat Safin|Safin]] &lt;small&gt;(1/2) 
|-
| '''1999''' || {{ikonazastave|Rusija}} Kafelnikov &lt;small&gt;(2/2)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Agassi &lt;small&gt;(4/8)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Sampras &lt;small&gt;(12/14)|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Agassi &lt;small&gt;(5/8)
|-
| '''1998''' || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Petr Korda|Korda]] || {{ikonazastave|Španija}} [[Carlos Moyá|Moyá]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(11/14)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Rafter &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1997''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(9/14)|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Gustavo Kuerten|Kuerten]] &lt;small&gt;(1/3)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(10/14)|| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Patrick Rafter|Rafter]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1996''' || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Becker &lt;small&gt;(6/6)|| {{ikonazastave|Rusija}} [[Jevgenij Kafelnikov|Kafelnikov]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Richard Krajicek|Krajicek]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(8/14)
|-
| '''1995''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Agassi &lt;small&gt;(3/8)|| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Thomas Muster|Muster]]|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(6/14)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(7/14)
|-
| '''1994''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(4/14)|| {{ikonazastave|Španija}} Bruguera &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(5/14) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Agassi &lt;small&gt;(2/8)
|-
| '''1993''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Courier &lt;small&gt;(4/4)|| {{ikonazastave|Španija}} [[Sergi Bruguera|Bruguera]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(2/14)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sampras &lt;small&gt;(3/14)
|-
| '''1992''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Courier &lt;small&gt;(2/4)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Courier &lt;small&gt;(3/4)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Andre Agassi|Agassi]] &lt;small&gt;(1/8)|| {{ikonazastave|Švedska}} Edberg &lt;small&gt;(6/6)
|-
| '''1991''' || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Becker &lt;small&gt;(5/6) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jim Courier|Courier]] &lt;small&gt;(1/4)|| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Stich|Stich]] || {{ikonazastave|Švedska}} Edberg &lt;small&gt;(5/6)
|-
| '''1990''' || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(8/8)|| [[Slika:Flag of Ecuador.svg|20px]] [[Andrés Gómez|Gómez]] || {{ikonazastave|Švedska}} Edberg &lt;small&gt;(4/6) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Pete Sampras|Sampras]] &lt;small&gt;(1/14)
|-
| '''1989''' || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(7/8)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Michael Chang|Chang]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Becker &lt;small&gt;(3/6) || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Becker &lt;small&gt;(4/6)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1988''' || {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(5/7)|| {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(6/7)|| {{ikonazastave|Švedska}} Edberg &lt;small&gt;(3/6) || {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(7/7)
|-
| '''1987''' || {{ikonazastave|Švedska}} Edberg &lt;small&gt;(2/6) || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(5/8)|| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Pat Cash|Cash]] || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(6/8)
|-
| '''1986''' ||  || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(3/8)|| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Becker &lt;small&gt;(2/6) || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(4/8)
|-
| '''1985''' || {{ikonazastave|Švedska}} [[Stefan Edberg|Edberg]] &lt;small&gt;(1/6) || {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(4/7)|| [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Boris Becker|Becker]] &lt;small&gt;(1/6) || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Lendl &lt;small&gt;(2/8)
|-
| '''1984''' || {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(3/7) || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Ivan Lendl|Lendl]] &lt;small&gt;(1/8)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(6/7)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(7/7)
|-
| '''1983''' || {{ikonazastave|Švedska}} Wilander &lt;small&gt;(2/7) || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Yannick Noah|Noah]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(5/7)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(8/8)
|-
| '''1982''' || {{ikonazastave|Švedska}} [[Mats Wilander|Wilander]] &lt;small&gt;(1/7)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(6/8)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(7/8) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Kriek &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1981''' || {{ikonazastave|JAR|1928}} [[Johan Kriek|Kriek]] &lt;small&gt;(1/2) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(11/11)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(3/7)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(4/7)
|-
| '''1980'''  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Brian Teacher|Teacher]]|| {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(9/11)|| {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(10/11)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] McEnroe &lt;small&gt;(2/7)
|-
| '''1979''' || {{ikonazastave|Argentina}} Vilas &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(7/11) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(8/11) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[John McEnroe|McEnroe]] &lt;small&gt;(1/7)
|-
| '''1978''' || {{ikonazastave|Argentina}} Vilas &lt;small&gt;(3/4) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(5/11) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(6/11) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(5/8)
|-
| '''1977''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Roscoe Tanner|Tanner]] &lt;small&gt;(jan)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Vitas Gerulaitis|Gerulaitis]] &lt;small&gt;(dec)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|Argentina}} [[Guillermo Vilas|Vilas]] &lt;small&gt;(1/4) || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(4/11) || {{ikonazastave|Argentina}} Vilas &lt;small&gt;(2/4)
|-
| '''1976''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Edmondson|Edmondson]] || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Adriano Panatta|Panatta]] || {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(3/11) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(4/8)
|-
| '''1975''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(7/7)|| {{ikonazastave|Švedska}} Borg &lt;small&gt;(2/11) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Ashe &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] [[Manuel Orantes|Orantes]]
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1974''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jimmy Connors|Connors]] &lt;small&gt;(1/8)|| {{ikonazastave|Švedska}} [[Björn Borg|Borg]] &lt;small&gt;(1/11) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(2/8)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Connors &lt;small&gt;(3/8)
|-
| '''1973''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(5/7)|| [[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] Năstase &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Kodeš &lt;small&gt;(3/3)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(6/7)
|-
| '''1972''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(8/8)|| [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] [[Andrés Gimeno|Gimeno]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Smith &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] [[Ilie Năstase|Năstase]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1971''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(7/8)|| [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Kodeš &lt;small&gt;(2/3)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(4/7)|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Stan Smith|Smith]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1970''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Ashe &lt;small&gt;(2/3)|| [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Jan Kodeš|Kodeš]] &lt;small&gt;(1/3)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(3/7)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(6/8)
|- 
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1969''' ||  bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(8/11)||  bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(9/11)||  bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(10/11)||  bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(11/11)
|-
| '''1968''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(5/8)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(7/11) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Arthur Ashe|Ashe]] &lt;small&gt;(1/3)
|- bgcolor=&quot;ffffff&quot;
! colspan = &quot;5&quot; bgcolor = &quot;#ffffff&quot; align = &quot;center&quot; | ↑&amp;nbsp;&amp;nbsp;Odprti turnirji&amp;nbsp;&amp;nbsp;↑
|-
| '''1968''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[William Bowrey|Bowrey]]|| ||
|-
| '''1967''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(11/12) || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(12/12) || {{ikonazastave|Avstralija}} [[John Newcombe|Newcombe]] &lt;small&gt;(1/7) || {{ikonazastave|Avstralija}} Newcombe &lt;small&gt;(2/7)
|-
| '''1966''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(10/12) || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Tony Roche|Roche]]|| [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] Santana &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|Avstralija}} Stolle &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1965''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(8/12) || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Fred Stolle|Stolle]] &lt;small&gt;(1/2) || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(9/12) || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] Santana &lt;small&gt;(3/4)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1964''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(5/12) ||[[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] Santana &lt;small&gt;(2/4) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(6/12) || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(7/12)
|-
| '''1963''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(3/12) || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(4/12) || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Chuck McKinley|McKinley]] || [[Slika:Flag of Mexico (1823-1864, 1867-1893).svg|20px]] [[Rafael Osuna|Osuna]] 
|- bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;
| '''1962''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(3/11) || {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(4/11) || {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(5/11) || {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(6/11)
|-
| '''1961''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Roy Emerson|Emerson]] &lt;small&gt;(1/12) || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] [[Manuel Santana|Santana]] &lt;small&gt;(1/4) || {{ikonazastave|Avstralija}} Laver &lt;small&gt;(2/11) || {{ikonazastave|Avstralija}} Emerson &lt;small&gt;(2/12)
|-
| '''1960''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Rod Laver|Laver]] &lt;small&gt;(1/11) || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] Pietrangeli &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|Avstralija}} Fraser &lt;small&gt;(2/3)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Fraser &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1959''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Alex Olmedo|Olmedo]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Nicola Pietrangeli|Pietrangeli]] &lt;small&gt;(1/2) || [[Slika:Flag of the United States (1959–1960).svg|20px]] Olmedo &lt;small&gt;(2/2)|| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Neale Fraser|Fraser]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1958''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Cooper &lt;small&gt;(2/4)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Rose &lt;small&gt;(2/2)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Cooper &lt;small&gt;(3/4)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Cooper &lt;small&gt;(4/4)
|-
| '''1957''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Ashley Cooper|Cooper]] &lt;small&gt;(1/4)|| {{ikonazastave|Švedska}} [[Sven Davidson|Davidson]]|| {{ikonazastave|Avstralija}} Hoad &lt;small&gt;(4/4)|| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Malcolm Anderson|Anderson]] &lt;small&gt;(1/1)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1956''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lew Hoad|Hoad]] &lt;small&gt;(1/4)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Hoad &lt;small&gt;(2/4)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Hoad &lt;small&gt;(3/4)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(4/8)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1955''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(3/8)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Trabert &lt;small&gt;(3/5)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Trabert &lt;small&gt;(4/5)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Trabert &lt;small&gt;(5/5)
|-
| '''1954''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mervyn Rose|Rose]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Trabert &lt;small&gt;(2/5)|| [[Slika:Flag of Egypt.svg|20px]] Drobný &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Seixas &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1953''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken Rosewall|Rosewall]] &lt;small&gt;(1/8)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Rosewall &lt;small&gt;(2/8)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Vic Seixas|Seixas]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Tony Trabert|Trabert]] &lt;small&gt;(1/5)
|-
| '''1952''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken McGregor|McGregor]] &lt;small&gt;(1/1)|| [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|20px]] Drobný &lt;small&gt;(2/3)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Sedgman &lt;small&gt;(4/5)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Sedgman &lt;small&gt;(5/5)
|-
| '''1951''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Richard Savitt|Savitt]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|20px]] [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Drobný]] &lt;small&gt;(1/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Savitt &lt;small&gt;(2/2)|| {{ikonazastave|Avstralija}} Sedgman &lt;small&gt;(3/5)
|-
| '''1950''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Sedgman &lt;small&gt;(2/5)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Budge Patty|Patty]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Patty &lt;small&gt;(2/2) || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Arthur Larsen|Larsen]] &lt;small&gt;(1/1)
|-
| '''1949''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Sedgman|Sedgman]] &lt;small&gt;(1/5)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] F. Parker &lt;small&gt;(4/4)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Schroeder &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gonzales &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1948''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Quist &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] F. Parker &lt;small&gt;(3/4)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bob Falkenburg|Falkenburg]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Pancho Gonzales|Gonzales]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1947''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Dinny Pails|Pails]] || [[Slika:Flag of Hungary.svg|20px]] [[Jozsef Asboth|Asboth]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Kramer &lt;small&gt;(2/3) || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Kramer &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1946''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Bromwich &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Marcel Bernard|Bernard]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Yvon Petra|Petra]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Jack Kramer|Kramer]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| '''1945''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] F. Parker &lt;small&gt;(2/4)
|-
| '''1944''' ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Frank Parker|F. Parker]] &lt;small&gt;(1/4)
|-
| '''1943''' ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Joseph Hunt|Hunt]] 
|-
| '''1942''' ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Ted Schroeder|Schroeder]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1941''' ||  ||   || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Riggs &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1940''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Quist &lt;small&gt;(2/3)||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] McNeill &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1939''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[John Bromwich|Bromwich]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Don McNeill (tenisač)|McNeill]] &lt;small&gt;(1/2)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bobby Riggs|Riggs]] &lt;small&gt;(1/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Riggs &lt;small&gt;(2/3)
|- bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;
| '''1938''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Budge &lt;small&gt;(3/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Budge &lt;small&gt;(4/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Budge &lt;small&gt;(5/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Budge &lt;small&gt;(6/6)
|-
|'''1937''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Vivian McGrath|McGrath]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Henner Henkel|Henkel]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Don Budge|Budge]] &lt;small&gt;(1/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Budge &lt;small&gt;(2/6)
|-
| '''1936''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Adrian Quist|Quist]] &lt;small&gt;(1/3) || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] von Cramm &lt;small&gt;(2/2)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(7/8)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(8/8)
|-
| '''1935''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Crawford &lt;small&gt;(6/6)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(5/8)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(6/8)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Wilmer Allison|Allison]] 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1934''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(2/8)||  [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Gottfried von Cramm|von Cramm]] &lt;small&gt;(1/2)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(3/8)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Perry &lt;small&gt;(4/8)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1933''' || bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Crawford &lt;small&gt;(3/6)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Crawford &lt;small&gt;(4/6)|| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;| {{ikonazastave|Avstralija}} Crawford &lt;small&gt;(5/6)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Fred Perry|Perry]] &lt;small&gt;(1/8)
|-
| '''1932''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Crawford &lt;small&gt;(2/6)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(7/7)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vines &lt;small&gt;(2/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vines &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1931''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Crawford (tenisač)|Crawford]] &lt;small&gt;(1/6)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Borotra &lt;small&gt;(4/4)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Sidney Wood|Wood]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Ellsworth Vines|Vines]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| '''1930''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Edgar Moon|Moon]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(6/7)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden  &lt;small&gt;(10/10) || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[John Doeg|Doeg]]
|-
| '''1929''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[John Gregory (tenisač)|Gregory]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Lacoste &lt;small&gt;(7/7) || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(5/7)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(9/10)
|-
| '''1928''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Borotra &lt;small&gt;(3/4)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(3/7)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Lacoste &lt;small&gt;(6/7) || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(4/7)
|-
| '''1927''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Patterson &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Lacoste &lt;small&gt;(4/7)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Cochet &lt;small&gt;(2/7)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Lacoste &lt;small&gt;(5/7)
|-
| '''1926''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[John Hawkes (tenisač)|Hawkes]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Henri Cochet|Cochet]] &lt;small&gt;(1/7)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Borotra &lt;small&gt;(2/4)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]]  Lacoste &lt;small&gt;(3/7)
|-
| '''1925''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Anderson &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[René Lacoste|Lacoste]] &lt;small&gt;(1/7)&lt;/small&gt; ''†'' || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Lacoste &lt;small&gt;(2/7)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(8/10)
|-
| '''1924''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Anderson &lt;small&gt;(2/3)||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Jean Borotra&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Jean Borotra|Borotra]] &lt;small&gt;(1/4)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(7/10)
|-
| '''1923''' || {{ikonazastave|Avstralija}} P. O'Hara Wood &lt;small&gt;(2/2)||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;François Blanchy&lt;/span&gt; || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Johnston &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(6/10)
|-
| '''1922''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[James Anderson (tenisač)|Anderson]] &lt;small&gt;(1/3)|| &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Henri Cochet&lt;/span&gt; || {{ikonazastave|Avstralija}} Patterson &lt;small&gt;(2/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(5/10)
|-
| '''1921''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Rhys Gemmell|Gemmell]] || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Jean Samazeuilh&lt;/span&gt; || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(3/10)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(4/10)
|-
| '''1920''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Pat O'Hara Wood|P. O'Hara Wood]] &lt;small&gt;(1/2)|| &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Gobert&lt;/span&gt;|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bill Tilden|Tilden]] &lt;small&gt;(1/10)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tilden &lt;small&gt;(2/10)
|-
| '''1919''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Algernon Kingscote|Kingscote]] ||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;&lt;/span&gt; || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Gerald Patterson|Patterson]] &lt;small&gt;(1/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Johnston &lt;small&gt;(2/3)
|-
| '''1918''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;&lt;/span&gt; ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Murray &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1917''' ||  || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;&lt;/span&gt; ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Lindley Murray (tenisač)|Murray]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1916''' ||  || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;&lt;/span&gt; ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Williams &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1915''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Francis Lowe|Lowe]] || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;&lt;/span&gt; ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bill Johnston|Johnston]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| '''1914''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Arthur O'Hara Wood|A. O'Hara Wood]] || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt; || {{ikonazastave|Avstralija}} Brookes &lt;small&gt;(3/3)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Richard Williams (tenisač)|Williams]] &lt;small&gt;(1/2) 
|-
| '''1913''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Ernie Parker|E. Parker]] ||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Wilding &lt;small&gt;(6/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] McLoughlin &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1912''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[James Parke|Parke]] || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Wilding &lt;small&gt;(5/6)|| [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Maurice McLoughlin|McLoughlin]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1911''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Brookes &lt;small&gt;(2/3)||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Gobert&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Wilding &lt;small&gt;(4/6)|| [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(7/7)
|-
| '''1910''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Heath &lt;small&gt;(2/2)||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Germot&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Wilding &lt;small&gt;(3/6)|| [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(6/7)
|-
| '''1909''' || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Wilding &lt;small&gt;(2/6)|| &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Decugis&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] A. Gore &lt;small&gt;(3/3) || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(5/7)
|-
| '''1908''' || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Fred Alexander|Alexander]]||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Decugis&lt;/span&gt;  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] A. Gore &lt;small&gt;(2/3) || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(4/7)
|-
| '''1907''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Horace Rice|Rice]] || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt; || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Norman Brookes|Brookes]] &lt;small&gt;(1/3)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(3/7)
|-
| '''1906''' || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Tony Wilding|Wilding]] &lt;small&gt;(1/6)|| &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Germot&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] L. Doherty &lt;small&gt;(6/6)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[William Clothier|Clothier]]
|-
| '''1905''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Rodney Heath|Heath]] &lt;small&gt;(1/2) ||&lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Maurice Germot&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] L. Doherty &lt;small&gt;(5/6)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Beals Wright|Wright]]
|-
| '''1904''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] L. Doherty &lt;small&gt;(4/6)||  [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Holcombe Ward|Ward]]
|-
| '''1903''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Max Decugis&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] L. Doherty &lt;small&gt;(2/6)|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] L. Doherty &lt;small&gt;(3/6)
|-
| '''1902''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;M. Vacherot&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Laurie Doherty|L. Doherty]] &lt;small&gt;(1/6)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Larned &lt;small&gt;(2/7)
|-
| '''1901''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Vacherot&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Arthur Gore (tenisač)|A. Gore]] &lt;small&gt;(1/3) || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[William Larned|Larned]] &lt;small&gt;(1/7)
|-
| '''1900''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Paul Aymé&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] R. Doherty &lt;small&gt;(4/4)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Whitman &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1899''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Paul Aymé&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] R. Doherty &lt;small&gt;(3/4)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Whitman &lt;small&gt;(2/3)
|-
| '''1898''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Paul Aymé&lt;/span&gt;||[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] R. Doherty &lt;small&gt;(2/4)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Malcolm Whitman|Whitman]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| '''1897''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;Paul Aymé&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Reginald Doherty|R. Doherty]] &lt;small&gt;(1/4)|| [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Wrenn &lt;small&gt;(4/4)
|-
| '''1896''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Vacherot&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Harold Mahoney|Mahoney]] || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Wrenn &lt;small&gt;(3/4)
|-
| '''1895''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Vacherot&lt;/span&gt;|| [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Baddeley &lt;small&gt;(3/3) || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Fred Hovey|Hovey]] 
|-
| '''1894''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;André Vacherot&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Pim &lt;small&gt;(2/2) || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Wrenn &lt;small&gt;(2/4)
|-
| '''1893''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;L. Riboulet&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Joshua Pim|Pim]] &lt;small&gt;(1/2) || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Robert Wrenn|Wrenn]] &lt;small&gt;(1/4)
|-
| '''1892''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;J. Schopfer&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Baddeley &lt;small&gt;(2/3) || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Campbell &lt;small&gt;(3/3)
|-
| '''1891''' || &lt;span  style=&quot;color: #808080;&quot;&gt;H. Briggs&lt;/span&gt; || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Wilfred Baddeley|Baddeley]] &lt;small&gt;(1/3) || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Campbell &lt;small&gt;(2/3)
|-
| '''1890''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Willoughby Hamilton|Hamilton]] || [[Slika:Flag of the United States of America (1890–1891).svg|20px]] [[Oliver Campbell|Campbell]] &lt;small&gt;(1/3)
|-
| '''1889''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(7/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Slocum &lt;small&gt;(2/2)
|-
| '''1888''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Ernest Renshaw|E. Renshaw]] &lt;small&gt;(1/1)|| [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Henry Slocum (tenisač)|Slocum]] &lt;small&gt;(1/2)
|-
| '''1887''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Herbert Lawford|Lawford]] || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(7/7)
|-
| '''1886''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(6/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(6/7)
|-
| '''1885''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(5/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(5/7)
|-
| '''1884''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(4/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(4/7)
|-
| '''1883''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(3/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(3/7)
|-
| '''1882''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] W. Renshaw &lt;small&gt;(2/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Sears &lt;small&gt;(2/7)
|-
| '''1881''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[William Renshaw|W. Renshaw]] &lt;small&gt;(1/7) || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Richard Sears (tenisač)|Sears]] &lt;small&gt;(1/7)
|-
| '''1880''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Hartley &lt;small&gt;(2/2)|| 
|-
| '''1879''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[John Hartley (tenisač)|Hartley]] &lt;small&gt;(1/2)||  
|-
| '''1878''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Frank Hadow|Hadow]] || 
|-
| '''1877''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Spencer Gore (sportsman)|S. Gore]] || 
|}
''† Odprto prvenstvo Francije sprejme tuje tenisače.

== Najuspešnejši tenisači (vsaj 5 naslovov) ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! #
! Tenisač
! Skupaj
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Avstralije - moški posamično|AVS]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - moški posamično|FRA]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Anglije - moški posamično|ANG]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva ZDA - moški posamično|ZDA]]
|-
| 1 || {{ikonazastave|SRB}} '''[[Novak Đoković]]''' || align=center| 24 || 10 || 3 || 7 || 4
|-
| 2 || {{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]] || align=center| 22 || 2 || 14 || 2 || 4
|-
| 3 || {{ikonazastave|SUI}} [[Roger Federer]] || align=center| 20 || 6 || 1 || 8 || 5
|-
| 4 || {{ikonazastave|USA}} [[Pete Sampras]] || align=center| 14 || 2 || 0 || 7 || 5
|-
| 5 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] || align=center| 12 || 6 || 2 || 2 || 2
|-
| 6 || {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || align=center| 11 || 3 || 2 || 4 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|SWE}} [[Björn Borg]] || align=center| 11 || 0 || 6 || 5 || 0
|-
| 8 || {{ikonazastave|USA}} [[Bill Tilden]] || align=center| 10 || 0 || 0 || 3 || 7
|-
| 9 || {{ikonazastave|GBR}} [[Fred Perry]] || align=center| 8 || 1 || 1 || 3 || 3
|-
| = || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] || align=center| 8 || 4 || 2 || 0 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Jimmy Connors]] || align=center| 8 || 1 || 0 || 2 || 5
|-
| = || {{ikonazastave|CZE}} [[Ivan Lendl]] || align=center| 8 || 2 || 3 || 0 || 3
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Andre Agassi]] || align=center| 8 || 4 || 1 || 1 || 2
|-
| 14 || {{ikonazastave|USA}} [[Richard Sears]] || align=center| 7 || 0 || 0 || 0 || 7
|-
| = || {{ikonazastave|GBR}} [[William Renshaw]] || align=center| 7 || 0 || 0 || 7 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[William Larned]] || align=center| 7 || 0 || 0 || 0 || 7
|-
| = || {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] || align=center| 7 || 0 || 3 || 2 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] || align=center| 7 || 0 || 4 || 2 || 1
|-
| = || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] || align=center| 7 || 2 || 0 || 3 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[John McEnroe]] || align=center| 7 || 0 || 0 || 3 || 4
|-
| = || {{ikonazastave|SWE}} [[Mats Wilander]] || align=center| 7 || 3 || 3 || 0 || 1
|-
| = || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]] || align=center| 7 || 1 || 2 || 2 || 2
|-
| 23 || {{ikonazastave|GBR}} [[Laurence Doherty]] || align=center| 6 || 0 || 0 || 5 || 1
|-
| = || {{ikonazastave|NZ}} [[Tony Wilding]] || align=center| 6 || 2 || 0 || 4 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] || align=center| 6 || 4 || 1 || 1 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Don Budge]] || align=center| 6 || 1 || 1 || 2 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|SWE}} [[Stefan Edberg]] || align=center| 6 || 2 || 0 || 2 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|GER}} [[Boris Becker]] || align=center| 6 || 2 || 0 || 3 || 1
|-
| 29 || {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || align=center| 5 || 2 || 0 || 1 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Tony Trabert]] || align=center| 5 || 0 || 2 || 1 || 2
|}

== Odprti turnirji za Grand Slam po državah ==
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 520px;&quot;&gt; 52&lt;/div&gt;||• {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike|ZDA]]
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 360px;&quot;&gt;36&lt;/div&gt; || • {{flagcountry|Španija}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 250px;&quot;&gt;25&lt;/div&gt; ||• {{flagcountry|Švedska}} 
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 240px;&quot;&gt;24&lt;/div&gt;||• {{flagcountry|Srbija}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 230px;&quot;&gt;23&lt;/div&gt;||• {{flagcountry|Švica}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 200px;&quot;&gt;20&lt;/div&gt;||• {{flagcountry|Avstralija}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 120px;&quot;&gt;12&lt;/div&gt; ||• {{flagcountry|Češka}} (vključena {{flagcountry|Češkoslovaška}})
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 80px;&quot;&gt;8&lt;/div&gt; ||• {{flagcountry|Nemčija}} (vključena {{flagcountry|Zahodna Nemčija}})
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 60px;&quot;&gt;6&lt;/div&gt;||• {{flagcountry|Argentina}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 50px;&quot;&gt;5&lt;/div&gt; ||• {{flagcountry|Rusija}}• {{flagcountry|Italija}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 30px;&quot;&gt;3&lt;/div&gt;||• {{flagcountry|Brazilija}} • {{flagcountry|UK}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 20px;&quot;&gt;2&lt;/div&gt; || • {{flagcountry|Avstrija}} • {{flagcountry|Hrvaška}} • {{flagcountry|Romunija}} • {{flagcountry|Južna Afrika}}
|}
{| cellspacing=0 cellpadding=0
|-
|&lt;div style=&quot;border: 1px solid black; background: #ffe2ba; margin: 3px; text-align: right; font-size: 70%; font-weight: bold; width: 10px;&quot;&gt;1&lt;/div&gt; ||• {{flagcountry|Francija}} • {{flagcountry|Ekvador}} • {{flagcountry|Nizozemska}}
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Grand Slam|turnirja=turnirjev za Grand Slam}}

[[Kategorija:Grand Slam]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Grand Slam - moški posamično]]</text>
      <sha1>gyv2urfae7w1et2ycc80kdm45l7zp2p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev turnirjev za Grand Slam - ženske posamično</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122473</id>
    <revision>
      <id>6686651</id>
      <parentid>6623941</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:09:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalke po letih */ dp</comment>
      <origin>6686651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29234" sha1="10l16fz7zymrzndiljvrrbwm9xedyxi" xml:space="preserve">__NOTOC__
'''Seznam zmagovalk [[tenis|teniških]] turnirjev za [[Grand Slam]] med ženskami posamično'''.

== Zmagovalke po letih ==
:''Med letoma 1977 in 1985 je Odprto prvenstvo Avstralije potekalo decembra.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! Leto!! [[Odprto prvenstvo Avstralije|Avstralija]] !! [[Odprto prvenstvo Francije|Francija]] !! [[Odprto prvenstvo Anglije|Anglija]] !! [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|ZDA]]
|-
| '''2026''' || {{ikonazastave|KAZ}} Ribakina (2/2) || {{ikonazastave|}} [[Mira Andrejeva|Andrejeva]]
|-
| '''2025''' || {{ikonazastave|ZDA}} [[Madison Keys|Keys]] || {{ikonazastave|USA}} Gauff (2/2)|| {{ikonazastave|POL}} Świątek (6/6) || {{ikonazastave|}} [[Arina Sabalenka|Sabalenka]] (4/4)
|-
| '''2024''' || {{ikonazastave|}} Sabalenka (2/4) || {{ikonazastave|POL}} Świątek (5/6) || {{ikonazastave|CZE}} Krejčíková (2/2) || {{ikonazastave|}} Sabalenka (3/4)
|-
| '''2023''' || {{ikonazastave|}} Sabalenka (1/4) || {{ikonazastave|POL}} Świątek (4/6) || {{ikonazastave|CZE}} [[Markéta Vondroušová|Vondroušová]] || {{ikonazastave|USA}} [[Coco Gauff|Gauff]] (1/2)
|-
| '''2022''' || {{ikonazastave|AUS}} Barty (3/3) || {{ikonazastave|POL}} Świątek (2/6) || {{ikonazastave|KAZ}} [[Jelena Ribakina|Ribakina]] (1/2) || {{ikonazastave|POL}} Świątek (3/6)
|-
| '''2021''' || {{ikonazastave|JPN}} Osaka &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčíková|Krejčíková]] (1/2) || {{ikonazastave|AUS}} Barty (2/3) || {{ikonazastave|GBR}} [[Emma Raducanu|Raducanu]]
|-
| '''2020''' || {{ikonazastave|USA}} [[Sofia Kenin|Kenin]] || {{ikonazastave|POL}} [[Iga Świątek|Świątek]] (1/6) || ''odpoved'' || {{ikonazastave|JPN}} Osaka &lt;small&gt;(3/4)
|-
| '''2019''' || {{ikonazastave|JPN}} Osaka &lt;small&gt;(2/4) || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashleigh Barty|Barty]] (1/3) || {{ikonazastave|ROU}} Halep &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|CAN}} [[Bianca Andreescu|Andreescu]]
|-
| '''2018''' || {{ikonazastave|DEN}} [[Caroline Wozniacki|Wozniacki]] || {{ikonazastave|ROU}} [[Simona Halep|Halep]] &lt;small&gt;(1/2) || {{ikonazastave|GER}} Kerber &lt;small&gt;(3/3) || {{ikonazastave|JPN}} [[Naomi Osaka|Osaka]] &lt;small&gt;(1/4)
|-
| '''2017''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(23/23) || {{ikonazastave|LAT}} [[Jeļena Ostapenko|Ostapenko]] || {{ikonazastave|ESP}} Muguruza &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|USA}} [[Sloane Stephens|Stephens]]
|-
| '''2016''' || {{ikonazastave|GER}} [[Angelique Kerber|Kerber]] &lt;small&gt;(1/3) || {{ikonazastave|ESP}} [[Garbiñe Muguruza|Muguruza]] &lt;small&gt;(1/2) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(22/23) || {{ikonazastave|GER}} Kerber &lt;small&gt;(2/3)
|-
| '''2015''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(19/23) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(20/23) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(21/23) || {{ikonazastave|ITA}} [[Flavia Pennetta|Pennetta]]
|-
| '''2014''' || {{ikonazastave|CHN}} Li Na &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|Rusija}} Šarapova &lt;small&gt;(5/5) || {{ikonazastave|CZE}} Kvitová &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(18/23)
|-
| '''2013''' || {{ikonazastave|BLR}} Azarenka &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(16/23) || {{ikonazastave|FRA}} [[Marion Bartoli|Bartoli]] || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(17/23)
|-
| '''2012''' || {{ikonazastave|BLR}} [[Viktorija Azarenka|Azarenka]] &lt;small&gt;(1/2) || {{ikonazastave|Rusija}} Šarapova &lt;small&gt;(4/5) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(14/23) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(15/23)
|-
| '''2011''' || {{ikonazastave|BEL}} Clijsters &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|CHN}} [[Li Na (tenisačica)|Li Na]] &lt;small&gt;(1/2) ||{{ikonazastave|CZE}} [[Petra Kvitová|Kvitová]] &lt;small&gt;(1/2) ||  {{ikonazastave|AUS}} [[Samantha Stosur|Stosur]]
|-
| '''2010''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(12/23) || {{ikonazastave|Italija}} [[Francesca Schiavone|Schiavone]] || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(13/23) || {{ikonazastave|BEL}} Clijsters &lt;small&gt;(3/4)
|-
| '''2009''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(10/23) || {{ikonazastave|Rusija}} Kuznecova &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(11/23) || {{ikonazastave|BEL}} Clijsters &lt;small&gt;(2/4)
|-
| '''2008''' || {{ikonazastave|Rusija}} Šarapova &lt;small&gt;(3/5) || {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Ivanović|Ivanović]] || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(7/7) || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(9/23)
|-
| '''2007''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(8/23) || {{ikonazastave|BEL}} Henin &lt;small&gt;(6/7) || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(6/7) || {{ikonazastave|BEL}} Henin &lt;small&gt;(7/7)
|- 
| '''2006''' || {{ikonazastave|FRA}} [[Amélie Mauresmo|Mauresmo]] &lt;small&gt;(1/2)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|BEL}} Henin-Hardenne &lt;small&gt;(5/7) || {{ikonazastave|FRA}} Mauresmo &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|Rusija}} Šarapova &lt;small&gt;(2/5)
|-
| '''2005''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(7/23) || {{ikonazastave|BEL}} Henin-Hardenne &lt;small&gt;(4/7) || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(5/7) || {{ikonazastave|BEL}} [[Kim Clijsters|Clijsters]] &lt;small&gt;(1/4)
|-
| '''2004''' || {{ikonazastave|BEL}} Henin-Hardenne &lt;small&gt;(3/7) || {{ikonazastave|RUS}} [[Anastazija Miskina|Miskina]] || {{ikonazastave|RUS}} [[Marija Šarapova|Šarapova]] &lt;small&gt;(1/5)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|RUS}} [[Svetlana Kuznecova|Kuznecova]] &lt;small&gt;(2/3)&lt;/small&gt;
|-
| '''2003''' || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(5/23) || {{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin-Hardenne|Henin-Hardenne]] &lt;small&gt;(1/7)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(6/23) || {{ikonazastave|BEL}} Henin-Hardenne &lt;small&gt;(2/7)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''2002''' || {{ikonazastave|USA}} Capriati &lt;small&gt;(3/3) ||{{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(2/23) ||{{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(3/23) ||{{ikonazastave|USA}} S. Williams &lt;small&gt;(4/23)
|-
| '''2001''' || {{ikonazastave|USA}} [[Jennifer Capriati|Capriati]] &lt;small&gt;(1/3)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|USA}} Capriati &lt;small&gt;(2/3) || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(3/7) || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(4/7)
|-
| '''2000''' || {{ikonazastave|USA}} Davenport &lt;small&gt;(3/3) || {{ikonazastave|FRA}} Pierce &lt;small&gt;(2/2) || {{ikonazastave|USA}} [[Venus Williams|V. Williams]] &lt;small&gt;(1/7)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|USA}} V. Williams &lt;small&gt;(2/7) 
|-
| '''1999''' || {{ikonazastave|SUI}} Hingis &lt;small&gt;(5/5) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(22/22) || {{ikonazastave|USA}} Davenport &lt;small&gt;(2/3) || {{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams|S. Williams]] &lt;small&gt;(1/23)&lt;/small&gt; 
|-
| '''1998''' || {{ikonazastave|SUI}} Hingis &lt;small&gt;(4/5) || {{ikonazastave|ESP}} Sánchez &lt;small&gt;(4/4) || {{ikonazastave|CZE}} [[Jana Novotná|Novotná]]  || {{ikonazastave|USA}} [[Lindsay Davenport|Davenport]] &lt;small&gt;(1/3)&lt;/small&gt; 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1997''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Martina Hingis|Hingis]] &lt;small&gt;(1/5)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|CRO}} [[Iva Majoli|Majoli]]  || {{ikonazastave|SUI}} Hingis &lt;small&gt;(2/5) || {{ikonazastave|SUI}} Hingis &lt;small&gt;(3/5)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1996''' || {{ikonazastave|USA}} Seleš &lt;small&gt;(9/9) ||{{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(19/22) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(20/22) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(21/22)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1995''' || {{ikonazastave|FRA}} [[Mary Pierce|Pierce]] &lt;small&gt;(1/2)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(16/22) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(17/22) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(18/22)
|-
| '''1994''' || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(15/22) || {{ikonazastave|ESP}} Sánchez &lt;small&gt;(2/4) || {{ikonazastave|ESP}} [[Conchita Martínez|Martínez]]  || {{ikonazastave|ESP}} Sánchez &lt;small&gt;(3/4) 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1993''' || {{ikonazastave|FR Yugoslavia}} Seleš &lt;small&gt;8/9 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;12/22 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;13/22 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;14/22
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1992''' || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;5/9 || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;6/9 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;11/22 || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;7/9 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1991''' || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;2/9 || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;3/9 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;10/22 || {{ikonazastave|YUG}} Seleš &lt;small&gt;4/9 
|-
| '''1990''' || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;9/22 || {{ikonazastave|YUG}} [[Monika Seleš|Seleš]] &lt;small&gt;1/9&lt;/small&gt;   || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;18/18 || {{ikonazastave|ARG}} [[Gabriela Sabatini|Sabatini]] 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1989''' || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(6/22) || {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario|Sánchez]] &lt;small&gt;(1/4)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(7/22) || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;(8/22)
|- 
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1988''' || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;2/22 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;3/22 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;4/22 || {{ikonazastave|GER}} Graf &lt;small&gt;5/22
|-
| '''1987''' || {{ikonazastave|TCH}} Mandlíková &lt;small&gt;4/4 || {{ikonazastave|GER}} [[Steffi Graf|Graf]] &lt;small&gt;1/22&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;16/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;17/18
|-
| '''1986''' || || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;18/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;14/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;15/18
|-
| '''1985''' || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;13/18|| {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;17/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;12/18 || {{ikonazastave|TCH}} Mandlíková &lt;small&gt;3/4 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1984''' || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;16/18|| {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;9/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;10/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;11/18 
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1983''' || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;8/18|| {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;15/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;6/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;7/18 
|-
| '''1982''' || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;14/18|| {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;4/18 || {{ikonazastave|USA}} Navratilova &lt;small&gt;5/18 || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;13/18 
|-
| '''1981''' || {{ikonazastave|TCH}} Navratilova &lt;small&gt;3/18|| {{ikonazastave|TCH}} Mandlíková &lt;small&gt;2/4 || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;12/18 || {{ikonazastave|USA}} Austin &lt;small&gt;2/2 
|-
| '''1980''' || {{border|{{ikonazastave|TCH}}}} [[Hana Mandlíková|Mandlíková]] &lt;small&gt;1/4&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;10/18 || {{ikonazastave|AUS}} Goolagong &lt;small&gt;7/7 || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;11/18  
|-
| '''1979''' || {{ikonazastave|USA}} [[Barbara Jordan (tenisačica)|Jordan]] || {{ikonazastave|USA}} Evert-Lloyd &lt;small&gt;9/18 || {{border|{{ikonazastave|TCH}}}} Navratilova &lt;small&gt;2/18 || {{ikonazastave|USA}} [[Tracy Austin|Austin]] &lt;small&gt;1/2&lt;/small&gt;  
|-
| '''1978''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Chris O'Neil|O'Neil]] || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Virginia Ruzici|Ruzici]]  || {{border|{{ikonazastave|TCH}}}} [[Martina Navratilova|Navratilova]] &lt;small&gt;1/18&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;8/18 
|-
| '''1977''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Kerry Reid|Reid]] &lt;small&gt;(jan)&lt;/small&gt; &lt;br&gt; {{ikonazastave|AUS}} Goolagong 6/7 &lt;small&gt;(dec)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|YUG}} [[Mima Jaušovec|Jaušovec]]  || {{ikonazastave|UK}} Wade &lt;small&gt;3/3 || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;7/18
|-
| '''1976''' || {{ikonazastave|AUS}} Goolagong &lt;small&gt;5/7 || {{ikonazastave|UK}} [[Sue Barker|Barker]]  || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;5/18 || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;6/18
|-
| '''1975''' || {{ikonazastave|AUS}} Goolagong &lt;small&gt;4/7 || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;3/18 || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;12/12 || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;4/18
|-
| '''1974''' || {{ikonazastave|AUS}} Goolagong &lt;small&gt;3/7 || {{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert|Evert]] &lt;small&gt;1/18&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} Evert &lt;small&gt;2/18 || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;11/12
|- 
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1973''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;22/24 || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;23/24 || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;10/12 ||{{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;24/24
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1972''' || {{ikonazastave|UK}} Wade &lt;small&gt;2/3 ||{{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;7/12 ||{{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;8/12 || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;9/12
|-
| '''1971''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;21/24 || {{ikonazastave|AUS}} [[Evonne Goolagong|Goolagong]] &lt;small&gt;1/7&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|AUS}} Goolagong &lt;small&gt;2/7 || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;6/12
|- 
|bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1970''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;17/24 || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;18/24 || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;19/24 || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;20/24
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1969''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;14/24&lt;/small&gt;  ||{{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;15/24 || {{ikonazastave|UK}} Haydon Jones &lt;small&gt;3/3&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;16/24
|-
| '''1968''' || || {{ikonazastave|USA}} Richey &lt;small&gt;2/2&lt;/small&gt;   || {{ikonazastave|USA}} King &lt;small&gt;5/12&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|UK}} [[Virginia Wade|Wade]] &lt;small&gt;1/3&lt;/small&gt;  
|- bgcolor=&quot;ffffff&quot;
! colspan = &quot;5&quot; bgcolor = &quot;#ffffff&quot; align = &quot;center&quot; | ↑&amp;nbsp;&amp;nbsp;Odprti turnirji&amp;nbsp;&amp;nbsp;↑
|-
| '''1968''' || {{ikonazastave|USA}} King || || || 
|-
| '''1967''' || {{ikonazastave|USA}} [[Nancy Richey|Richey]]  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr|Dürr]] || {{ikonazastave|USA}} King || {{ikonazastave|USA}} King
|-
| '''1966''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(13/24) ||{{ikonazastave|UK}} Haydon Jones || {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King|King]] || {{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(7/7)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1965''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(10/24)||{{ikonazastave|AUS}} Turner || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(11/24)|| {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(12/24)
|-
| '''1964'''  || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(8/24)|| {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(9/24)||{{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(5/7) ||{{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(6/7)
|-
| '''1963''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(6/24)||{{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner|Turner]] || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(7/24) ||{{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(4/7)
|-
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1962''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(3/24)|| {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(4/24)  ||{{ikonazastave|USA}} [[Karen Hantze Susman|Hantze Susman]] || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(5/24)
|-
| '''1961''' || {{ikonazastave|AUS}} Smith Court &lt;small&gt;(2/24) ||{{ikonazastave|UK}} [[Ann Haydon Jones|Haydon]] &lt;small&gt;(1/3) ||{{ikonazastave|UK}} Mortimer ||{{ikonazastave|USA}} Hard
|-
| '''1960''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court|Smith Court]] &lt;small&gt;(1/24) ||{{ikonazastave|USA}} [[Darlene Hard|Hard]] ||{{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(3/7) ||{{ikonazastave|USA}} Hard
|-
| '''1959''' || {{ikonazastave|AUS}} Carter Reitano ||{{ikonazastave|UK}} [[Christine Truman|Truman]] ||{{ikonazastave|BRA}} [[Maria Bueno|Bueno]] &lt;small&gt;(1/7) ||{{ikonazastave|BRA}} Bueno &lt;small&gt;(2/7)
|-
| '''1958''' ||{{ikonazastave|UK}} Mortimer ||{{ikonazastave|HUN}} [[Zsuzsi Körmöczy|Körmöczy]] ||{{ikonazastave|USA}} Gibson ||{{ikonazastave|USA}} Gibson
|-
| '''1957''' ||{{ikonazastave|USA}} Fry &lt;small&gt;(4/4) ||{{ikonazastave|UK}} [[Shirley Bloomer|Bloomer]] ||{{ikonazastave|USA}} Gibson ||{{ikonazastave|USA}} Gibson
|-
| '''1956''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Mary Carter Reitano|Carter Reitano]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Althea Gibson|Gibson]] ||{{ikonazastave|USA}} Fry &lt;small&gt;(2/4) ||{{ikonazastave|USA}} Fry &lt;small&gt;(3/4)
|-
| '''1955''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Beryl Penrose|Penrose]] ||{{ikonazastave|UK}} [[Angela Mortimer|Mortimer]] ||{{ikonazastave|USA}} Brough ||{{ikonazastave|USA}} Hart &lt;small&gt;(6/6)
|-
| '''1954''' ||{{ikonazastave|AUS}} Long ||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(8/9)||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(9/9)||{{ikonazastave|USA}} Hart &lt;small&gt;(5/6)
|- 
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1953''' ||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(4/9)||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(5/9)||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(6/9)||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(7/9)
|- 
| '''1952''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Thelma Long|Long]] ||{{ikonazastave|USA}} Hart &lt;small&gt;(4/6) ||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(2/9)||{{ikonazastave|USA}} Connolly &lt;small&gt;(3/9)
|- 
| '''1951''' ||{{ikonazastave|AUS}} Bolton ||{{ikonazastave|USA}} [[Shirley Fry|Fry]] &lt;small&gt;(1/4)||{{ikonazastave|USA}} Hart &lt;small&gt;(3/6) ||{{ikonazastave|USA}} [[Maureen Connolly|Connolly]] &lt;small&gt;(1/9)
|- 
| '''1950''' ||{{ikonazastave|USA}} Brough ||{{ikonazastave|USA}} Hart &lt;small&gt;(2/6) ||{{ikonazastave|USA}} Brough ||{{ikonazastave|USA}} Osborne duPont &lt;small&gt;(6/6)
|- 
| '''1949''' ||{{ikonazastave|USA}} [[Doris Hart|Hart]] &lt;small&gt;(1/6) ||{{ikonazastave|USA}} Osborne duPont &lt;small&gt;(4/6) || {{ikonazastave|USA}} Brough ||{{ikonazastave|USA}} Osborne duPont &lt;small&gt;(5/6)
|- 
| '''1948''' ||{{ikonazastave|AUS}} Bolton ||{{ikonazastave|FRA}} [[Nelly Landry|Landry]] ||{{ikonazastave|USA}} Brough ||{{ikonazastave|USA}} Osborne duPont &lt;small&gt;(3/6)
|- 
| '''1947''' ||{{ikonazastave|AUS}} Wynne Bolton ||{{ikonazastave|USA}} [[Patricia Canning Todd|Todd]] ||{{ikonazastave|USA}} Osborne duPont &lt;small&gt;(2/6)|| {{ikonazastave|USA}} [[Louise Brough|Brough]]   
|- 
| '''1946''' ||{{ikonazastave|AUS}} Bolton ||{{ikonazastave|USA}} [[Margaret Osborne|Osborne]] &lt;small&gt;(1/6) ||{{ikonazastave|USA}} Betz ||{{ikonazastave|USA}} Betz
|- 
| '''1945''' ||  ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Cooke
|- 
| '''1944''' ||   ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Betz
|- 
| '''1943''' ||  ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Betz
|- 
| '''1942''' ||   ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} [[Pauline Betz|Betz]]
|- 
| '''1941''' || ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} [[Sarah Palfrey Cooke|Palfrey Cooke]]
|- 
| '''1940''' ||{{ikonazastave|AUS}} Wynne Bolton ||  || ||{{ikonazastave|USA}} Marble
|- 
| '''1939''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Emily Hood Westacott|Hood Westacott]] ||{{ikonazastave|FRA}} Mathieu ||{{ikonazastave|USA}} Marble  ||{{ikonazastave|USA}} Marble
|-
| '''1938''' ||{{ikonazastave|USA}} [[Dorothy Bundy|Bundy]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu|Mathieu]] ||{{ikonazastave|USA}} Wills ||{{ikonazastave|USA}} Marble
|- 
| '''1937''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Nancye Wynne Bolton|Wynne Bolton]] ||{{ikonazastave|GER|1933}} Sperling ||{{ikonazastave|UK}} Round ||{{ikonazastave|CHI}} [[Anita Lizana|Lizana]]
|- 
| '''1936''' ||{{ikonazastave|AUS}} Hartigan ||{{ikonazastave|GER|1933}} Sperling ||{{ikonazastave|USA}} Jacobs ||{{ikonazastave|USA}} [[Alice Marble|Marble]]
|- 
| '''1935''' ||{{ikonazastave|UK}} Round ||{{ikonazastave|GER|1933}} [[Hilde Sperling|Sperling]] ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(19/19)&lt;/small&gt;  ||{{ikonazastave|USA}} Jacobs
|- 
| '''1934''' ||{{ikonazastave|AUS}} Hartigan ||{{ikonazastave|UK}} Scriven ||{{ikonazastave|UK}} [[Dorothy Round]]  ||{{ikonazastave|USA}} Jacobs
|- 
| '''1933''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Joan Hartigan|Hartigan]] ||{{ikonazastave|UK}} [[Margaret Scriven|Scriven]] ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(18/19)&lt;/small&gt;  ||{{ikonazastave|USA}} Jacobs
|-
| '''1932''' || {{ikonazastave|AUS}} McInnes Buttsworth ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(16/19)&lt;/small&gt;||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(17/19)&lt;/small&gt;  ||{{ikonazastave|USA}} [[Helen Jacobs|Jacobs]]
|- 
| '''1931''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Coral McInnes Buttsworth|McInnes Buttsworth]] ||{{ikonazastave|GER}} [[Cilly Aussem|Aussem]] ||{{ikonazastave|GER}} Aussem ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(15/19)&lt;/small&gt;
|- 
| '''1930''' ||{{ikonazastave|AUS}} Akhurst ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(12/19)&lt;/small&gt;  ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(13/19)&lt;/small&gt; ||{{ikonazastave|UK}} [[Betty Nuthall|Nuthall]]
|- 
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1929''' ||{{ikonazastave|AUS}} Akhurst ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(9/19)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(10/19)&lt;/small&gt; ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(11/19)&lt;/small&gt;
|- 
| bgcolor=&quot;FFEFD5&quot;|'''1928''' ||{{ikonazastave|AUS}} Akhurst ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(6/19)&lt;/small&gt;  || {{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(7/19)&lt;/small&gt; || {{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(8/19)&lt;/small&gt;
|- 
| '''1927''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Esna Boyd|Boyd]] ||{{ikonazastave|NED}} [[Kornelia Bouman|Bouman]] ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(4/19)&lt;/small&gt; ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(5/19)&lt;/small&gt; 
|- 
| '''1926''' ||{{ikonazastave|AUS}} Akhurst ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen || {{ikonazastave|UK}} McKane ||{{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(8/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1925''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Daphne Akhurst|Akhurst]] ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen || {{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(3/19)&lt;/small&gt;
|-
| '''1924''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Sylvia Lance|Lance]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Julie Vlasto|Vlasto]] ||{{ikonazastave|UK}} [[Kathleen McKane|McKane]] ||{{ikonazastave|USA}} Wills &lt;small&gt;(2/19)&lt;/small&gt;
|-
| '''1923''' ||{{ikonazastave|AUS}} Molesworth ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen || {{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|USA}} [[Helen Wills|Wills]] &lt;small&gt;(1/19)&lt;/small&gt;
|-
| '''1922''' ||{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Molesworth|Molesworth]] ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(7/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1921''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen || {{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(6/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1920''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen ||{{ikonazastave|FRA}} Lenglen || {{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(5/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1919''' ||  ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen|Lenglen]] ||{{ikonazastave|USA}} Hotchkiss Wightman
|-
| '''1918''' ||  ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(4/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1917''' || ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(3/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1916''' || ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} Mallory &lt;small&gt;(2/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1915''' ||  ||  ||  ||{{ikonazastave|USA}} [[Molla Mallory|Mallory]] &lt;small&gt;(1/8)&lt;/small&gt;
|-
| '''1914''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Broquedis ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}} Browne &lt;small&gt;(3/3)&lt;/small&gt;
|-
| '''1913''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Marguerite Broquedis|Broquedis]] ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}} Browne &lt;small&gt;(2/3)&lt;/small&gt;
|-
| '''1912''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Jeanne Matthey ||{{ikonazastave|UK}} [[Ethel Larcombe|Larcombe]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Mary Browne|Browne]] &lt;small&gt;(1/3)&lt;/small&gt;
|-
| '''1911''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Jeanne Matthey ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}}  Hotchkiss Wightman
|-
| '''1910''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Matthey ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}} Hotchkiss Wightman
|-
| '''1909''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey|Matthey]] ||{{ikonazastave|UK}} [[Dora Boothby|Boothby]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Hazel Hotchkiss Wightman|Hotchkiss Wightman]]
|-
| '''1908''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Gillou-Fenwick ||{{ikonazastave|UK}} Cooper ||{{ikonazastave|USA}} [[Maud Barger-Wallach|Barger-Wallach]]
|-
| '''1907''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Comtesse de Kermel]] ||{{ikonazastave|USA}} Sutton ||{{ikonazastave|USA}} [[Evelyn Sears|Sears]]
|-
| '''1906''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Gillou-Fenwick ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}} [[Helen Homans|Homans]]
|-
| '''1905''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Gillou ||{{ikonazastave|USA}} Sutton ||{{ikonazastave|USA}} Moore
|-
| '''1904''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou|Gillou]] ||{{ikonazastave|UK}} Douglass ||{{ikonazastave|USA}} [[May Sutton|Sutton]]
|-
| '''1903''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Masson ||{{ikonazastave|UK}} [[Dorothea Douglass|Douglass]] ||{{ikonazastave|USA}} Moore
|-
| '''1902''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Masson ||{{ikonazastave|UK}} [[Muriel Robb|Robb]] ||{{ikonazastave|USA}} Jones
|-
| '''1901''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[P. Girod]] ||{{ikonazastave|UK}} Cooper ||{{ikonazastave|USA}} Moore
|-
| '''1900''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Hélène Prévost|Prévost]] ||{{ikonazastave|UK}} Bingley Hillyard || {{ikonazastave|USA}} [[Myrtle McAteer|McAteer]]
|-
| '''1899''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Masson ||{{ikonazastave|UK}} Bingley Hillyard ||{{ikonazastave|USA}} [[Marion Jones (tenisačica)|Jones]]
|-
| '''1898''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} Masson ||{{ikonazastave|UK}} Cooper ||{{ikonazastave|USA}} Atkinson
|-
| '''1897''' ||  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Masson|Masson]] ||{{ikonazastave|UK}} Bingley Hillyard ||{{ikonazastave|USA}} Atkinson
|-
| '''1896''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Cooper ||{{ikonazastave|USA}} [[Elisabeth Moore|Moore]]
|-
| '''1895''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} [[Charlotte Cooper|Cooper]] || {{ikonazastave|USA}} [[Juliette Atkinson|Atkinson]]
|-
| '''1894''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Bingley Hillyard || {{ikonazastave|USA}} [[Helen Hellwig|Hellwig]]
|-
| '''1893''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Dod || {{ikonazastave|USA}} [[Aline Terry|Terry]]
|-
| '''1892''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Dod ||{{ikonazastave|UK}} Cahill
|-
| '''1891''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Dod ||{{ikonazastave|UK}} [[Mabel Cahill|Cahill]]
|-
| '''1890''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Bingley Hillyard ||{{ikonazastave|USA}}  [[Ellen Roosevelt|Roosevelt]]
|-
| '''1889''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} [[Lena Rice|Rice]] ||{{ikonazastave|USA}} Townsend
|-
| '''1888''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Dod ||{{ikonazastave|USA}} [[Bertha Townsend|Townsend]]
|-
| '''1887''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} [[Lottie Dod|Dod]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Ellen Hansell|Hansell]]
|-
| '''1886''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} [[Blanche Bingley Hillyard|Bingley Hillyard]]  || 
|-
| '''1885''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} Watson ||
|-
| '''1884''' ||  || ||{{ikonazastave|UK}} [[Maud Watson|Watson]] ||
|}

== Najuspešnejše tenisačice (vsaj 5 naslovov) ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! #
! Tenisačica
! Skupaj
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Avstralije - ženske posamično|AVS]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - ženske posamično|FRA]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Anglije - ženske posamično|ANG]]
! [[Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva ZDA - ženske posamično|ZDA]]
|-
| 1 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] || 24 || 11 || 5 || 3 || 5
|-
| 2 || {{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]] || 23 || 7 || 3 || 7 || 6
|-
| 3 || {{ikonazastave|GER}} [[Steffi Graf]] || 22 || 4 || 6 || 7 || 5
|-
| 4 || {{ikonazastave|USA}} [[Helen Wills Moody]] || 19 || 0 || 4 || 8 || 7
|-
| 5 || {{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]] || 18 || 2 || 7 || 3 || 6
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Martina Navratilova]] || 18 || 3 || 2 || 9 || 4
|-
| 7 || {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]] || 12 || 1 || 1 || 6 || 4
|-
| 8 || {{ikonazastave|Yugoslavia}}/{{ikonazastave|FR Yugoslavia}}/{{ikonazastave|USA}} [[Monika Seleš]] || 9 || 4 || 3 || 0 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Maureen Connolly Brinker]] || 9 || 1 || 2 || 3 || 3
|-
| 10 || {{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]] || 8 || 0 || 2 || 6 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|NOR}}/{{ikonazastave|USA}} [[Molla Bjurstedt Mallory]] || 8 || 0 || 0 || 0 || 8
|-
| 12 || {{ikonazastave|BRA}} [[Maria Bueno]] || 7 || 0 || 0 || 3 || 4
|-
| = || {{ikonazastave|AUS}} [[Evonne Goolagong]] || 7 || 4 || 1 || 2 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin]] || 7 || 1 || 4 || 0 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|UK}} [[Dorothea Douglass Chambers]] || 7 || 0 || 0 || 7 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} '''[[Venus Williams]]''' || 7 || 0 || 0 || 5 || 2
|-
| 17 || {{ikonazastave|AUS}} [[Nancye Wynne Bolton]] || 6 || 6 || 0 || 0 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Louise Brough Clapp]] || 6 || 1 || 0 || 4 || 1
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Margaret Osborne duPont]] || 6 || 0 || 2 || 1 || 3
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Doris Hart]] || 6 || 1 || 2 || 1 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|UK}} [[Blanche Bingley Hillyard]] || 6 || 0 || 0 || 6 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|POL}} [[Iga Świątek]] || 6 || 0 || 4 || 1 || 1
|-
| 23 || {{ikonazastave|USA}} [[Pauline Betz]] || 5 || 0 || 0 || 1 || 4
|-
| = || {{ikonazastave|UK}} [[Charlotte Cooper]] || 5 || 0 || 0 || 5 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|AUS}} [[Daphne Akhurst Cozens]] || 5 || 5 || 0 || 0 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|UK}} [[Lottie Dod]] || 5 || 0 || 0 || 5 || 0
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Althea Gibson]] || 5 || 0 || 1 || 2 || 2
|-
| = || {{ikonazastave|Switzerland}} [[Martina Hingis]] || 5 || 3 || 0 || 1 || 1
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Helen Jacobs]] || 5 || 0 || 0 || 1 || 4
|-
| = || {{ikonazastave|USA}} [[Alice Marble]] || 5 || 0 || 0 || 1 || 4
|-
| = || {{ikonazastave|RUS}} [[Marija Šarapova]] || 5 || 1 || 2 || 1 || 1
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Grand Slam|turnirja=turnirjev za Grand Slam}}

[[Kategorija:Grand Slam]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Grand Slam - ženske posamično]]</text>
      <sha1>10l16fz7zymrzndiljvrrbwm9xedyxi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev turnirjev za Grand Slam - moške dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122476</id>
    <revision>
      <id>6686652</id>
      <parentid>6623942</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:10:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ dp</comment>
      <origin>6686652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62283" sha1="ciz17chxpmgu8h1380lifq7l79x9aou" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniških]] turnirjev za [[Grand Slam]] med moškimi dvojicami'''.

== Zmagovalci po letih ==
:''Med letoma 1977 in 1985 je Odprto prvenstvo Avstralije potekalo decembra.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! Leto!! [[Odprto prvenstvo Avstralije|Avstralija]] !! [[Odprto prvenstvo Francije|Francija]] !! [[Odprto prvenstvo Anglije|Anglija]] !! [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|ZDA]]
|-
| '''2026 || {{ikonazastave|USA}} [[Christian Harrison]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GBR}} Neal Skupski || {{ikonazastave|ESP}} Marcel Granollers&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ARG}} Horacio Zeballos
|-
| '''2025 || {{ikonazastave|FIN}} [[Harri Heliövaara]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Henry Patten]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Julian Cash]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Lloyd Glasspool]] || {{ikonazastave|ESP}} Marcel Granollers&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ARG}} Horacio Zeballos
|-
| '''2024 || {{ikonazastave|IND}} [[Rohan Bopanna]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUS}} Matthew Ebden || {{ikonazastave|ESA}} Marcelo Arévalo&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} Mate Pavić || {{ikonazastave|FIN}} Harri Heliövaara&lt;br&gt;{{ikonazastave|GBR}} Henry Patten || {{ikonazastave|AUS}} Max Purcell&lt;br /&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[Jordan Thompson (tenisač)|Jordan Thompson]]
|-
| '''2023 || {{ikonazastave|AUS}} [[Rinky Hijikata]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[Jason Kubler]] || {{ikonazastave|CRO}} Ivan Dodig&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Austin Krajicek]] || {{ikonazastave|NED}} [[Wesley Koolhof]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Neal Skupski]] || {{ikonazastave|USA}} Rajeev Ram&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} Joe Salisbury
|-
| '''2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Thanasi Kokkinakis]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[Nick Kyrgios]] || {{ikonazastave|ESA}} [[Marcelo Arévalo]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Ebden]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[Max Purcell]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rajeev Ram]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Joe Salisbury]]
|-
| '''2021''' || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|SVK}} [[Filip Polášek]] || {{ikonazastave|FRA}} Pierre-Hugues Herbert &lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} Nicolas Mahut || {{ikonazastave|CRO}} [[Nikola Mektić]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} Mate Pavić || {{ikonazastave|USA}} Rajeev Ram&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} Joe Salisbury
|-
| '''2020''' || {{ikonazastave|USA}} [[Rajeev Ram]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|UK}} [[Joe Salisbury]] || {{ikonazastave|GER}} Kevin Krawietz &lt;br /&gt;{{ikonazastave|GER}} Andreas Mies || ''odpoved'' || {{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Soares]]
|-
| '''2019''' || {{ikonazastave|FRA}} Pierre-Hugues Herbert &lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} Nicolas Mahut || {{ikonazastave|GER}} [[Kevin Krawietz]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Mies]] || {{ikonazastave|COL}} [[Juan Sebastián Cabal]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|COL}} [[Robert Farah (tenisač)|Robert Farah]] || {{ikonazastave|COL}} Juan Sebastián Cabal&lt;br /&gt;{{ikonazastave|COL}} Robert Farah
|-
| '''2018''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Oliver Marach]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} Mate Pavić || {{ikonazastave|FRA}} Pierre-Hugues Herbert &lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} Nicolas Mahut || {{ikonazastave|USA}} Mike Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Jack Sock || {{ikonazastave|USA}} Mike Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Jack Sock
|-
| '''2017''' || {{ikonazastave|FIN}} [[Henri Kontinen]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[John Peers]] || {{ikonazastave|USA}} [[Ryan Harrison (tenisač)|Ryan Harrison]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|NZL}} [[Michael Venus (tenisač)|Michael Venus]] || {{ikonazastave|POL}} [[Łukasz Kubot]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Marcelo Melo]] || {{ikonazastave|NED}} Jean-Julien Rojer &lt;br /&gt;{{ikonazastave|ROU}} Horia Tecău
|-
| '''2016''' || {{ikonazastave|UK}} [[Jamie Murray]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|BRA}} Bruno Soares || {{ikonazastave|ESP}} [[Feliciano López]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|ESP}} [[Marc López]] || {{ikonazastave|FRA}} Pierre-Hugues Herbert &lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} Nicolas Mahut || {{ikonazastave|UK}} Jamie Murray &lt;br /&gt;{{ikonazastave|BRA}} Bruno Soares
|-
| '''2015''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Bolelli]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Fognini]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Marcelo Melo]] || {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|ROU}} [[Horia Tecău]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] 
|-
| '''2014''' || {{ikonazastave|POL}} [[Łukasz Kubot]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|SWE}} [[Robert Lindstedt]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Julien Benneteau]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Roger-Vasselin]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Vasek Pospisil]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Jack Sock]]|| {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''2013''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || {{ikonazastave|IND}} Leander Paes &lt;br /&gt;{{ikonazastave|CZE}} Radek Stepanek
|-
| '''2012''' || {{ikonazastave|IND}} Leander Paes &lt;br /&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Radek Štěpánek]] || {{ikonazastave|BLR}} Maks Mirni &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Marray]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|DEN}} [[Frederik Nielsen]] || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan
|-
| '''2011''' || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || {{ikonazastave|BLR}} Maks Mirni &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || {{ikonazastave|AUT}} Jürgen Melzer &lt;br /&gt;{{ikonazastave|GER}} Philipp Petzschner
|-
| '''2010''' || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan &lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || {{ikonazastave|Canada}} Daniel Nestor&lt;br /&gt;{{ikonazastave|SRB}} Nenad Zimonjić ||{{ikonazastave|Austria}} [[Jürgen Melzer]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Germany}} [[Philipp Petzschner]]  ||  {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan &lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan 
|-
| '''2009''' || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan &lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan  || {{ikonazastave|Czech Republic}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|India}} Leander Paes  || {{ikonazastave|Canada}} Daniel Nestor &lt;br /&gt;{{ikonazastave|SRB}} Nenad Zimonjić || {{ikonazastave|Czech Republic}} Lukáš Dlouhý &lt;br /&gt;{{ikonazastave|India}} Leander Paes 
|-
| '''2008''' || {{ikonazastave|ISR}} [[Jonathan Erlich]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ISR}} [[Andy Ram]] || {{ikonazastave|URU}} [[Pablo Cuevas]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|PER}} [[Luis Horna]] || {{ikonazastave|Canada}} Daniel Nestor &lt;br /&gt;{{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan &lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan 
|-
| '''2007''' || {{ikonazastave|USA}} Bob Bryan &lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} Mike Bryan || {{ikonazastave|BAH}} Mark Knowles &lt;br /&gt;{{ikonazastave|Canada}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Clément]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} Michaël Llodra || {{ikonazastave|SWE}} [[Simon Aspelin]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|AUT}} [[Julian Knowle]]
|-
| '''2006''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Bob Bryan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Mike Bryan || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] Maks Mirni || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Bob Bryan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Mike Bryan ||{{ikonazastave|Češka}} [[Martin Damm]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Indija}} Leander Paes
|-
| '''2005''' || [[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] Wayne Black&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] Kevin Ullyett || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] Maks Mirni || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Stephen Huss]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa.svg|20px]] [[Wesley Moodie]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Bob Bryan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Mike Bryan
|-
| '''2004''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Michael Llodra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Fabrice Santoro || [[Slika:Flag of Belgium (civil).svg|20px]] [[Xavier Malisse]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belgium (civil).svg|20px]] [[Olivier Rochus]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge || [[Slika:Flag of the Bahamas.svg|20px]] Mark Knowles&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] Daniel Nestor
|-
| '''2003''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Michael Llodra]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Fabrice Santoro]]  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Bob Bryan]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Mike Bryan]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge
|-
| '''2002''' ||  [[Slika:Flag of the Bahamas.svg|20px]] [[Mark Knowles]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] [[Daniel Nestor]] || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Paul Haarhuis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] Jevgenij Kafelnikov || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge || [[Slika:Flag of India.svg|20px]] Mahesh Bhupathi&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] Maks Mirni
|-
| '''2001''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge  || [[Slika:Flag of India.svg|20px]] Mahesh Bhupathi&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of India.svg|20px]] Leander Paes || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Donald Johnson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Jared Palmer || [[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] [[Wayne Black]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] [[Kevin Ullyett]]
|-
| '''2000''' || [[Slika:Flag of South Africa.svg|20px]] [[Ellis Ferreira]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rick Leach || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Lleyton Hewitt]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Maks Mirni]]
|-
| '''1999''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Jonas Björkman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Patrick Rafter]] || [[Slika:Flag of India.svg|20px]] [[Mahesh Bhupathi]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of India.svg|20px]] [[Leander Paes]] || [[Slika:Flag of India.svg|20px]] Mahesh Bhupathi&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of India.svg|20px]] Leander Paes || [[Slika:Flag of Canada.svg|20px]] [[Sebastien Lareau]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Alex O'Brien]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1998''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Jonas Björkman]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Jacco Eltingh  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Jacco Eltingh&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Paul Haarhuis || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Jacco Eltingh&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Paul Haarhuis || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Cyril Suk]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Sandon Stolle]]
|-
| '''1997''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde   || [[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] Jevgenij Kafelnikov&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Daniel Vacek || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde || [[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] Jevgenij Kafelnikov&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Daniel Vacek
|-
| '''1996''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Stefan Edberg&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Petr Korda]] || [[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] [[Jevgenij Kafelnikov]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Daniel Vacek]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde
|-
| '''1995''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jared Palmer]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Richey Reneberg]] || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Jacco Eltingh&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Paul Haarhuis || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde
|-
| '''1994''' || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Jacco Eltingh]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Paul Haarhuis]] || [[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] [[Byron Black]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jonathan Stark]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde  || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Jacco Eltingh&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Paul Haarhuis
|-
| '''1993''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Danie Visser&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Laurie Warder]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Luke Jensen]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Murphy Jensen]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Todd Woodbridge&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Ken Flach]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rick Leach
|-
| '''1992''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Todd Woodbridge]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Woodforde  || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] [[Jakob Hlasek]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] [[Marc Rosset]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Michael Stich]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Jim Grabb&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Richey Reneberg]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1991''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Scott Davis (tenisač)|Scott Davis]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[David Pate]] ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd
|-
| '''1990''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Pieter Aldrich]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Danie Visser]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Sergio Casal&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Emilio Sanchez || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rick Leach&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Jim Pugh || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Pieter Aldrich]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Danie Visser
|-
| '''1989''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rick Leach&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Jim Pugh || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jim Grabb]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Patrick McEnroe]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Mark Woodforde]]
|-
| '''1988''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Rick Leach]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jim Pugh]] || [[Slika:Flag of Ecuador.svg|20px]] Andrés Gómez&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Emilio Sánchez]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Ken Flach&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Seguso || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Sergio Casal]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Emilio Sanchez
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1987''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Stefan Edberg]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Seguso || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Ken Flach&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Seguso || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Stefan Edberg&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] Anders Jarryd
|-
| '''1986''' ||  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Tomas Smid || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Joakim Nystrom]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Mats Wilander]] || [[Slika:Flag of Ecuador.svg|20px]] [[Andrés Gómez]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px]] [[Slobodan Živojinović]]
|-
| '''1985''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Paul Annacone]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Christo van Rensburg]]|| [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Edmondson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Kim Warwick || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Heinz Günthardt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Hungary.svg|20px]] Balazs Taroczy || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Ken Flach]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Robert Seguso]] 
|-
| '''1984''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Edmondson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sherwood Stewart|| [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Henri Leconte]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Yannick Noah]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Fitzgerald&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Tomáš Šmíd]] 
|-
| '''1983''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Edmondson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Paul McNamee|| [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Anders Jarryd]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Hans Simonsson]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming 
|-
| '''1982''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Alexander&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]]|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sherwood Stewart&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Ferdi Taygan]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Peter McNamara&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Paul McNamee || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Kevin Curren]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Steve Denton]] 
|-
| '''1981''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mark Edmondson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Kim Warwick|| [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] [[Heinz Günthardt]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Hungary.svg|20px]] [[Balazs Taroczy]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming 
|-
| '''1980''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Mark Edmondson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Kim Warwick|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Victor Amaya]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Hank Pfister || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Peter McNamara&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Paul McNamee || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Lutz&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Stan Smith 
|-
| '''1979''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Peter McNamara]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Paul McNamee]]|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Gene Mayer&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Sandy Mayer || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Peter Fleming]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[John McEnroe]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] John McEnroe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peter Fleming 
|-
| '''1978''' || [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Wojtek Fibak]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Kim Warwick]]|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gene Mayer]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Hank Pfister]] || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Frew McMillan || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Lutz&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Stan Smith 
|-
| '''1977''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ray Ruffels]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Allan Stone &lt;small&gt;(jan)&lt;/small&gt;&lt;hr&gt; [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Arthur Ashe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche &lt;small&gt;(dec)&lt;/small&gt;|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Brian Gottfried&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico.svg|20px]] Raul Ramirez || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Geoff Masters&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ross Case || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Frew McMillan 
|-
| '''1976''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Fred McNair]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Sherwood Stewart]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Brian Gottfried&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico.svg|20px]] Raul Ramirez || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Marty Riessen&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Tom Okker
|-
| '''1975''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Phil Dent]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Brian Gottfried]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico.svg|20px]] [[Raúl Ramírez]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Vitas Gerulaitis]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Sandy Mayer]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Jimmy Connors&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] Ilie Năstase
|-
| '''1974''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ross Case]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Geoff Masters]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Dick Crealy&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Onny Parun]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Lutz&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Stan Smith
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1973''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Malcolm Anderson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Tom Okker]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Jimmy Connors]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] Ilie Năstase || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Owen Davidson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe
|-
| '''1972''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Owen Davidson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Frew McMillan || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Frew McMillan || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Cliff Drysdale]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Roger Taylor
|-
| '''1971''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Arthur Ashe]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Marty Riessen]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rod Laver || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Roger Taylor (tenisač)|Roger Taylor]]
|-
| '''1970''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Robert Lutz&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Stan Smith || [[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] [[Ilie Năstase]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] [[Ion Ţiriac]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Pierre Barthes]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px]] [[Nikki Pilic]]
|-
| '''1969''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rod Laver || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Newcombe]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Tony Roche]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle
|-
| '''1968''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Dick Crealy]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Allan Stone]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Robert Lutz]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Stan Smith]]
|- bgcolor=&quot;ffffff&quot;
! colspan = &quot;5&quot; bgcolor = &quot;#ffffff&quot; align = &quot;center&quot; | ↑&amp;nbsp;&amp;nbsp;Odprti turnirji&amp;nbsp;&amp;nbsp;↑
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1967''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Frew McMillan]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche
|-
| '''1966''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson &lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Clark Graebner]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Dennis Ralston || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Fletcher&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle
|-
| '''1965''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Newcombe]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Tony Roche]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Newcombe&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Tony Roche || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson &lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle
|-
| '''1964''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ken Fletcher]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Chuck McKinley&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Dennis Ralston
|-
| '''1963''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Bob Hewitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Fred Stolle || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px]] [[Manuel Santana]] || [[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|23px]] Rafael Osuna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|23px]] Antonio Palafox || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Chuck McKinley&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Dennis Ralston
|-
| '''1962''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Bob Hewitt]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Fred Stolle]] || [[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|23px]] Rafael Osuna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|23px]] [[Antonio Palafox]]
|-
| '''1961''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rod Laver&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Robert Mark || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rod Laver || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Chuck McKinley]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Dennis Ralston
|-
| '''1960''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rod Laver&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Robert Mark || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|23px]] [[Rafael Osuna]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Dennis Ralston]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson
|-
| '''1959''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Rod Laver]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Robert Mark]] || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Orlando Sirola]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Nicola Pietrangeli]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Roy Emerson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Roy Emerson
|-
| '''1958''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ashley Cooper&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ashley Cooper&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Sven Davidson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Ulf Schmidt]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Alex Olmedo]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Hamilton Richardson]]
|-
| '''1957''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Neale Fraser]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Malcolm Anderson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ashley Cooper]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Budge Patty]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Gardnar Mulloy]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Neale Fraser&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ashley Cooper
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1956''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Don Candy]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Robert Perry]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall
|-
| '''1955''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vic Seixas&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tony Trabert || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vic Seixas&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tony Trabert || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rex Hartwig&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad || [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] [[Kosei Kamo]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] [[Atushi Miyagi]]
|-
| '''1954''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rex Hartwig&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mervyn Rose || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vic Seixas&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tony Trabert || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rex Hartwig&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mervyn Rose || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vic Seixas&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Tony Trabert
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1953''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Lew Hoad]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ken Rosewall]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lew Hoad&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken Rosewall || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Rex Hartwig]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mervyn Rose
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1952''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Mervyn Rose]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Vic Seixas]]
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1951''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ken McGregor]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ken McGregor&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1950''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Talbert&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Tony Trabert]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Frank Sedgman
|-
| '''1949''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Richard Gonzales]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Frank Parker || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Richard Gonzales&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Frank Parker || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Billy Sidwell]]
|-
| '''1948''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px]] [[Lennart Bergelin]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Frank Sedgman]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gardnar Mulloy&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Talbert
|-
| '''1947''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Eustace Fannin]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Eric Sturgess]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Bob Falkenburg&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jack Kramer || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jack Kramer &lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Fred Schroeder
|-
| '''1946''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Marcel Bernard&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Yvon Petra || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Tom Brown]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jack Kramer || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gardnar Mulloy&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Talbert
|-
| '''1945''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gardnar Mulloy&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Talbert
|-
| '''1944''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Don Mcneill&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bob Falkenburg]]
|-
| '''1943''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jack Kramer&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Frank Parker]]
|-
| '''1942''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Gardnar Mulloy]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[William Talbert]]
|-
| '''1941''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jack Kramer&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Fred Schroeder
|-
| '''1940''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Jack Kramer]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Fred Schroeder]]
|-
| '''1939''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Don McNeill]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Charles Harris]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Elwood Cooke]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bobby Riggs]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Bromwich
|-
| '''1938''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Bromwich]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Bernard Destremau]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Yvon Petra]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Don Budge&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gene Mako || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Don Budge&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gene Mako
|-
| '''1937''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] D.P.Turnbull || [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px]] [[Gottfried von Cramm]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px]] [[Henner Henkel]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Don Budge&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Gene Mako || [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px]] Gottfried von Cramm&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px]] Henner Henkel
|-
| '''1936''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[D.P.Turnbull]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Marcel Bernard]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] George Hughes&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Raymond Tuckey]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Don Budge]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Gene Mako]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1935''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Jack Crawford&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Vivian McGrath]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Jack Crawford&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Adrian Quist]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Jack Crawford&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Adrian Quist || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Wilmer Allison&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] John Van Ryn
|-
| '''1934''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Fred Perry&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[George Hughes (tenisač)|George Hughes]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Lester Stoefen || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Lester Stoefen
|-
| '''1933''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Keith Gledhill&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Ellsworth Vines || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Pat Hughes (tenisač)|Pat Hughes]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Fred Perry]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Lester Stoefen]]
|-
| '''1932''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Jack Crawford&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Edgar Moon]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Henri Cochet&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Ellsworth Vines]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Keith Gledhill]]
|-
| '''1931''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Charles Donohoe]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ray Dunlop]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[John Van Ryn]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] John Van Ryn || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Wilmer Allison&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] John Van Ryn
|-
| '''1930''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Jack Crawford&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Harry Hopman || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Henri Cochet&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Wilmer Allison&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] John Van Ryn || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] John Doeg
|-
| '''1929''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Harry Hopman]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] René Lacoste&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Wilmer Allison]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[John Van Ryn]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] George Lott&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[John Doeg]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1928''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Henri Cochet || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[George Lott]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[John Hennessey]]
|-
| '''1927''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Hawkes&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Gerald Patterson || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Henri Cochet&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jacques Brugnon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Frank Hunter&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Bill Tilden || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Bill Tilden&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Frank Hunter
|-
| '''1926''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] John Hawkes&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Gerald Patterson || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Howard Kinsey || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Jacques Brugnon]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Henri Cochet]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Richard Williams&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards
|-
| '''1925''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Pat O'Hara Wood&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Gerald Patterson || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[René Lacoste]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Jean Borotra]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Jean Borotra&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] René Lacoste || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Richard Williams&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards
|-
| '''1924''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] James Anderson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Norman Brookes ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Frank Hunter]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Howard Kinsey]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico (1823-1864, 1867-1893).svg|20px]] [[Robert Kinsey]]
|-
| '''1923''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Pat O'Hara Wood&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Bert St. John]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Leslie Godfree]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Randolph Lycett || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bill Tilden]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Brian Norton]] ''(RSA)''
|-
| '''1922''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[John Hawkes]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Gerald Patterson ||  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[James Anderson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Randolph Lycett || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Bill Tilden&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards
|-
| '''1921''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[S.H. Eaton]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Rhys Gemmell]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Randolph Lycett&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Max Woosnam]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Bill Tilden&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Vincent Richards
|-
| '''1920''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Pat O'Hara Wood&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ron Thomas ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Richard Williams]] &lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Chuck Garland]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Johnston&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Clarence Griffin
|-
| '''1919''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Pat O'Hara Wood]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ron Thomas]] ||  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ron Thomas&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Pat O'Hara Wood || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Norman Brookes&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Gerald Patterson
|-
| '''1918''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Bill Tilden]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Vincent Richards]]
|-
| '''1917''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Fred Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Harold Throckmorton]]
|-
| '''1916''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] William Johnston&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Clarence Griffin
|-
| '''1915''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Horace Rice&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[C.V. Todd]] ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[William Johnston]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Clarence Griffin]]
|-
| '''1914''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ashley Campbell&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Gerald Patterson]] ||  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Norman Brookes&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Anthony Wilding || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Maurice McLoughlin&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Thomas Bundy
|-
| '''1913''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[A. Hedeman]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Ernie Parker ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Herbert Roper Barrett&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Charles Dixon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Maurice McLoughlin&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Thomas Bundy
|-
| '''1912''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[James Cecil Parke]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Charles Dixon]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Herbert Roper Barrett&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Charles Dixon || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Maurice McLoughlin]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Thomas Bundy]]
|-
| '''1911''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rodney Heath&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Randolph Lycett ||  || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Max Décugis]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[André Gobert]] || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Raymond Little]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Gustave Touchard]]
|-
| '''1910''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ashley Campbell]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Horace Rice]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Josiah Ritchie]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Anthony Wilding || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Fred Alexander&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Harold Hackett
|-
| '''1909''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[J.P. Keane]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Ernie Parker]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Herbert Roper Barrett]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Arthur Gore (tenisač)|Arthur Gore]] || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Fred Alexander&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Harold Hackett
|-
| '''1908''' || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Fred Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Alfred Dunlop]] ||  || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Anthony Wilding]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[M.J.G. Ritchie]] || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Fred Alexander&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Harold Hackett
|-
| '''1907''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Bill Gregg]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Harry Parker]] ||  || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Norman Brookes]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] Anthony Wilding || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Fred Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Harold Hackett]]
|-
| '''1906''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Rodney Heath]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Anthony Wilding]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Sydney Howard Smith|Sydney Smith]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Frank Riseley || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Holcombe Ward&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Beals Wright
|-
| '''1905''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Randolph Lycett]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Tom Tachell]] ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Holcombe Ward&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Beals Wright
|-
| '''1904''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Holcombe Ward&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Beals Wright]]
|-
| '''1903''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty
|-
| '''1902''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Sydney Howard Smith|Sydney Smith]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Frank Riseley]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty
|-
| '''1901''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Holcombe Ward&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Dwight Davis
|-
| '''1900''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Holcombe Ward&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Dwight Davis
|-
| '''1899''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Holcombe Ward]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Dwight F. Davis|Dwight Davis]]
|-
| '''1898''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Reggie Doherty&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Laurie Doherty || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Leo Ware&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] George Sheldon Jr.
|-
| '''1897''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Reggie Doherty]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Laurie Doherty]] || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Leo Ware]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[George Sheldon Jr.]]
|-
| '''1896''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Wilfred Baddeley&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Herbert Baddeley || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Carr Neel]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Samuel Neel]]
|-
| '''1895''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Wilfred Baddeley&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Herbert Baddeley || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Malcolm Chace]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Robert Wrenn]]
|-
| '''1894''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Wilfred Baddeley&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Herbert Baddeley || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Clarence Hobart&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Fred Hovey
|-
| '''1893''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Joshua Pim&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] F.O. Stoker || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Clarence Hobart&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Fred Hovey]]
|-
| '''1892''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[E.W. Lewis]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[H.S. Barlow]] || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Oliver Campbell&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Robert Huntington
|-
| '''1891''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Wilfred Baddeley]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Herbert Baddeley]] || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Oliver Campbell&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Robert Huntington]]
|-
| '''1890''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Joshua Pim]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[F.O. Stoker]] || [[Slika:Flag of the United States of America (1890–1891).svg|20px]] Valentine Hall&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States of America (1890–1891).svg|20px]] [[Clarence Hobart]]
|-
| '''1889''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] William Renshaw&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ernest Renshaw || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Henry Slocum]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Howard Taylor]]
|-
| '''1888''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] William Renshaw&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ernest Renshaw || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Oliver Campbell]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Valentine Hall]]
|-
| '''1887''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Herbert Wilberforce]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[P. Bowes-Lyon]] || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Richard Sears&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] James Wright
|-
| '''1886''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] William Renshaw&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ernest Renshaw || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Richard Sears&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] James Wright
|-
| '''1885''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] William Renshaw&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ernest Renshaw || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Richard Sears&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] James Wright
|-
| '''1884''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[William Renshaw]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Ernest Renshaw]] || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Richard Sears&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] James Wright
|-
| '''1883''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] Richard Sears&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] James Wright
|-
| '''1882''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[James Wright]]
|-
| '''1882''' || ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1877}} [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA|1877}} [[James Dwight]]
|-
| '''1881''' || ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1877}} [[Clarence Clark (tenisač)|Clarence Clark]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA|1877}} [[Frederick Winslow Taylor|Fred Taylor]]
|}

== Najuspešnejši tenisači (vsaj 5 naslovov) ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Naslovi !! Tenisači
|-
| 18 || {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]]
|-
| 17 || {{ikonazastave|Australia}} [[John Newcombe]]
|-
| 16 || {{ikonazastave|Australia}} [[Roy Emerson]], {{ikonazastave|Australia}} [[Todd Woodbridge]], {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]]
|-
| 14 || {{ikonazastave|Australia}} [[Adrian Quist]]
|-
| 13 || {{ikonazastave|Australia}} [[John Bromwich]], {{ikonazastave|Australia}} [[Tony Roche]]
|-
| 12 || {{ikonazastave|Australia}} [[Mark Woodforde]]
|-
| 11 || {{ikonazastave|Australia}} [[Neale Fraser]]
|-
| 10 || {{ikonazastave|Australia}} [[Fred Stolle]], {{ikonazastave|France}} [[Jacques Brugnon]], {{ikonazastave|GBR}} [[Lawrence Doherty]], {{ikonazastave|GBR}} [[Reginald Doherty]]
|-
| 9 || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]], {{ikonazastave|Australia}} [[Frank Sedgman]], {{ikonazastave|France}} [[Jean Borotra]], {{ikonazastave|Australia}} [[Ken Rosewall]], {{ikonazastave|USA}} [[John McEnroe]], {{ikonazastave|Sweden}} [[Jonas Björkman]]
|-
| 8 || {{ikonazastave|Sweden}} [[Anders Järryd]], {{ikonazastave|USA|1912}} [[George Lott]], {{ikonazastave|Australia}} [[Lew Hoad]], {{ikonazastave|Canada}} [[Daniel Nestor]], {{ikonazastave|India}} [[Leander Paes]]
|-
| 7 || {{ikonazastave|Australia}} [[Ken McGregor]], {{ikonazastave|Australia}} [[John Fitzgerald (tennis player)|John Fitzgerald]], {{ikonazastave|USA}} [[Peter Fleming (tennis)|Peter Fleming]], {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vincent Richards]]
|-
| 6 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Bill Tilden]], {{ikonazastave|USA|1896}} [[Fred Alexander]], {{ikonazastave|Australia}} [[Gerald Patterson]], {{ikonazastave|USA|1896}} [[Holcombe Ward]], {{ikonazastave|NED}} [[Jacco Eltingh]], {{ikonazastave|Australia}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Jack Kramer]], {{ikonazastave|USA|1912}} [[John Van Ryn]], {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]], {{ikonazastave|USA|1877}} [[Richard Sears]], {{ikonazastave|Australia}} [[Rod Laver]], {{ikonazastave|Belarus}} [[Maks Mirni]]
|-
| 5 || {{ikonazastave|USA}} [[James Dwight]], {{ikonazastave|UK}} [[Ernest Renshaw]], {{ikonazastave|UK}} [[William Renshaw]], {{ikonazastave|UK}} [[Randolph Lycett]], {{ikonazastave|NZL}} [[Anthony Wilding]], {{ikonazastave|Australia}} [[Pat O’Hara Wood]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]], {{ikonazastave|USA}} [[Gardnar Mulloy]], {{ikonazastave|AUS}} [[Mervyn Rose]], {{ikonazastave|USA}} [[Bill Talbert]], {{ikonazastave|USA}} [[Dennis Ralston]], {{ikonazastave|USA}} [[Vic Seixas]], {{ikonazastave|USA}} [[Tony Trabert]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Frew McMillan]], {{ikonazastave|Australia}} [[Mark Edmondson]], {{ikonazastave|USA}} [[Rick Leach]], {{ikonazastave|USA}} [[Bob Lutz (tenisač)|Robert Lutz]], {{ikonazastave|USA}} [[Stan Smith]], {{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]], {{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]]
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Grand Slam|turnirja=turnirjev za Grand Slam}}

[[Kategorija:Grand Slam]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Grand Slam - moške dvojice]]</text>
      <sha1>ciz17chxpmgu8h1380lifq7l79x9aou</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev turnirjev za Grand Slam - ženske dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122479</id>
    <revision>
      <id>6686653</id>
      <parentid>6623943</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:11:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6686653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59438" sha1="fqz9fzsktd6p86ruhfa3nfulpbxewwc" xml:space="preserve">__NOTOC__
'''Seznam zmagovalk [[tenis|teniških]] turnirjev za [[Grand Slam]] med ženskimi dvojicami'''.

== Zmagovalke po letih ==
:''Med letoma 1977 in 1985 je Odprto prvenstvo Avstralije potekalo decembra.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! Leto!! [[Odprto prvenstvo Avstralije|Avstralija]] !! [[Odprto prvenstvo Francije|Francija]] !! [[Odprto prvenstvo Anglije|Anglija]] !! [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|ZDA]]
|-
| '''2026''' || {{ikonazastave|BEL}} Elise Mertens&lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} Žang Šuai || {{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Taylor Townsend
|-
| '''2025''' || {{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Taylor Townsend]] || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Jasmine Paolini]] || {{ikonazastave|}} [[Veronika Kudermetova]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BEL}} Elise Mertens || {{ikonazastave|CAN}} Gabriela Dabrowski&lt;br&gt;{{ikonazastave|NZL}} Erin Routliffe
|-
| '''2024''' || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} Elise Mertens || {{ikonazastave|USA}} [[Coco Gauff]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Taylor Townsend || {{ikonazastave|UKR}} [[Ljudmila Kičenok]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|LAT}} [[Jeļena Ostapenko]]
|-
| '''2023''' || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} [[Wang Xinyu]] || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Barbora Strýcová || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NZL}} [[Erin Routliffe]]
|-
| '''2022''' || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|FRA}} Caroline Garcia&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková
|-
| '''2021''' || {{ikonazastave|BEL}} [[Elise Mertens]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|BLR}} [[Arina Sabalenka]] || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} Elise Mertens || {{ikonazastave|Australia}} Samantha Stosur &lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} Žang Šuai
|-
| '''2020''' || {{ikonazastave|HUN}} [[Tímea Babos]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] || {{ikonazastave|HUN}} Tímea Babos&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic || ''odpoved'' || {{ikonazastave|GER}} [[Laura Siegemund]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|RUS}} Vera Zvonarjova
|-
| '''2019''' || {{ikonazastave|Australia}} Samantha Stosur &lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} [[Žang Šuai (tenisačica)|Žang Šuai]] || {{ikonazastave|HUN}} Tímea Babos&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Strýcová]] || {{ikonazastave|BEL}} [[Elise Mertens]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|BLR}} [[Arina Sabalenka]]
|-
| '''2018''' || {{ikonazastave|HUN}} Tímea Babos&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic || {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčiková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Kateřina Siniaková || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashleigh Barty]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[CoCo Vandeweghe]]
|-
| '''2017''' || {{ikonazastave|USA}} Bethanie Mattek-Sands &lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Lucie Šafářová || {{ikonazastave|USA}} Bethanie Mattek-Sands &lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Lucie Šafářová || {{ikonazastave|RUS}} Jekaterina Makarova &lt;br&gt;{{ikonazastave|RUS}} Jelena Vesnina || {{ikonazastave|TPE}} [[Chan Yung-jan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis
|-
| '''2016''' || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} [[Sania Mirza]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Caroline Garcia]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic || {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|USA}} Bethanie Mattek-Sands &lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Lucie Šafářová
|-
| '''2015''' || {{ikonazastave|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Šafářová]] || {{ikonazastave|USA}} Bethanie Mattek-Sands &lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Lucie Šafářová || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} [[Sania Mirza]] || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} Sania Mirza
|-
| '''2014''' || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} Roberta Vinci || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} Peng Šuai || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} Roberta Vinci || {{ikonazastave|RUS}} Jekaterina Makarova &lt;br&gt;{{ikonazastave|RUS}} Jelena Vesnina
|-
| '''2013''' || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} Roberta Vinci || {{ikonazastave|RUS}} [[Jekaterina Makarova]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]] ||  {{ikonazastave|TPE}} [[Hsieh Su-wei]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} [[Peng Šuai]] || {{ikonazastave|CZE}} Andrea Hlaváčková&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} Lucie Hradecká
|-
| '''2012''' || {{ikonazastave|RUS}} Svetlana Kuznecova &lt;br&gt;{{ikonazastave|RUS}} Vera Zvonarjova || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Roberta Vinci]] || {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} Roberta Vinci
|-
| '''2011''' || {{ikonazastave|ARG}} [[Gisela Dulko]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Flavia Pennetta]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Andrea Hlaváčková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Hradecká]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Květa Peschke]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] || {{ikonazastave|USA}} Liezel Huber &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} Lisa Raymond
|-
| '''2010''' || {{ikonazastave|USA}} Serena Williams&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|USA}} [[Vania King]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|Kazakhstan}} [[Jaroslava Švedova]] || {{ikonazastave|USA}} Vania King &lt;br&gt; {{ikonazastave|KAZ}} Jaroslava Švedova
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''2009''' ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|Spain}} Anabel Medina Garrigues &lt;br&gt;{{ikonazastave|Spain}} Virginia Ruano Pascual ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams ||bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams
|-
| '''2008''' || {{ikonazastave|Ukraine}} [[Alona Bondarenko]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|Ukraine}} [[Katerina Bondarenko]]  || {{ikonazastave|Spain}} [[Anabel Medina Garrigues]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|Spain}} Virginia Ruano Pascual || {{ikonazastave|USA}} Serena Williams &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Venus Williams || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Liezel Huber
|-
| '''2007''' || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|South Africa}} Liezel Huber ||{{ikonazastave|Australia}} Alicia Molik &lt;br&gt;{{ikonazastave|Italy}} [[Mara Santangelo]] || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|South Africa}} Liezel Huber ||{{ikonazastave|France}} Nathalie Dechy &lt;br&gt;{{ikonazastave|Russia}} [[Dinara Safina]]
|-
| '''2006''' || [[Slika:Flag of the People's Republic of China.svg|20px]] [[Yan Zi (tenisačica)|Zi Yan]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the People's Republic of China.svg|20px]] [[Jie Zheng]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lisa Raymond&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Samantha Stosur  || [[Slika:Flag of the People's Republic of China.svg|20px]] Zi Yan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the People's Republic of China.svg|20px]] Jie Zheng||{{ikonazastave|Francija}} [[Nathalie Dechy]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Rusija}} [[Vera Zvonarjova]]
|-
| '''2005''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Alicia Molik]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] [[Svetlana Kuznecova]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez || [[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] Cara Black&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa.svg|20px]] [[Liezel Huber]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lisa Raymond&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Samantha Stosur]] 
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''2004''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez || [[Slika:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] [[Cara Black]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rennae Stubbs || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez
|-
| '''2003''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Serena Williams&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Venus Williams || [[Slika:Flag of Belgium (civil).svg|20px]] [[Kim Clijsters]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] Ai Sugiyama || [[Slika:Flag of Belgium (civil).svg|20px]] Kim Clijsters&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] Ai Sugiyama || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez
|-
| '''2002''' || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] Ana Kurnikova || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Serena Williams&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Venus Williams || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Virginia Ruano&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] Paola Suarez
|-
| '''2001''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Serena Williams&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Venus Williams  || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Virginia Ruano Pascual|Virginia Ruano]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] [[Paola Suarez]]  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lisa Raymond&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rennae Stubbs || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lisa Raymond&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Rennae Stubbs
|-
| '''2000''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Lisa Raymond]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Rennae Stubbs]]  || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Mary Pierce]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Serena Williams&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Venus Williams || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Julie Halard-Decugis]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] [[Ai Sugijama]]
|-
| '''1999''' || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Russia.svg|20px]] [[Ana Kurnikova]]  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Serena Williams]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Venus Williams]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lindsay Davenport&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Corina Morariu]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Serena Williams&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Venus Williams
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1998''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Croatia.svg|20px]] [[Mirjana Lučić]]  || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis &lt;br /&gt; [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna 
|-
| '''1997''' || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] Martina Hingis&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Lindsay Davenport&lt;br /&gt;{{border|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]]}} Jana Novotna
|-
| '''1996''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Chanda Rubin]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Arantxa Sánchez || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Lindsay Davenport]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Mary Joe Fernandez || [[Slika:Flag of Switzerland.svg|20px]] [[Martina Hingis]]&lt;br /&gt;{{border|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]]}} [[Helena Suková]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]
|-
| '''1995''' || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Arantxa Sánchez  || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Arantxa Sánchez || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belarus.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1994''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Arantxa Sánchez
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1993''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] Arantxa Sánchez&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1992''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Arantxa Sánchez Vicario|Arantxa Sánchez]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Belarus_(1918,_1991-1995).svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]
|-
| '''1991''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Patty Fendick]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Mary Joe Fernández]] || [[Slika:Flag of Puerto Rico.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna || [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] Larisa Neiland&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1990''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Jana Novotna&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova || [[Slika:Flag of Puerto Rico.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova
|-
| '''1989''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] [[Larisa Neiland]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] [[Natalija Zverjeva]] || {{border|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]]}} [[Jana Novotná]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Hana Mandlíková]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova
|-
| '''1988''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Steffi Graf]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Argentina.svg|20px]] [[Gabriela Sabatini]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Gigi Fernández]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Robin White]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1987''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Claudia Kohde-Kilsch&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Helena Sukova || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1986''' || || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Hungary.svg|20px]] [[Andrea Temesvári]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver
|-
| '''1985''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Kathy Jordan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Elizabeth Smylie]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Claudia Kohde-Kilsch]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Helena Suková]] 
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1984''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver|| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver 
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1983''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver|| [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Rosalyn Fairbank&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Candy Reynolds]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver 
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1982''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver|| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Anne Smith || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Pam Shriver || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Wendy Turnbull 
|-
| '''1981''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Kathy Jordan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Anne Smith|| [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Rosalyn Fairbank]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Tanya Harford]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Pam Shriver]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Anne Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Kathy Jordan 
|-
| '''1980''' || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Betsy Nagelsen|| [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Kathy Jordan]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Anne Smith]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Kathy Jordan&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Anne Smith || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King 
|-
| '''1979''' || [[Slika:Flag of New Zealand.svg|20px]] [[Judy Chaloner]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Dianne Evers]]|| [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Betty Stove&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Wendy Turnbull || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Betty Stove&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Wendy Turnbull 
|-
| '''1978''' || [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px]] [[Mima Jaušovec]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Romania (1965-1989).svg|20px]] [[Virginia Ruzici]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Kerry Reid&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Wendy Turnbull]] || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Betsy Nagelsen]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Renata Tomanová]]
|-
| '''1977''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Dianne Balestrat]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Helen Gourlay &lt;small&gt;(jan)&lt;/small&gt;&lt;hr&gt; [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Evonne Goolagong&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Helen Gourlay &lt;small&gt;(dec)&lt;/small&gt; || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Regina Maršikova]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Pam Teeguarden]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Helen Gourlay&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[JoAnne Russell]] || [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Betty Stove
|-
| '''1976''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Evonne Goolagong&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Helen Gourlay || [[Slika:Flag of Uruguay.svg|20px]] [[Fiorella Bonicelli]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Gail Lovera]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Chris Evert&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] Martina Navratilova || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Delina Boshoff]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Ilana Kloss]]
|-
| '''1975''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Evonne Goolagong&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peggy Michel || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Chris Evert&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|20px]] [[Martina Navratilova]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Ann Kiyomura]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|20px]] [[Kazuko Savamacu]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Virginia Wade
|-
| '''1974''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Evonne Goolagong&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Peggy Michel]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Chris Evert]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|20px]] [[Olga Morozova]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Evonne Goolagong&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Peggy Michel || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1973''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Virginia Wade]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Virginia Wade || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Virginia Wade
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;| '''1972''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Kerry Harris]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Helen Gourlay]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Betty Stove]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Betty Stove || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] Betty Stove
|-
| '''1971''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Evonne Goolagong]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Gail Chanfreau&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton
|-
| '''1970''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Gail Chanfreau]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton
|-
| '''1969''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ann Haydon Jones || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Darlene Hard]]
|-
| '''1968''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Karen Krantzcke]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Kerry Reid]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Francoise Durr&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Ann Haydon Jones || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith Court
|- bgcolor=&quot;ffffff&quot;
! colspan = &quot;5&quot; bgcolor = &quot;#ffffff&quot; align = &quot;center&quot; | ↑&amp;nbsp;&amp;nbsp;Odprti turnirji&amp;nbsp;&amp;nbsp;↑
|-
| '''1967''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lesley Turner&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Françoise Dürr]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Gail Sheriff]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Rosemary Casals]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Rosemary Casals&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean King
|-
| '''1966''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Carole Graebner&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Nancy Richey || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Judy Tegart Dalton || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean Moffitt || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Nancy Richey
|-
| '''1965''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lesley Turner || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lesley Turner || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Nancy Richey || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Carole Graebner]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Nancy Richey]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1964''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Judy Tegart Dalton]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Lesley Turner]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lesley Turner || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Lesley Turner || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean Moffitt&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Karen Susman
|-
| '''1963''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Robyn Ebbern || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Ann Haydon Jones]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Renée Schuurman || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Darlene Hard || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Robyn Ebbern&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith
|-
| '''1962''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Smith &lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Robyn Ebbern]] || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Sandra Reynolds Price&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Renée Schuurman || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Karen Hantze Susman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Billie Jean Moffitt || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Darlene Hard&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno
|-
| '''1961''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Mary Carter Reitano]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Margaret Smith]] || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Sandra Reynolds Price&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Renée Schuurman || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Karen Hantze]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Billie Jean King|Billie Jean Moffitt]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Darlene Hard&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Lesley Turner]]
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1960''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Christine Truman]] || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1959–1960).svg|20px]] Darlene Hard || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1959–1960).svg|20px]] Darlene Hard || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|[[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] Maria Bueno&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] Darlene Hard
|-
| '''1959''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Renée Schuurman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Sandra Reynolds || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Renée Schuurman&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] Sandra Reynolds || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Jeanne Arth&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Darlene Hard || [[Slika:Flag of the United States (1959–1960).svg|20px]] Darlene Hard&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1959–1960).svg|20px]] Jeanne Arth
|-
| '''1958''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mary Bevis Hawton&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long || [[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|20px]] [[Rosie Reyes]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Mexico (1934-1968).svg|20px]] [[Yola Ramírez]] || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[Maria Bueno]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Althea Gibson || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Darlene Hard]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Jeanne Arth]]
|-
| '''1957''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Althea Gibson&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Shirley Bloomer]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Darlene Hard || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Althea Gibson&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Darlene Hard || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| '''1956''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mary Bevis Hawton&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Angela Buxton]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Althea Gibson]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Angela Buxton&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Althea Gibson || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| '''1955''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mary Bevis Hawton&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Beryl Penrose || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Beverly Fleitz]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Darlene Hard]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Angela Mortimer]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Anne Shilcock]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| '''1954''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Mary Bevis Hawton&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Beryl Penrose]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Maureen Connolly&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Nell Hopman]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1953''' || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Maureen Connolly]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Julia Sampson]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1952''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne Bolton || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1951''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne Bolton || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Shirley Fry&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1950''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Doris Hart&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Shirley Fry]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1949''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne Bolton || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| '''1948''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne Bolton || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Doris Hart]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Patricia Todd]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne du Pont || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret du Pont
|-
| '''1947''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne Long&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne Bolton || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Patricia Todd]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Doris Hart]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1946''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Joyce Fitch]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Mary Bevis]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| '''1945''' ||  || [[P. Fritz]] &lt;br /&gt; [[Simone Iribarne Lafargue]] ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| '''1944''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| '''1943''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Louise Brough&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| '''1942''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Louise Brough]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Margaret Osborne
|-
| '''1941''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Margaret Osborne]]
|-
| '''1940''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Thelma Coyne]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Nancye Wynne Bolton]] ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Alice Marble
|-
| '''1939''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Jadwiga Jedrzejowska]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Alice Marble || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Alice Marble
|-
| '''1938''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Billy Yorke || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Sarah Palfrey Fabyan]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Alice Marble]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Alice Marble
|-
| '''1937''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Thelma Coyne&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Nancye Wynne || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Billy Yorke || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Billy Yorke || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Alice Marble]]
|-
| '''1936''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Thelma Coyne]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Nancye Wynne]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Billy Yorke]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Freda James&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Kay Stammers || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Marjorie Van Ryn]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Carolin Babcock]]
|-
| '''1935''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Evelyn Dearman]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]]  [[Nancye W. Lyle]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Margaret Scriven]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]]  [[Kay Stammers]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Freda James&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]]  Kay Stammers || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Jacobs&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey Fabyan
|-
| '''1934''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Molesworth&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Emily Hood Westacott || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Jacobs&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey
|-
| '''1933''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Margaret Molesworth&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Emily Hood Westacott || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Simone Mathieu]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Simone Mathieu&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Betty Nuthall&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Freda James]]
|-
| '''1932''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Coral Buttsworth]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Marjorie Cox Crawford]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills Moody&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Doris Metaxa]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Belgium.svg|20px]] [[Josane Sigart]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Helen Jacobs]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Sarah Palfrey
|-
| '''1931''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Daphne Akhurst Cozens]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Louise Bickerton || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Eileen Bennett Whittingstall&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Betty Nuthall || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Phyllis Mudford]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Dorothy S. Barron]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Betty Nuthall&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eileen Whittingstall
|-
| '''1930''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Margaret Molesworth]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Emily Hood]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills Moody&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills Moody&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Betty Nuthall]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Sarah Palfrey]]
|-
| '''1929''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Daphne Akhurst&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Esna Boyd || [[Slika:Flag of Spain (1785-1873 and 1875-1931).svg|20px]] [[Lili Álvarez]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px]] [[Kea Bouman]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Peggy Saunders&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Phoebe Holcroft Watson || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Phoebe Holcroft Watson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Peggy Michell]]
|-
| '''1928''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Daphne Akhurst&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Esna Boyd || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Phoebe Holcroft Watson]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Eileen Bennett]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Peggy Saunders]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Phoebe Holcroft Watson || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Hazel Hotchkiss Wightman&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills
|-
| '''1927''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Meryl O'Hara Wood&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Louise Bickerton]] || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Irene Peacock]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px]] [[Bobby Heine]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Kathleen McKane Godfree&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Ermyntrude Harvey]]
|-
| '''1926''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Meryl O'Hara Wood]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Esna Boyd || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] Julie Vlasto || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mary Browne&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanor Goss
|-
| '''1925''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Sylvia Lance Harper&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Daphne Akhurst || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Julie Vlasto]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mary Browne&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills
|-
| '''1924''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Daphne Akhurst]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Sylvia Lance ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Hazel Hotchkiss Wightman&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Hazel Hotchkiss Wightman&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Helen Wills
|-
| '''1923''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] Esna Boyd&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Sylvia Lance]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Geraldine Beamish]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Kathleen McKane Godfree]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Kathleen McKane Godfree&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Phyllis Covell]]
|-
| '''1922''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Esna Boyd]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Australia.svg|20px]] [[Majorie Mountain]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Marion Zinderstein Jessup&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Helen Wills]]
|-
| '''1921''' ||  || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Germaine Golding]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mary Browne&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mrs. R.H. Williams
|-
| '''1920''' || || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Dorothy Holman]] &lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Phyllis Satterwaithe]]  || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Marion Zinderstein&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanor Goss
|-
| '''1919''' ||  ||  || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] Suzanne Lenglen&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Marion Zinderstein&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanor Goss
|-
| '''1918''' ||  ||   ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Marion Zinderstein]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Eleanor Goss]]
|-
| '''1917''' ||  ||   ||  || [[Slika:Flag of Norway.svg|20px]] Molla Bjurstedt&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanora Sears
|-
| '''1916''' ||  ||   ||  || [[Slika:Flag of Norway.svg|20px]] [[Molla Bjurstedt]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanora Sears
|-
| '''1915''' ||  ||   ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Hazel Hotchkiss Wightman&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Eleanora Sears
|-
| '''1914''' ||  || [[Slika:Flag of France.svg|20px]] [[Suzanne Lenglen]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Elizabeth Ryan]]  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Agatha Morton]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Elizabeth Ryan || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mary Browne&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mrs. R.H. Williams
|-
| '''1913''' ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Winifred McNair]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Dora Boothby]] || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] Mary Browne&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Mrs. R.H. Williams]]
|-
| '''1912''' ||  ||  ||  || [[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Mary Browne]]&lt;br /&gt;[[Slika:US flag 48 stars.svg|20px]] [[Dorothy Green]]
|-
| '''1911''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Hazel Hotchkiss&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Eleanora Sears]]
|-
| '''1910''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Hazel Hotchkiss&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] Edith Rotch
|-
| '''1909''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Hazel Hotchkiss]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Edith Rotch]]
|-
| '''1908''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Evelyn Sears]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 46 Star Flag.svg|20px]] [[Margaret Curtis]]
|-
| '''1907''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Marie Wimer]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Carrie Neely
|-
| '''1906''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Mrs. L.S. Coe]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Mrs. D.S. Platt]]
|-
| '''1905''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Helen Homans]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Carrie Neely
|-
| '''1904''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Mary Sutton]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Miriam Hall]]
|-
| '''1903''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Elisabeth Moore&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Carrie Neely]]
|-
| '''1902''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Juliette Atkinson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Marion Jones (tenisačica)|Marion Jones]]
|-
| '''1901''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Juliette Atkinson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Myrtle McAteer
|-
| '''1900''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Edith Parker]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Hallie Champlin]]
|-
| '''1899''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Jane Craven]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Myrtle McAteer]]
|-
| '''1898''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Juliette Atkinson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Kathleen Atkinson
|-
| '''1897''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Juliette Atkinson&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Kathleen Atkinson]]
|-
| '''1896''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] [[Elisabeth Moore]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States (1896–1908).svg|20px]] Juliette Atkinson
|-
| '''1895''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Helen Hellwig&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] Juliette Atkinson
|-
| '''1894''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Helen Hellwig]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Juliette Atkinson]]
|-
| '''1893''' ||  ||  ||  || [[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Aline Terry]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Hattie Butler]]
|-
| '''1892''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] Mabel Cahill&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Adeline McKinlay]]
|-
| '''1891''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px]] [[Mabel Cahill]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 44 Star Flag.svg|20px]] [[Mrs. W. Fellowes Morgan]]
|-
| '''1890''' ||  ||  ||  || [[Slika:Flag of the United States of America (1890–1891).svg|20px]] [[Ellen Roosevelt]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States of America (1890–1891).svg|20px]] [[Grace Roosevelt]]
|-
| '''1889''' ||  ||  || || [[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Bertha Townsend]]&lt;br /&gt;[[Slika:US 38 Star Flag.svg|20px]] [[Margarette Ballard]]
|}

== Najuspešnejše tenisačice (vsaj 5 naslovov) ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Naslovi !! Tenisačice
|-
| 31 || {{ikonazastave|Czechoslovakia}}/{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navratilova]]
|-
| 21 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Louise Brough Clapp]], {{ikonazastave|United States|1912}} [[Margaret Osborne duPont]], {{ikonazastave|USA}} [[Pam Shriver]]
|-
| 19 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]]
|-
| 18 || {{ikonazastave|USSR}}/{{ikonazastave|BLR|1991}}/{{ikonazastave|BLR}} [[Natalija Zverjeva]]
|-
| 17 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elizabeth Ryan]], {{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]]
|-
| 16 || {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]]
|-
| 14 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]], {{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]], {{ikonazastave|USA}} [[Venus Williams]]
|-
| 13 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Darlene Hard]], {{ikonazastave|Switzerland}} [[Martina Hingis]]
|-
| 12 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Shirley Fry Irvin]], {{ikonazastave|Australia}} [[Thelma Coyne Long]], {{ikonazastave|Czechoslovakia}}/{{ikonazastave|Czech Republic}} [[Jana Novotná]]
|-
| 11 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Sarah Palfrey Cooke]], {{ikonazastave|Brazil}} [[Maria Bueno]], {{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]]
|-
| 10 || {{ikonazastave|Australia}} [[Nancye Wynne Bolton]], {{ikonazastave|Spain}} [[Virginia Ruano Pascual]]
|-
| 9 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Wills Moody]], {{ikonazastave|France}} [[Simone Mathieu]], {{ikonazastave|USA}} [[Rosemary Casals]], {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Helena Suková]]
|-
| 8 || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]], {{ikonazastave|Australia}} [[Judy Tegart Dalton]], {{ikonazastave|Argentina}} [[Paola Suárez]]
|-
| 7 || {{ikonazastave|USA|1891}} [[Juliette Atkinson]], {{ikonazastave|United States|1908}} [[Hazel Hotchkiss Wightman]], {{ikonazastave|Australia}} [[Lesley Turner Bowrey]],{{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]], {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčiková]], {{ikonazastave|TPE}} [[Hsieh Su-wei]]
|-
| 6 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Mary Browne]], {{ikonazastave|United States|1912}} [[Alice Marble]], {{ikonazastave|Australia}} [[Evonne Goolagong Cawley]], {{ikonazastave|Netherlands}} [[Betty Stöve]], {{ikonazastave|Spain}} [[Arantxa Sánchez Vicario]], {{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]], {{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]], {{ikonazastave|BEL}} [[Elise Mertens]]
|-
| 5 || {{ikonazastave|AUS}} [[Esna Boyd Robertson]], {{ikonazastave|AUS}} [[Daphne Akhurst Cozens]], {{ikonazastave|USA}} [[Althea Gibson]], {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Renee Schuurman Haygarth]], {{ikonazastave|Australia}} [[Helen Gourlay Cawley]], {{ikonazastave|USA}} [[Anne Smith]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Kathy Jordan]], {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Cara Black]], {{ikonazastave|South Africa}}/{{ikonazastave|USA}} [[Liezel Huber]], {{ikonazastave|ITA}} [[Roberta Vinci]], {{ikonazastave|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]], {{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Šafářová]]
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Grand Slam|turnirja=turnirjev za Grand Slam}}

[[Kategorija:Grand Slam]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Grand Slam - ženske dvojice]]</text>
      <sha1>fqz9fzsktd6p86ruhfa3nfulpbxewwc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev turnirjev za Grand Slam - mešane dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122483</id>
    <revision>
      <id>6686654</id>
      <parentid>6623945</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:11:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ dp</comment>
      <origin>6686654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48025" sha1="b902rush0uk0cp2tb5jgn5shao58qmc" xml:space="preserve">__NOTOC__
'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniških]] turnirjev za [[Grand Slam]] med mešanimi dvojicami'''.

==Zmagovalci po letih==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! Leto!! [[Odprto prvenstvo Avstralije|Avstralija]] !! [[Odprto prvenstvo Francije|Francija]] !! [[Odprto prvenstvo Anglije|Anglija]] !! [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|ZDA]]
|-
| '''2026''' || {{ikonazastave|AUS}} Olivia Gadecki&lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} John Peers || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} Andrea Vavassori
|-
| '''2025''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Olivia Gadecki]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[John Peers]] || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} Andrea Vavassori || {{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Sem Verbeek]] || {{ikonazastave|ITA}} Sara Errani&lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} Andrea Vavassori
|-
| '''2024''' || {{ikonazastave|TPE}} [[Hsieh Su-wei]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|POL}} [[Jan Zieliński]] ||  {{ikonazastave|GER}} Laura Siegemund&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Roger-Vasselin]] || {{ikonazastave|TPE}} Hsieh Su-wei&lt;br&gt;{{ikonazastave|POL}} Jan Zieliński || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]]
|-
| '''2023''' || {{ikonazastave|BRA}} [[Luisa Stefani]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Rafael Matos]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Miju Kato (tenisačica)|Miju Kato]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Tim Pütz]] || {{ikonazastave|UKR}} [[Ljudmila Kičenok]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} Mate Pavić || {{ikonazastave|KAZ}} [[Ana Danilina]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FIN}} [[Harri Heliövaara]]
|-
| '''2022''' || {{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} Ivan Dodig || {{ikonazastave|JPN}} [[Ena Šibahara]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Wesley Koolhof]] || {{flagicon|USA}} Desirae Krawczyk&lt;br&gt;{{flagicon|GBR}} Joe Salisbury || {{ikonazastave|AUS}} [[Storm Sanders]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUS}} John Peers
|-
| '''2021''' || {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčiková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Rajeev Ram]] || {{flagicon|USA}} [[Desirae Krawczyk]]&lt;br&gt;{{flagicon|GBR}} [[Joe Salisbury]] || {{flagicon|USA}} Desirae Krawczyk&lt;br&gt;{{flagicon|GBR}} [[Neal Skupski]] || {{flagicon|USA}} Desirae Krawczyk&lt;br&gt;{{flagicon|GBR}} Joe Salisbury
|-
| '''2020''' || {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčiková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Nikola Mektić]] || ''odpoved'' || ''odpoved'' || ''odpoved''
|-
| '''2019''' || {{ikonazastave|CZE}} Barbora Krejčiková&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Rajeev Ram]] || {{ikonazastave|TPE}} Latiša Čan&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} Ivan Dodig || {{ikonazastave|TPE}} Latiša Čan&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} Ivan Dodig || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Bethanie Mattek-Sands&lt;br&gt;{{ikonazastave|UK}} Jamie Murray
|-
| '''2018''' || {{ikonazastave|CAN}} Gabriela Dabrowski&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} Mate Pavić || {{ikonazastave|TPE}} [[Latiša Čan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] || {{ikonazastave|USA}} [[Nicole Melichar]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUT}} [[Alexander Peya]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Bethanie Mattek-Sands&lt;br&gt;{{ikonazastave|UK}} Jamie Murray
|-
| '''2017''' || {{ikonazastave|USA}} [[Abigail Spears]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|COL}} [[Juan Sebastián Cabal]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} [[Rohan Bopanna]] || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|UK}} Jamie Murray || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|UK}} Jamie Murray
|-
| '''2016''' || {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} Bruno Soares || {{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} Leander Paes || {{ikonazastave|GBR}} [[Heather Watson]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|FIN}} [[Henri Kontinen]] || {{ikonazastave|GER}} [[Laura Siegemund]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]]  
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''2015''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} Leander Paes || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Bethanie Mattek-Sands&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Mike Bryan || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} Leander Paes || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|SUI}} Martina Hingis&lt;br&gt;{{ikonazastave|IND}} Leander Paes
|-
| '''2014''' || {{ikonazastave|FRA}} Kristina Mladenovic&lt;br&gt;{{ikonazastave|CAN}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|GER}} Anna-Lena Grönefeld&lt;br&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] || {{ikonazastave|AUS}} Samantha Stosur&lt;br&gt;{{ikonazastave|SRB}} Nenad Zimonjić || {{ikonazastave|India}} Sania Mirza&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Soares]]
|-
| '''2013''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Jarmila Gajdošová]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Ebden]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Hradecká]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[František Čermák]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CAN}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|CZE}} [[Andrea Hlaváčková]]&lt;/small&gt; &lt;br&gt;{{ikonazastave|Belarus}} Maks Mirni 
|-
| '''2012''' || {{ikonazastave|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ROM}} [[Horia Tecău]] || {{ikonazastave|India}} Sania Mirza&lt;br&gt;{{ikonazastave|India}} Mahesh Bhupathi || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Lisa Raymond&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Mike Bryan || {{ikonazastave|RUS}} [[Jekaterina Makarova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Soares]]
|-
| '''2011''' || {{ikonazastave|Slovenija}} Katarina Srebotnik &lt;br&gt; {{ikonazastave|Canada}} Daniel Nestor || {{ikonazastave|AUS}} [[Casey Dellacqua]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Scott Lipsky]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Jürgen Melzer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Iveta Benešová]] || {{ikonazastave|USA}} [[Melanie Oudin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jack Sock]]
|-
| '''2010''' || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|India}} Leander Paes || {{ikonazastave|Slovenia}} Katarina Srebotnik &lt;br&gt;{{ikonazastave|Serbia}} Nenad Zimonjić || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|India}} Leander Paes ||{{ikonazastave|USA}} Liezel Huber&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} Bob Bryan 
|-
| '''2009''' ||{{ikonazastave|India}} [[Sania Mirza]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|India}} Mahesh Bhupathi || {{ikonazastave|United States}} [[Liezel Huber]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|United States}} Bob Bryan || {{ikonazastave|Germany}} [[Anna-Lena Grönefeld]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Bahamas}} [[Mark Knowles]] || {{ikonazastave|USA}} [[Carly Gullickson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Travis Parrott]]
|-
| '''2008''' || {{ikonazastave|China}} [[Sun Tiantian]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Serbia}} Nenad Zimonjić || {{ikonazastave|Belarus}} Viktorija Azarenka  &lt;br&gt;{{ikonazastave|United States}} Bob Bryan || {{ikonazastave|AUS}} Samantha Stosur &lt;br&gt;{{ikonazastave|United States}} Bob Bryan || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black &lt;br&gt;{{ikonazastave|India}} Leander Paes
|-
| '''2007''' ||{{ikonazastave|Russia}} Jelena Lihovceva &lt;br&gt;{{ikonazastave|Canada}} [[Daniel Nestor]]  ||{{ikonazastave|FRA}} [[Nathalie Dechy]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ISR}} Andy Ram || {{ikonazastave|Serbia}} [[Jelena Janković]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|UK}} [[Jamie Murray]]|| {{ikonazastave|Belarus}} [[Viktorija Azarenka]]&lt;/small&gt; &lt;br&gt;{{ikonazastave|Belarus}} Maks Mirni 
|-
| '''2006''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Martina Hingis]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Mahesh Bhupathi]] || {{ikonazastave|Slovenija}} Katarina Srebotnik&lt;br&gt;{{ikonazastave|Serbia and Montenegro}} Nenad Zimonjic || {{ikonazastave|Rusija}} Vera Zvonarjova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Izrael}} [[Andy Ram]]|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Bob Bryan
|-
| '''2005''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Samantha Stosur]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Scott Draper]] || {{ikonazastave|Slovaška}} Daniela Hantuchová&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Fabrice Santoro]] || {{ikonazastave|Francija}} [[Mary Pierce]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} Mahesh Bhupathi || {{ikonazastave|Slovaška}} Daniela Hantuchová&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} Mahesh Bhupathi
|-
| '''2004''' || {{ikonazastave|Rusija}} [[Jelena Bovina]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Serbia and Montenegro}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|Francija}} [[Tatiana Golovin]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Richard Gasquet]] || {{ikonazastave|Zimbabwe}} Cara Black&lt;br&gt;{{ikonazastave|Zimbabwe}} Wayne Black || {{ikonazastave|Rusija}} [[Vera Zvonarjova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Bob Bryan
|-
| '''2003''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt; {{ikonazastave|Indija}} Leander Paes || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Lisa Raymond&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Mike Bryan || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} Leander Paes || {{ikonazastave|Slovenija}} Katarina Srebotnik&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bob Bryan]]
|-
| '''2002''' ||  {{ikonazastave|Slovaška}} Daniela Hantuchová&lt;br&gt;{{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Kevin Ullyett]] || {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Cara Black]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Wayne Black]]  || {{ikonazastave|Rusija}} [[Jelena Lihovceva]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} Mahesh Bhupathi  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Lisa Raymond&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mike Bryan]]
|-
| '''2001''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Corina Morariu]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Ellis Ferreira]]  || {{ikonazastave|Španija}} [[Virginia Ruano Pascual]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Španija}} [[Tomas Carbonell]] || {{ikonazastave|Slovaška}} [[Daniela Hantuchová]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češka}} [[Leos Friedl]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Rennae Stubbs&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Todd Woodbridge
|-
| '''2000''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Rennae Stubbs]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jared Palmer]]  || {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} Mariaan de Swardt&lt;br&gt;{{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} David Adams || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kimberly Po-Messerli]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Donald Johnson]] || {{ikonazastave|Španija}} Arantxa Sanchez Vicario&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Jared Palmer
|-
| '''1999''' || {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Mariaan de Swardt]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[David Adams (tenisač)|David Adams]]  || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Katarina Srebotnik]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Piet Norval]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Lisa Raymond&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|Japonska}} [[Ai Sugijama]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} Mahesh Bhupathi
|-
| '''1998''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Venus Williams]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Justin Gimelstob]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Venus Williams&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Justin Gimelstob || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Serena Williams]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Belorusija}} [[Maks Mirni]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Serena Williams&lt;br&gt;{{ikonazastave|Belorusija}} Maks Mirni
|-
| '''1997''' || {{ikonazastave|Nizozemska}} Manon Bollegraf&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Leach || {{ikonazastave|Japonska}} [[Rika Hiraki]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Mahesh Bhupathi]] || {{ikonazastave|Češka}} Helena Sukova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češka}} Cyril Suk || {{ikonazastave|Nizozemska}} Manon Bollegraf&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Leach
|-
| '''1996''' || {{ikonazastave|Latvija}} Larisa Neiland&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Mark Woodforde || {{ikonazastave|Argentina}} [[Patricia Tarabini]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Argentina}} [[Javier Frana]] || {{ikonazastave|Češka}} Helena Sukova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češka}} Cyril Suk || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Lisa Raymond]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Patrick Galbraith
|-
| '''1995''' || {{ikonazastave|Rusija}} Natalia Zvereva&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rick Leach || {{ikonazastave|Latvija}} Larisa Neiland&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Todd Woodbridge || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jonathan Stark]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Meredith McGrath]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Lucena]]
|-
| '''1994''' || {{ikonazastave|Latvija}} Larisa Neiland&lt;br&gt;{{ikonazastave|Rusija}} Andrej Olhovski || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kristie Boogert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Menno Oosting]] || {{ikonazastave|Češka}} Helena Sukova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Todd Woodbridge || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Elna Reinach]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Patrick Galbraith]]
|-
| '''1993''' || {{ikonazastave|Španija}} Arantxa Sanchez Vicario&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Todd Woodbridge || {{ikonazastave|Rusija}} [[Eugenia Maniokova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Olhovski]] || {{ikonazastave|Češka}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Mark Woodforde || {{ikonazastave|Češka}} Helena Sukova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Todd Woodbridge
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1992''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} [[Nicole Provis]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Woodforde]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Španija}} Arantxa Sánchez Vicario&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Mark Woodforde || {{ikonazastave|Latvija}} [[Larisa Neiland]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češkoslovaška}} Cyril Suk || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Nicole Provis&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Mark Woodforde
|-
| '''1991''' || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Jo Durie&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jeremy Bates]] || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Helena Suková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Cyril Suk]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Elizabeth Smylie&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Fitzgerald || {{ikonazastave|Nizozemska}} Manon Bollegraf&lt;br&gt;{{ikonazastave|Nizozemska}} Tom Nijssen
|-
| '''1990''' || {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Natalija Zverjeva]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Jim Pugh || {{ikonazastave|Španija}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Mehika}} Jorge Lozano || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Zina Garrison&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Rick Leach]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Elizabeth Smylie]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Todd Woodbridge]]
|-
| '''1989''' || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} Jana Novotna&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Jim Pugh || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Manon Bollegraf]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Tom Nijssen]] || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} Jana Novotna&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Jim Pugh || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Shelby Cannon]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robin White]]
|-
| '''1988''' || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Jana Novotná]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jim Pugh]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Lori McNeil]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Mehika}} [[Jorge Lozano]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Zina Garrison&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Sherwood Stewart || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} Jana Novotna&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Jim Pugh
|-
| '''1987''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Zina Garrison]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Sherwood Stewart]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Pam Shriver]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Španija}} Emilio Sanchez || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jo Durie]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Michael Bates]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Španija}} [[Emilio Sánchez]]
|-
| '''1986''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kathy Jordan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ken Flach]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Kathy Jordan&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Ken Flach || {{ikonazastave|Italija}} [[Raffaella Reggi]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Španija}} [[Sergio Casal]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1985''' ||  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Švica}} Heinz Günthardt || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Paul McNamee || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Martina Navratilova&lt;br&gt;{{ikonazastave|Švica}} Heinz Günthardt
|-
| '''1984''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Anne Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Dick Stockton || {{ikonazastave|Avstralija}} Wendy Turnbull&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} John Lloyd || {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Manuela Malejeva]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Tim Gullikson]]
|-
| '''1983''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Barbara Jordan (tenisačica)‎|Barbara Jordan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eliot Teltscher]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Wendy Turnbull&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} John Lloyd || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Elizabeth Sayers]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]]
|-
| '''1982''' ||  || {{ikonazastave|Avstralija}} Wendy Turnbull&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Lloyd (tenisač)|John Lloyd]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Anne Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Kevin Curren || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Anne Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Kevin Curren
|-
| '''1981''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Andrea Jaeger]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jimmy Arias]] || {{ikonazastave|Nizozemska}} Betty Stove&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Frew McMillan || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Anne Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Kevin Curren]]
|-
| '''1980''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Anne Smith]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Billy Martin]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Tracy Austin]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[John Austin]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Wendy Turnbull&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1979''' ||  || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} [[Wendy Turnbull]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Bob Hewitt || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|RSA|1928}} Greer Stevens&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Bob Hewitt || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|RSA|1928}} Greer Stevens&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Bob Hewitt
|-
| '''1978''' ||  || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Renata Tomanová]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Pavel Složil]] || {{ikonazastave|Nizozemska}} Betty Stove&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Frew McMillan || {{ikonazastave|Nizozemska}} Betty Stove&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Frew McMillan
|-
| '''1977''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mary Carillo]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[John McEnroe]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Greer Stevens]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Bob Hewitt || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Betty Stove]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Frew McMillan]]
|-
| '''1976''' ||  || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Illona Kloss]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Kim Warwick || {{ikonazastave|Francija}} Francoise Durr&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Tony Roche || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Phil Dent]]
|-
| '''1975''' ||  || {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Fiorella Bonicelli]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Tomas Koch]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rosemary Casals&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dick Stockton]]
|-
| '''1974''' ||  || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Martina Navratilova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Kolumbija}} [[Ivan Molina]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Pam Teeguarden]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Geoff Masters]]
|-
| '''1973''' ||  || {{ikonazastave|Francija}} Francoise Durr&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jean-Claude Barclay || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson
|-
| '''1972''' ||  || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Evonne Goolagong Cawley]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Kim Warwick]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Rosemary Casals&lt;br&gt;{{ikonazastave|ROU|1965}} Ilie Năstase || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen
|-
| '''1971''' ||  || {{ikonazastave|Francija}} Francoise Durr&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jean-Claude Barclay || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson
|-
| '''1970''' ||  || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Bob Hewitt || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Rosemary Casals]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen
|-
| '''1969''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen&lt;br&gt;in&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle &lt;br&gt; {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Ann Haydon Jones || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marty Riessen]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ann Haydon Jones]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Marty Riessen
|-
| '''1968''' || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Dick Crealy]] || {{ikonazastave|Francija}} [[Françoise Dürr]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Claude Barclay]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mary Ann Eisel]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Curtis]]
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1967''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Lesley Turner Bowrey&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Billie Jean King]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} Billie Jean King&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson
|-
| '''1966''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Judy Tegart Dalton]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Tony Roche]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Annette van Zyl]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Frew McMillan]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Donna Floyd Fales]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Owen Davidson
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1965''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Newcombe&lt;br&gt;in&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Robyn Ebbern]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Owen Davidson]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1964''' || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || {{ikonazastave|Avstralija}} Lesley Turner&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[John Newcombe]]
|-
| bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|'''1963''' || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith Court&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken Fletcher]] || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher || bgcolor=&quot;FFD1DC&quot;|{{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Ken Fletcher
|-
| '''1962''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Lesley Turner Bowrey&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Renée Schuurman]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Robert Howe || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Neale Fraser || {{ikonazastave|Avstralija}} Margaret Smith&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Fred Stolle
|-
| '''1961''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Jan Lehane O'Neill&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Darlene Hard&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Rod Laver || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lesley Turner]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Fred Stolle]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Margaret Smith]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Robert Mark]]
|-
| '''1960''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jan Lehane O'Neill]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Trevor Fancutt]] || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Maria Bueno]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Robert Howe || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Darlene Hard&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Rod Laver || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Neale Fraser
|-
| '''1959''' || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Sandra Reynolds Price]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Bob Mark]] || {{ikonazastave|MEX|1934}} [[Yola Ramírez]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Billy Knight]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Darlene Hard&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Rod Laver]] || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Neale Fraser
|-
| '''1958''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mary Bevis Hawton]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Robert Howe]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Shirley Bloomer]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Italija}} [[Nicola Pietrangeli]] || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Lorraine Coghlan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Robert Howe || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Neale Fraser
|-
| '''1957''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Fay Muller]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Mal Anderson]] || {{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Vera Puzejova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Jiri Javorsky]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Darlene Hard&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Mervyn Rose]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Althea Gibson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Danska}} [[Kurt Nielsen]]
|-
| '''1956''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Beryl Penrose]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|Avstralija}} Thelma Coyne Long&lt;br&gt;{{ikonazastave|Čile}} [[Luis Ayala]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Shirley Fry]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken Rosewall]]
|-
| '''1955''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Thelma Coyne Long&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} George Worthington || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Darlene Hard]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Gordon Forbes]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas || {{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas
|-
| '''1954''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Thelma Coyne Long&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Rex Hartwig || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Maureen Connolly]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Lew Hoad]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas || {{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1953''' || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Julie Sampson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Rex Hartwig]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Vic Seixas]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vic Seixas
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1952''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Thelma Coyne Long&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} George Worthington || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1951''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Thelma Coyne Long]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[George Worthington]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman
|-
| '''1950''' || {{ikonazastave|USA|1912}} Doris Hart&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Frank Sedgman || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Barbara Scofield]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Argentina}} [[Enrique Morea]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Eric Sturgess || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret du Pont&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Ken McGregor]]
|-
| bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|'''1949''' || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Sedgman]] || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|RSA|1928}} Sheila Summers&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Eric Sturgess || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|RSA|1928}} Sheila Summers&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Eric Sturgess || bgcolor=&quot;ffffcc&quot;|{{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Eric Sturgess
|-
| '''1948''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nancye Wynne Bolton&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Colin Long || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Patricia Todd]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Bromwich || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Thomas Brown
|-
| '''1947''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nancye Wynne Bolton&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Colin Long || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Sheila Summers]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Bromwich || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Bromwich
|-
| '''1946''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nancye Wynne Bolton&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Colin Long || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Pauline Betz]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Budge Patty]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Louise Brough&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Thomas Brown]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret Osborne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Talbert
|-
| '''1945''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret Osborne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Talbert
|-
| '''1944''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Margaret Osborne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Talbert
|-
| '''1943''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Margaret Osborne]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[William Talbert]]
|-
| '''1942''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Louise Brough]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Fred Schroeder]]
|-
| '''1941''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Sarah Palfrey Cooke&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Jack Kramer]]
|-
| '''1940''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Nancye Wynne Bolton]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Colin Long]] ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Bobby Riggs
|-
| '''1939''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nell Hopman&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Harry Hopman || {{ikonazastave|USA|1912}} Sarah Palfrey Fabyan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[E.T. Cooke]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Bobby Riggs]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Harry Hopman
|-
| '''1938''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Muff Wilson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[John Bromwich]] || {{ikonazastave|Francija}} Simone Passemard Matthieu&lt;br&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Dragutin Mitić]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Don Budge || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Don Budge 
|-
| '''1937''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nell Hall Hopman&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Harry Hopman || {{ikonazastave|Francija}} [[Simone Passemard Matthieu]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Alice Marble&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Don Budge]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Sarah Palfrey Fabyan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Don Budge 
|-
| '''1936''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Nell Hall Hopman&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Harry Hopman || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Adeline Yorke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Marcel Bernard || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Dorothy Round&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Fred Perry || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Alice Marble]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Gene Mako]] 
|-
| '''1935''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Louise Bickerton]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Christian Boussus]] || {{ikonazastave|Francija}} [[Lolett Payot]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Marcel Bernard]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Dorothy Round&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Fred Perry || {{ikonazastave|USA|1912}} Sarah Palfrey Fabyan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Enrique Maier 
|-
| '''1934''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Joan Hartigan Bathurst]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Edgar Moon || {{ikonazastave|Francija}} [[Colette Rosambert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jean Borotra || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Dorothy Round]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Japonska}} [[Rjuki Miki]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Jacobs]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} George Lott 
|-
| '''1933''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Marjorie Cox Crawford&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Jack Crawford || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Margaret Scriven]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Australia }} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] || {{ikonazastave|GER|1933}} [[Hilde Krahwinkel]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER|1933}} [[Gottfried von Cramm]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Ellsworth Vines]] 
|-
| '''1932''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Marjorie Cox Crawford&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Jack Crawford || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Betty Nuthall&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Fred Perry]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Enrique Maier]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Sarah Palfrey]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Fred Perry
|-
| '''1931''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Marjorie Cox Crawford]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Jack Crawford || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Betty Nuthall&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} Patrick Spence || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Anna Harper]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} George Lott || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Betty Nuthall&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} George Lott
|-
| '''1930''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Nell Hall Hopman]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Harry Hopman]] ||{{ikonazastave|GER|Weimar}} [[Cilly Aussem]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Tilden || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Elizabeth Ryan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edith Cross]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Wilmer Allison]]
|-
| '''1929''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Daphne Akhurst Cozens&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Edgar Moon]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Eileen Bennett&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Henri Cochet || {{ikonazastave|USA|1912}} Helen Wills&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Frank Hunter || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Betty Nuthall]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[George Lott]]
|-
| '''1928''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Daphne Akhurst Cozens&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Eileen Bennett&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Henri Cochet || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Patrick Spence]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Helen Wills &lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Hawkes
|-
| '''1927''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Esna Boyd Robertson&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Hawkes || {{ikonazastave|Francija}} [[M. Bordes]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jean Borotra || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Frank Hunter]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eileen Bennett]] &lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Henri Cochet]]
|-
| '''1926''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Esna Boyd Robertson&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Hawkes || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jacques Brugnon || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Kathleen McKane Godfree&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Leslie Godfree]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} Jean Borotra
|-
| '''1925''' || {{ikonazastave|Avstralija}} Daphne Akhurst Cozens&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} Jim Willard || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen&lt;br&gt;{{ikonazastave|Francija}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Kathleen McKane]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} John Hawkes
|-
| '''1924''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Daphne Akhurst Cozens]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Jim Willard]] || || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Kathleen McKane Godfree]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Gilbert]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Wills]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Vincent Richards
|-
| '''1923''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sylvia Lance Harper]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Horace Rice]] || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen &lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Randolph Lycett || {{ikonazastave|Norveška}} Molla Bjurstedt Mallory&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Tilden
|-
| '''1922''' || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Esna Boyd Robertson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[John Hawkes]] || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen &lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Pat O'Hara Wood]] || {{ikonazastave|Norveška}} [[Molla Bjurstedt Mallory]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Tilden
|-
| '''1921''' ||  || {{ikonazastave|Francija}} Suzanne Lenglen &lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Elizabeth Ryan&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Randolph Lycett || {{ikonazastave|USA|1912}} Mary Browne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Bill Johnston]]
|-
| '''1920''' ||  || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Germaine Golding]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[William Laurentz]] || {{ikonazastave|Francija}} [[Suzanne Lenglen]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Gerald Patterson]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Hazel Wightman&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Wallace Johnson
|-
| '''1919''' ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Elizabeth Ryan]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Randolph Lycett]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Marion Zingerstein]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Vincent Richards]]
|-
| '''1918''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Hazel Wightman&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Irving Wright]]
|-
| '''1917''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Eleanora Sears&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} Wallis Davis
|-
| '''1916''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Eleanora Sears]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Wallis Davis]]
|-
| '''1915''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} Hazel Wightman&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Harry Johnson]]
|-
| '''1914''' ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Elizabeth Ryan]]&lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ethel Thomson Larcombe]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[James Parke]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Mary Browne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} William Tilden
|-
| '''1913''' ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Elizabeth Ryan]]&lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Agnes Tuckey]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Hope Crisp]] || {{ikonazastave|USA|1912}} Mary Browne&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[William Tilden]]
|-
| '''1912''' ||  || {{ikonazastave|Francija}} [[Anne de Borman]]&lt;br&gt; {{ikonazastave|Francija}} [[Max Decugis]]  ||  || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Mary Browne]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1912}} [[Richard Norris Williams|Richard Williams]]
|-
| '''1911''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1908}} Hazel Hotchkiss&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1908}} Wallace Johnson
|-
| '''1910''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1908}} Hazel Hotchkiss&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1908}} [[Joe Carpenter]]
|-
| '''1909''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1908}} [[Hazel Hotchkiss]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1908}} Wallace Johnson
|-
| '''1908''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1908}} [[Edith Rotch]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1908}} [[Nathaniel Niles]]
|-
| '''1907''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[May Sayres]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Wallace Johnson]]
|-
| '''1906''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Sarah Coffin]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Edward Dewhurst]]
|-
| '''1905''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Alice Hobert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Clarence Hobert]]
|-
| '''1904''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} Elisabeth Moore&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} Wylie Grant
|-
| '''1903''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Helen Chapman]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Harry Allen]]
|-
| '''1902''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Elisabeth Moore]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Wylie Grant]]
|-
| '''1901''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Marion Jones (tenisačica)|Marion Jones]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Raymond Little]]
|-
| '''1900''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Margaret Hunnewell]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Alfred Codman]]
|-
| '''1899''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Elizabeth Rastall]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[Albert Hoskins (tenisač)|Albert Hoskins]]
|-
| '''1898''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Carrie Neely]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} Edwin Fischer
|-
| '''1897''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} [[Laura Henson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} [[D.L. Magruder]]
|-
| '''1896''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1896}} Juliette Atkinson&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1896}} Edwin Fischer
|-
| '''1895''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1891}} Juliette Atkinson&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1891}} Edwin Fischer
|-
| '''1894''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1891}} [[Juliette Atkinson]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1891}} [[Edwin Fischer]]
|-
| '''1893''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1891}} [[Ellen Roosevelt]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1891}} Clarence Hobart
|-
| '''1892''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|UK}} Mabel Cahill&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1891}} [[Clarence Hobart]]
|-
| '''1891''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|UK}} Mabel Cahill&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1891}} [[M.R. Wright]]
|-
| '''1890''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|UK}} [[Mabel Cahill]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1890}} [[Rodmond Beach]]
|-
| '''1889''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1877}} [[Marian Wright (tenisačica)|Marian Wright]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1877}} J.S. Clark
|-
| '''1888''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1877}} V. Stokes&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1877}} J.S. Clark
|-
| '''1887''' ||  ||  ||  || {{ikonazastave|USA|1877}} [[V. Stokes]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA|1877}} [[J.S. Clark]]
|}

== Najuspešnejši tenisači in tenisačice (vsaj 5 naslovov) ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Naslovi!!Tenisači/-ce
|-
| 21 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]]
|-
| 15 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]]
|-
| 11 || {{ikonazastave|AUS}} [[Owen Davidson]], {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]]
|-
| 10 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Margaret Osborne duPont]], {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletcher]], {{ikonazastave|USA}} [[Martina Navratilova]],  {{ikonazastave|India}} '''[[Leander Paes]] '''
|-
| 9 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elizabeth Ryan]]
|-
| 8 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Louise Brough Clapp]], {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]],  {{ikonazastave|United States|1912}} [[Vic Seixas]], {{ikonazastave|India}} '''[[Mahesh Bhupathi]]'''
|-
| 7 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Alice Marble]], {{ikonazastave|AUS}} [[Fred Stolle]], {{ikonazastave|USA}} [[Marty Riessen]], {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]], {{ikonazastave|USA}} '''[[Bob Bryan]]''', {{ikonazastave|Switzerland}} '''[[Martina Hingis]]'''
|-
| 6 || {{ikonazastave|United States|1908}} [[Hazel Hotchkiss Wightman]], {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Bob Hewitt]], {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]]
|-
| 5 || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Mary Browne]], {{ikonazastave|United States|1912}} [[Bill Tilden]], {{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]], {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]], {{ikonazastave|AUS}} [[John Hawkes (tenisač)|John Hawkes]], {{ikonazastave|AUS}} [[Harry Hopman]], {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]], {{ikonazastave|United States|1912}} [[Sarah Palfrey Cooke]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]], {{ikonazastave|AUS}} [[Thelma Long]], {{ikonazastave|United States|1912}} [[Darlene Hard]], {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]], {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]], {{ikonazastave|USA}} [[Anne Smith]], {{ikonazastave|AUS}} [[Wendy Turnbull]], {{ikonazastave|USA}} [[Jim Pugh]],&lt;br&gt;{{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Helena Suková]], {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Cara Black]], {{ikonazastave|Slovenia}} [[Katarina Srebotnik]], {{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]], {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Woodforde]], {{ikonazastave|Serbia and Montenegro}}/{{ikonazastave|Serbia}} [[Nenad Zimonjić]], {{ikonazastave|UK}} [[Jamie Murray]]
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Grand Slam|turnirja=turnirjev za Grand Slam}}

[[Kategorija:Grand Slam]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Grand Slam - mešane dvojice]]</text>
      <sha1>b902rush0uk0cp2tb5jgn5shao58qmc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - moški posamično</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122567</id>
    <revision>
      <id>6686655</id>
      <parentid>6451675</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:13:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Odprto prvenstvo Francije */ 2026</comment>
      <origin>6686655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25210" sha1="ju64rn6f4z1ephoyan1d7usltx2069h" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med moški posamično'''.

== Zmagovalci po letih ==
=== Nacionalno prvenstvo Francije ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalec!!Drugi!!Rezultat finala
|- 
| [[1891]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] '''[[H. Briggs]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[P. Baigneres]] || 
|-
| [[1892]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Jean Schopfer]]''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] [[Fassitt]] || 
|-
| [[1893]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[L. Riboulet]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Jean Schopfer]] || 
|-
| [[1894]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Vacherot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Gérard Brosselin]] || 
|-
| [[1895]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Vacherot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[L. Riboulet]] || 
|-
| [[1896]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Vacherot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Gérard Brosselin]] || 6-1 7-5
|-
| [[1897]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Paul Aymé]]''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] [[F. Wardan]] || 4-6 6-4 6-2
|-
| [[1898]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Paul Aymé]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Paul Lebreton]] ||  
|-
| [[1899]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Paul Aymé]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Paul Lebreton]] || 
|-
| [[1900]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Paul Aymé]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Alain Prévost]] || 
|-
| [[1901]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Vacherot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Paul Lebreton]] || 
|-
| [[1902]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Marcel Vacherot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Max Decugis]] || 6-4 6-2
|-
| [[1903]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Decugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[André Vacherot]] || 
|-
| [[1904]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Decugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[André Vacherot]] || 6-1 9-7 6-8 6-1  
|-
| [[1905]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Maurice Germot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[André Vacherot]] ||   
|-
| [[1906]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Maurice Germot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Max Décugis]] ||   
|-
| [[1907]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Robert Wallet]] ||   
|-
| [[1908]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Maurice Germot]] ||   
|-
| [[1909]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Maurice Germot]] ||   
|-
| [[1910]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Maurice Germot]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[François Blanchy]] ||   
|-
| [[1911]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Gobert]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Maurice Germot]] ||   
|-
| [[1912]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[André Gobert]] ||   
|-
| [[1913]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Georges Gault]] ||   
|-
| [[1914]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Max Décugis]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Jean Samazeuilh]] || 3-6 6-1 6-4 6-4   
|-
| [[1915]]&lt;br&gt;[[1919]] || colspan=&quot;3&quot; | ''[[prva svetovna vojna]]''
|-
| [[1920]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[André Gobert]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Max Décugis]] || 6-3 3-6 1-6 6-2 6-3
|-
| [[1921]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Jean Samazeuilh]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[André Gobert]] || 6-3 6-3 2-6 7-5
|-
| [[1922]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Henri Cochet]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Jean Samazeuilh]] || 8-6 6-3 7-5
|-
| [[1923]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[François Blanchy]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Max Décugis]] || 1-6 6-2 6-0 6-2
|-
| [[1924]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Jean Borotra]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[René Lacoste]] || 7-5 6-4 0-6 5-7 6-2
|}

=== Amatersko mednarodno prvenstvo Francije ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalec!!Drugi!!Rezultat finala
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1925 - moški posamično|1925]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[René Lacoste]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Jean Borotra]] || 7-5 6-1 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1926 - moški posamično|1926]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Henri Cochet]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[René Lacoste]] || 6-2 6-4 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1927 - moški posamično|1927]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[René Lacoste]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Bill Tilden]] || 6-4 4-6 5-7 6-3 11-9
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1928 - moški posamično|1928]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Henri Cochet]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[René Lacoste]] || 5-7 6-3 6-1 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1929 - moški posamično|1929]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[René Lacoste]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Jean Borotra]] || 6-3 2-6 6-0 2-6 8-6
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1930 - moški posamično|1930]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Henri Cochet]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Bill Tilden]] || 3-6 8-6 6-3 6-1
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1931 - moški posamično|1931]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Jean Borotra]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Christian Boussus]] || 2-6 6-4 7-5 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1932 - moški posamično|1932]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Henri Cochet]]''' || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] [[Giorgio de Stefani]] || 6-0 6-4 4-6 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1933 - moški posamično|1933]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Henri Cochet]] || 8-6 6-1 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1934 - moški posamično|1934]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|*]] '''[[Gottfried von Cramm]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] || 6-4 7-9 3-6 7-5 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1935 - moški posamično|1935]] || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] '''[[Fred Perry]]''' || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|*]] [[Gottfried von Cramm]] || 6-3 3-6 6-1 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1936 - moški posamično|1936]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|*]] '''[[Gottfried von Cramm]]''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] [[Fred Perry]] || 6-0 2-6 6-2 2-6 6-0
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1937 - moški posamično|1937]] || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|*]] '''[[Henner Henkel]]''' || [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|20px|*]] [[Henry Austin]] || 6-1 6-4 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1938 - moški posamično|1938]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Don Budge]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Roderik Menzel]] || 6-3 6-2 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1939 - moški posamično|1939]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Don McNeill (tenisač)|Don McNeill]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Bobby Riggs]] || 7-5 6-0 6-3
|-
| [[1940]]&lt;br&gt;[[1945]] || colspan=&quot;3&quot; | ''[[druga svetovna vojna]]''
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1946 - moški posamično|1946]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Marcel Bernard]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || 3-6 2-6 6-1 6-4 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1947 - moški posamično|1947]] || [[Slika:Flag of Hungary.svg|20px|*]] '''[[Jozsef Asboth]]''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px|*]] [[Eric Sturgess]] || 8-6 7-5 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1948 - moški posamično|1948]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Frank Parker]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || 6-4 7-5 5-7 8-6
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1949 - moški posamično|1949]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Frank Parker]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Budge Patty]] || 6-3 1-6 6-1 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1950 - moški posamično|1950]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Budge Patty]]''' || [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|20px|*]] [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || 6-1 6-2 3-6 5-7 7-5
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1951 - moški posamično|1951]] || [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|20px|*]] '''[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]]''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px|*]] [[Eric Sturgess]] || 6-3 6-3 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1952 - moški posamično|1952]] || [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|20px|*]] '''[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Frank Sedgman]] || 6-2 6-0 3-6 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1953 - moški posamično|1953]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Ken Rosewall]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Vic Seixas]] || 6-3 6-4 1-6 6-2
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1954 - moški posamično|1954]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Tony Trabert]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Art Larsen]] || 6-4 7-5 6-1
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1955 - moški posamično|1955]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Tony Trabert]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Sven Davidson]] || 2-6 6-1 6-4 6-2
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1956 - moški posamično|1956]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Lew Hoad]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Sven Davidson]] || 6-4 8-6 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1957 - moški posamično|1957]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Sven Davidson]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Herbert Flam]] || 6-3 6-4 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1958 - moški posamično|1958]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Mervyn Rose]]''' || [[Slika:Flag of Chile.svg|20px|*]] [[Luis Ayala]] || 6-3 6-4 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1959 - moški posamično|1959]] || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] '''[[Nicola Pietrangeli]]''' || [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|20px|*]] [[Ian Vermaak]] || 3-6 6-3 6-4 6-1
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1960 - moški posamično|1960]] || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] '''[[Nicola Pietrangeli]]''' || [[Slika:Flag of Chile.svg|20px|*]] [[Luis Ayala]] || 3-6 6-3 6-4 4-6 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1961 - moški posamično|1961]] || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px|*]] '''[[Manuel Santana]]''' || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] [[Nicola Pietrangeli]] || 4-6 6-1 3-6 6-0 6-2
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1962 - moški posamično|1962]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Rod Laver]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Roy Emerson]] || 3-6 2-6 6-3 9-7 6-2
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1963 - moški posamično|1963]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Roy Emerson]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Pierre Darmon]] || 3-6 6-1 6-4 6-4
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1964 - moški posamično|1964]] || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px|*]] '''[[Manuel Santana]]''' || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] [[Nicola Pietrangeli]] || 6-3 6-1 4-6 7-5
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1965 - moški posamično|1965]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Fred Stolle]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Tony Roche]] || 3-6 6-0 6-2 6-3
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1966 - moški posamično|1966]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Tony Roche]]''' || [[Slika:Flag of Hungary.svg|20px|*]] [[Istvan Gulyas]] || 6-1 6-4 7-5
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1967 - moški posamično|1967]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Roy Emerson]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Tony Roche]] || 6-1 6-4 2-6 6-2
|}

=== Odprto prvenstvo Francije ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalec!!Drugi!!Rezultat finala
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1968 - moški posamično|1968]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Ken Rosewall]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Rod Laver]] || 6-3 6-1 2-6 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1969 - moški posamično|1969]] || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] '''[[Rod Laver]]''' || [[Slika:Flag of Australia.svg|20px|*]] [[Ken Rosewall]] || 6-4 6-3 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1970 - moški posamično|1970]] || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] '''[[Jan Kodeš]]''' || [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px|*]] [[Željko Franulović]] || 6-2 6-4 6-0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1971 - moški posamično|1971]] || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] '''[[Jan Kodeš]]''' || [[Slika:Flag of Romania.svg|20px|*]] [[Ilie Năstase]] || 8-6 6-2 2-6 7-5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1972 - moški posamično|1972]] || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px|*]] '''[[Andrés Gimeno]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Patrick Proisy]] || 4-6 6-3 6-1 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1973 - moški posamično|1973]] || [[Slika:Flag of Romania.svg|20px|*]] '''[[Ilie Năstase]]''' || [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px|*]] [[Nikola Pilić]] || 6-3 6-3 6-0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1974 - moški posamično|1974]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|20px|*]] [[Manuel Orantes]] || 6-7 6-0 6-1 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1975 - moški posamično|1975]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]]  '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] [[Guillermo Vilas]] || 6-2 6-3 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1976 - moški posamično|1976]] || [[Slika:Flag of Italy.svg|20px|*]] '''[[Adriano Panatta]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Harold Solomon]] || 6-1 6-4 4-6 7-6
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1977 - moški posamično|1977]] || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] '''[[Guillermo Vilas]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Brian Gottfried]] || 6-0 6-3 6-0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1978 - moški posamično|1978]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] [[Guillermo Vilas]] || 6-1 6-1 6-3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1979 - moški posamično|1979]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of Paraguay.svg|20px|*]] [[Víctor Pecci]] || 6-3 6-1 6-7 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1980 - moški posamično|1980]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Vitas Gerulaitis]] || 6-4 6-1 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1981 - moški posamično|1981]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Björn Borg]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Ivan Lendl]] || 6-1 4-6 6-2 3-6 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1982 - moški posamično|1982]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Mats Wilander]]''' || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] [[Guillermo Vilas]] || 1-6 7-6 6-0 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1983 - moški posamično|1983]] || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] '''[[Yannick Noah]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Mats Wilander]] || 6-2 7-5 7-6
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1984 - moški posamično|1984]] || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] '''[[Ivan Lendl]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[John McEnroe]] || 3-6 2-6 6-4 7-5 7-5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - moški posamično|1985]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Mats Wilander]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Ivan Lendl]] || 3-6 6-4 6-2 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1986 - moški posamično|1986]] || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] '''[[Ivan Lendl]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Mikael Pernfors]] || 6-3 6-2 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1987 - moški posamično|1987]] || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] '''[[Ivan Lendl]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Mats Wilander]] || 7-5 6-2 3-6 7-6
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - moški posamično|1988]] || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] '''[[Mats Wilander]]''' || [[Slika:Flag of France.svg|20px|*]] [[Henri Leconte]] || 7-5 6-2 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1989 - moški posamično|1989]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Michael Chang]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Stefan Edberg]] || 6-1 3-6 4-6 6-4 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - moški posamično|1990]] || [[Slika:Flag of Ecuador.svg|20px|*]] '''[[Andrés Gómez]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Andre Agassi]] || 6-3 2-6 6-4 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1991 - moški posamično|1991]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Jim Courier]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Andre Agassi]] || 3-6 6-4 2-6 6-1 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1992 - moški posamično|1992]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Jim Courier]]''' || [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|20px|*]] [[Petr Korda]] || 7-5 6-2 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1993 - moški posamično|1993]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] '''[[Sergi Bruguera]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Jim Courier]] || 6-4 2-6 6-2 3-6 6-3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1994 - moški posamično|1994]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] '''[[Sergi Bruguera]]''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] [[Alberto Berasategui]] || 6-3 7-5 2-6 6-1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1995 - moški posamično|1995]] || [[Slika:Flag of Austria.svg|20px|*]] '''[[Thomas Muster]]''' || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] [[Michael Chang]] || 7-5 6-2 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1996 - moški posamično|1996]] || [[Slika:Flag of Russia.svg|20px|*]] '''[[Jevgenij Kafelnikov]]''' || [[Slika:Flag of Germany.svg|20px|*]] [[Michael Stich]] || 7-6 7-5 7-6
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1997 - moški posamično|1997]] || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px|*]] '''[[Gustavo Kuerten]]''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] [[Sergi Bruguera]] || 6-3 6-4 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1998 - moški posamično|1998]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] '''[[Carlos Moyá]]''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] [[Alex Corretja]] || 6-3 7-5 6-3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - moški posamično|1999]] || [[Slika:Flag of the United States.svg|20px|*]] '''[[Andre Agassi]]''' || [[Slika:Flag of Ukraine.svg|20px|*]] [[Andrej Medvedjev]] || 1-6 2-6 6-4 6-3 6-4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2000 - moški posamično|2000]] || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px|*]] '''[[Gustavo Kuerten]]''' || [[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|*]] [[Magnus Norman]] || 6-2 6-3 2-6 7-6(6)
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2001 - moški posamično|2001]] || [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px|*]] '''[[Gustavo Kuerten]]''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] [[Alex Corretja]] || 6-7(3) 7-5 6-2 6-0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2002 - moški posamično|2002]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] '''[[Albert Costa]]''' || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] [[Juan Carlos Ferrero]] || 6-1 6-0 4-6 6-3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2003 - moški posamično|2003]] || [[Slika:Flag of Spain.svg|20px|*]] '''[[Juan Carlos Ferrero]]''' || [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px|*]] [[Martin Verkerk]] || 6-1 6-3 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2004 - moški posamično|2004]] || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] '''[[Gastón Gaudio]]''' || [[Slika:Flag of Argentina.svg|20px|*]] [[Guillermo Coria]] || 0-6 3-6 6-4 6-1 8-6
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2005 - moški posamično|2005]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|ARG}} [[Mariano Puerta]] || 6-7(6) 6-3 6-1 7-5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2006 - moški posamično|2006]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Roger Federer]] ||
1-6 6-1 6-4 7-6(4)
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - moški posamično|2007]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Roger Federer]] || 6–3, 4–6, 6–3, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - moški posamično|2008]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Roger Federer]] || 6–1, 6–3, 6–0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - moški posamično|2009]] || {{ikonazastave|SUI}} '''[[Roger Federer]]''' || {{ikonazastave|SWE}} [[Robin Söderling]] || 6–1, 7–6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - moški posamično|2010]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SWE}} [[Robin Söderling]] || 6–4, 6–2, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - moški posamično|2011]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Roger Federer]] || 7–5, 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 5–7, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - moški posamično|2012]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Novak Đoković]] || 6–4, 6–3, 2–6, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - moški posamično|2013]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[David Ferrer]] || 6–3, 6–2, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - moški posamično|2014]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Novak Đoković]] || 3–6, 7–5, 6–2, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - moški posamično|2015]] || {{ikonazastave|SUI}} '''[[Stan Wawrinka]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Novak Đoković]] || 4–6, 6–4, 6–3, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moški posamično|2016]] || {{ikonazastave|SRB}} '''[[Novak Đoković]]''' || {{ikonazastave|UK}} [[Andy Murray]] || 3–6, 6–1, 6–2, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - moški posamično|2017]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Stan Wawrinka]] || 6–2, 6–3, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - moški posamično|2018]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|AUT}} [[Dominic Thiem]] || 6–4, 6–3, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - moški posamično|2019]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|AUT}} [[Dominic Thiem]] || 6–3, 5–7, 6–1, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2020 - moški posamično|2020]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Novak Đoković]] || 6–0, 6–2, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moški posamično|2021]] || {{ikonazastave|SRB}} '''[[Novak Đoković]]''' || {{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Cicipas]] || 6–7&lt;sup&gt;(6–8)&lt;/sup&gt;, 2–6, 6–3, 6–2, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - moški posamično|2022]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rafael Nadal]]''' || {{ikonazastave|NOR}} [[Casper Ruud]] || 6–3, 6–3, 6–0
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moški posamično|2023]] || {{ikonazastave|SRB}} '''[[Novak Đoković]]''' || {{ikonazastave|NOR}} [[Casper Ruud]] || 7-6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;, 6-3, 7-5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - moški posamično|2024]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Carlos Alcaraz]]''' || {{ikonazastave|GER}} [[Alexander Zverev]] || 6–3, 2–6, 5–7, 6–1, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - moški posamično|2025]] || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Carlos Alcaraz]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Jannik Sinner]] || 4–6, 6–7&lt;sup&gt;(4–7)&lt;/sup&gt;, 6–4, 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 7–6&lt;sup&gt;(10–2)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - moški posamično|2026]] || {{ikonazastave|GER}} '''[[Alexander Zverev]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Flavio Cobolli]] || 6–1, 4–6, 6–4, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 6–1
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - moški posamično|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - moški posamično]]</text>
      <sha1>ju64rn6f4z1ephoyan1d7usltx2069h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - ženske posamično</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122568</id>
    <revision>
      <id>6686656</id>
      <parentid>6451676</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:13:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalke po letih */ 2026</comment>
      <origin>6686656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19825" sha1="s2ztgjfl4lgkghnn39fb1y8dbhu9igy" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med ženskami posamično'''.

== Zmagovalke po letih ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalka!!Druga!!Rezultat finala
|- 
! 1897
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[P. Girod]]
| 6-3, 6-1
|- 
! 1898
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
|
|
|- 
! 1899
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
|
|
|- 
! 1900
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Helene Prevost]]
|
|
|- 
! 1901
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[P. Girod]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Leroux]]
| 6–1, 6–1
|- 
! 1902
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[P. Girod]]
| 6–0, 6–1
|- 
! 1903
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou-Fenwick|Kate Gillou]]
| 6-0, 6-8, 6-0
|- 
! 1904
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou-Fenwick|Kate Gillou]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Francoise Masson]]
|
|- 
! 1905
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou-Fenwick|Kate Gillou]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Yvonne de Pfeffel]]
| 6-0, 11-9
|- 
! 1906
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou-Fenwick|Kate Gillou Fenwick]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Virginia MacVeagh]]
|
|- 
! 1907
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Comtesse de Kermel]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Catherine d'Elva]]
| 6–1 pred.
|- 
! 1908
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Kate Gillou-Fenwick|Kate Gillou Fenwick]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[A. Pean]]
| 6–2, 6–2
|- 
! 1909
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Abeille Villard-Gallay]]
| 10–8, 6–4
|- 
! 1910
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Golding]]
| 1—6, 6—1, 9—7
|- 
! 1911
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Marguerite Broquedis]]
| 6–2, 7–5
|- 
! 1912
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Marie Danet]]
| 6–2, 7–5
|- 
! 1913
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Marguerite Broquedis]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]]
| 6–3, 6–3
|- 
! 1914
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Marguerite Broquedis]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| 5-7, 6-4, 6-3
|- 
! 1915&lt;br&gt;1919
| colspan=3 | ''[[Prva svetovna vojna]]''
|- 
! 1920
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Marguerite Broquedis]]
| 6-1, 7-5
|- 
! 1921
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Golding]]
| b.b.
|- 
! 1922
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Golding]]
| 6-4, 6-0
|- 
! 1923
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Golding]]
| 6-1, 6-4
|- 
! 1924
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Diddie Vlasto]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Vaussard]]
| 6-2, 6-3
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1925 - ženske posamično|1925]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Kitty McKane]]
| 6-1, 6-2
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1926 - ženske posamično|1926]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Mary Browne]]
| 6-1, 6-0
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1927 - ženske posamično|1927]]
| '''{{ikonazastave|NLD}} [[Kea Bouman]]
| {{ikonazastave|JAR|1910}} [[Irene Peacock]]
| 6-2, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1928 - ženske posamično|1928]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Wills Moody]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Eileen Bennett]]
| 6-1, 6-2
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1929 - ženske posamično|1929]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Helen Wills Moody]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| 6-3, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1930 - ženske posamično|1930]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Wills Moody]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Hull Jacobs]]
| 6-2, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1931 - ženske posamično|1931]]
| '''{{ikonazastave|DEU|empire}} [[Cilly Aussem]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Betty Nuthall]]
| 8-6, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1932 - ženske posamično|1932]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Wills Moody]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| 7-5, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1933 - ženske posamično|1933]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Margaret Scriven]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]] 
| 6-2, 4-6, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1934 - ženske posamično|1934]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Margaret Scriven]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Helen Hull Jacobs]]
| 7-5, 4-6, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1935 - ženske posamično|1935]]
| '''{{ikonazastave|DEU|Nazi}} [[Hilde Sperling]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| 6-2, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1936 - ženske posamično|1936]]
| '''{{ikonazastave|DEU|Nazi}} [[Hilde Sperling]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| 6-3, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1937 - ženske posamično|1937]]
| '''{{ikonazastave|DEU|Nazi}} [[Hilde Sperling]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| 6-2, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1938 - ženske posamično|1938]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Nelly Landry]]
| 6-0, 6-3
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1939 - ženske posamično|1939]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Simone Mathieu]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Jadwiga Jedrzejowska]]
| 6-3, 8-6
|- 
! 1940&lt;br&gt;1945
| colspan=3 | ''[[Druga svetovna vojna]]''
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1946 - ženske posamično|1946]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Margaret Osborne]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Pauline Betz]]
| 1-6, 8-6, 7-5
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1947 - ženske posamično|1947]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Patricia Canning Todd|Pat Todd]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]
| 6-3, 3-6, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1948 - ženske posamično|1948]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Nelly Landry]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Shirley Fry]]
| 6-2, 0-6, 6-0
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1949 - ženske posamično|1949]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Margaret Osborne duPont]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Nelly Adamson-Landry]]
| 7-5, 6-2
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1950 - ženske posamično|1950]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Patricia Canning Todd|Pat Todd]]
| 6-4, 4-6, 6-2
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1951 - ženske posamično|1951]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Shirley Fry]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]
| 6-3, 3-6, 6-3
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1952 - ženske posamično|1952]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Shirley Fry]]
| 6-4, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1953 - ženske posamično|1953]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Maureen Connolly]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Doris Hart]]
| 6-2, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1954 - ženske posamično|1954]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Maureen Connolly]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Ginette Bucaille]]
| 6-4, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1955 - ženske posamično|1955]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Angela Mortimer]]
| {{ikonazastave|USA|1912}} [[Dorothy Knode]]
| 2-6, 7-5, 10-8
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1956 - ženske posamično|1956]]
| '''{{ikonazastave|USA|1912}} [[Althea Gibson]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Angela Mortimer]]
| 6-0, 12-10
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1957 - ženske posamično|1957]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Shirley Bloomer]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Dorothy Knode]]
| 6-1, 6-3
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1958 - ženske posamično|1958]]
| '''{{ikonazastave|HUN}} [[Zsuzsi Körmöczy]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Shirley Bloomer]]
| 6-4, 1-6, 6-2
|-
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1959 - ženske posamično|1959]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Christine Truman]]
| {{ikonazastave|HUN}} [[Zsuzsi Körmöczy]]
| 6-4, 7-5
|-
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1960 - ženske posamično|1960]]
| '''{{ikonazastave|USA|1959}} [[Darlene Hard]]
| {{ikonazastave|MEX}} [[Yola Ramírez]]
| 6-3, 6-4
|-
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1961 - ženske posamično|1961]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]]
| {{ikonazastave|MEX}} [[Yola Ramírez]]
| 6-2, 6-1
|-
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1962 - ženske posamično|1962]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court|Margaret Smith]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner]]
| 6-3, 3-6, 7-5
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1963 - ženske posamično|1963]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]]
| 2-6, 6-3, 7-5
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1964 - ženske posamično|1964]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court|Margaret Smith]]
| {{ikonazastave|BRA}} [[Maria Bueno]]
| 5-7, 6-1, 6-2
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1965 - ženske posamično|1965]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court|Margaret Smith]]
| 6-3, 6-4
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1966 - ženske posamično|1966]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Nancy Richey]]
| 6-3, 6-1
|- 
! [[Amatersko prvenstvo Francije 1967 - ženske posamično|1967]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner]]
| 4-6, 6-3, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1968 - ženske posamično|1968]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Nancy Richey]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]]
| 5-7, 6-4, 6-1
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1969 - ženske posamično|1969]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]]
| 6-1, 4-6, 6-3
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1970 - ženske posamično|1970]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Helga Niessen]]
| 6-2, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1971 - ženske posamično|1971]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Evonne Goolagong]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Helen Gourlay]]
| 6-3, 7-5
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1972 - ženske posamično|1972]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Evonne Goolagong]]
| 6-3, 6-3
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1973 - ženske posamično|1973]]
| '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Smith Court]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| 6-7, 7-6, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1974 - ženske posamično|1974]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|SUN}} [[Olga Morozova]]
| 6-1, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1975 - ženske posamično|1975]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Martina Navrátilová]]
| 2-6, 6-2, 6-1
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1976 - ženske posamično|1976]]
| '''{{ikonazastave|GBR}} [[Sue Barker]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Renáta Tomanová]]
| 6-2, 0-6, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1977 - ženske posamično|1977]]
| '''{{ikonazastave|YUG}} [[Mima Jaušovec]]
| {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Florenta Mihai]]
| 6-2, 6-7, 6-1
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1978 - ženske posamično|1978]]
| '''{{ikonazastave|ROU|1965}} [[Virginia Ruzici]]
| {{ikonazastave|YUG}} [[Mima Jaušovec]]
| 6-2, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1979 - ženske posamično|1979]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Wendy Turnbull]]
| 6-2, 6-0
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1980 - ženske posamično|1980]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Virginia Ruzici]]
| 6-0, 6-3
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1981 - ženske posamično|1981]]
| '''{{ikonazastave|CSK}} [[Hana Mandlíková]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sylvia Hanika]]
| 6-2, 6-4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1982 - ženske posamično|1982]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Andrea Jaeger]]
| 7-6(6), 6-1
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1983 - ženske posamično|1983]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|YUG}} [[Mima Jaušovec]]
| 6-1, 6-2
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1984 - ženske posamično|1984]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| 6-3, 6-1
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - ženske posamično|1985]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]]
| 6-3, 6-7(4), 7-5
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 1986 - ženske posamično|1986]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]]
| 2-6, 6-3, 6-3
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1987 - ženske posamično|1987]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]]
| 6-4, 4-6, 8-6
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - ženske posamično|1988]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|SUN}} [[Nataša Zvereva]]
| 6-0, 6-0
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1989 - ženske posamično|1989]]
| '''{{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| 7-6(6), 3-6, 7-5
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|1990]]
| '''{{ikonazastave|YUG}} [[Monika Seleš]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| 7-6(6), 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1991 - ženske posamično|1991]]
| '''{{ikonazastave|YUG}} [[Monika Seleš]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| 6-3, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1992 - ženske posamično|1992]]
| '''{{ikonazastave|FR Yugoslavia}} [[Monika Seleš]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| 6-2, 3-6, 10-8
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1993 - ženske posamično|1993]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Mary Joe Fernández]]
| 4-6, 6-2, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1994 - ženske posamično|1994]]
| '''{{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Mary Pierce]]
| 6-4, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1995 - ženske posamično|1995]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| 7-5, 4-6, 6-0
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1996 - ženske posamično|1996]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| 6-3, 6-7(4), 10-8
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]]
| '''{{ikonazastave|HRV}} [[Iva Majoli]]
| {{ikonazastave|CHE}} [[Martina Hingis]]
| 6-4, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1998 - ženske posamično|1998]]
| '''{{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Monika Seleš]]
| 7-6(5), 0-6, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]]
| '''{{ikonazastave|DEU}} [[Steffi Graf]]
| {{ikonazastave|CHE}} [[Martina Hingis]]
| 4-6, 7-5, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2000 - ženske posamično|2000]]
| '''{{ikonazastave|FRA}} [[Mary Pierce]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Conchita Martínez]]
| 6-2, 7-5
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2001 - ženske posamično|2001]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Jennifer Capriati]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Kim Clijsters]]
| 1-6, 6-4, 12-10
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2002 - ženske posamično|2002]]
| '''{{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Venus Williams]]
| 7-5, 6-3
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2003 - ženske posamično|2003]]
| '''{{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin|Justine Henin-Hardenne]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Kim Clijsters]]
| 6-0, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2004 - ženske posamično|2004]]
| '''{{ikonazastave|RUS}} [[Anastazija Miskina]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Dementjeva]]
| 6-1, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2005 - ženske posamično|2005]]
| '''{{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin|Justine Henin-Hardenne]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Mary Pierce]]
| 6-1, 6-1
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2006 - ženske posamično|2006]]
| '''{{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin|Justine Henin-Hardenne]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Svetlana Kuznecova]]
| 6-4, 6-4
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - ženske posamično|2007]]
| '''{{ikonazastave|BEL}} [[Justine Henin]]
| {{ikonazastave|SRB}} [[Ana Ivanović]]
| 6-1, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - ženske posamično|2008]]
| '''{{ikonazastave|SRB}} [[Ana Ivanović]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Dinara Safina]]
| 6-4, 6-3
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - ženske posamično|2009]]
| '''{{ikonazastave|RUS}} [[Svetlana Kuznecova]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Dinara Safina]]
| 6-4, 6-2
|- 
! [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - ženske posamično|2010]]
| '''{{ikonazastave|ITA}} [[Francesca Schiavone]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Samantha Stosur]]
| 6-4, 7-6(2)
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - ženske posamično|2011]] 
| {{ikonazastave|CHN}} '''[[Na Li]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Francesca Schiavone]]
| 6–4, 7–6&lt;sup&gt;(7–0)&lt;/sup&gt;
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - ženske posamično|2012]] 
| {{ikonazastave|RUS}} '''[[Marija Šarapova]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]
| 6–3, 6–2
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - ženske posamično|2013]] 
| {{ikonazastave|USA}} '''[[Serena Williams]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Marija Šarapova]]
| 6–4, 6–4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - ženske posamično|2014]] 
| {{ikonazastave|RUS}} '''[[Marija Šarapova]]
| {{ikonazastave|ROM}} [[Simona Halep]]
| 6–4, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 6–4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - ženske posamično|2015]] 
| {{ikonazastave|USA}} '''[[Serena Williams]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Šafářová]]
| 6–3, 6–7&lt;sup&gt;(2–7)&lt;/sup&gt;, 6–2
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - ženske posamično|2016]] 
| {{ikonazastave|ESP}} '''[[Garbiñe Muguruza]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]]
| 7–5, 6–4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - ženske posamično|2017]] 
| {{ikonazastave|LAT}} '''[[Jeļena Ostapenko]]
| {{ikonazastave|ROU}} [[Simona Halep]]
| 4–6, 6–4, 6–3
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - ženske posamično|2018]]
| {{ikonazastave|ROU}} '''[[Simona Halep]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Sloane Stephens]]
| 3–6, 6–4, 6–1
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - ženske posamično|2019]]
| {{ikonazastave|AUS}} '''[[Ashleigh Barty]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Markéta Vondroušová]]
| 6–1, 6–3
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2020 - ženske posamično|2020]]
| {{ikonazastave|POL}} '''[[Iga Świątek]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Sofia Kenin]]
| 6–4, 6–1
|-
![[Odprto prvenstvo Francije 2021 - ženske posamično|2021]]
|'''{{Ikonazastave|Češka}} [[Barbora Krejčikova]]'''
|{{Ikonazastave|Rusija}} [[Anastazija Pavljučenkova]]
|6–1, 2–6, 6–4 
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - ženske posamično|2022]]
| {{ikonazastave|POL}} '''[[Iga Świątek]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Coco Gauff]]
| 6–1, 6–3
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - ženske posamično|2023]]
| {{ikonazastave|POL}} '''[[Iga Świątek]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Karolína Muchová]]
| 6–2, 5–7, 6–4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - ženske posamično|2024]]
| {{ikonazastave|POL}} '''[[Iga Świątek]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Jasmine Paolini]]
| 6–2, 6–1
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - ženske posamično|2025]]
| {{ikonazastave|USA}} '''[[Coco Gauff]]'''
| {{ikonazastave|}} [[Arina Sabalenka]]
| 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 6–2, 6–4
|-
! [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - ženske posamično|2026]]
| {{ikonazastave|}} '''[[Mira Andrejeva]]''' 
| {{ikonazastave|POL}} [[Maja Chwalińska]]
| 6–3, 6–2
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - ženske posamično|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - ženske posamično]]</text>
      <sha1>s2ztgjfl4lgkghnn39fb1y8dbhu9igy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - moške dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122570</id>
    <revision>
      <id>6686657</id>
      <parentid>6451677</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:14:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ 2026</comment>
      <origin>6686657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23968" sha1="orrdfc5lmmogyoalmkbpqtmfgrwpys2" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med moškimi dvojicami'''.

== Zmagovalci po letih ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalca!!Druga!!Rezultat finala
|- 
| 1925 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 7–5, 4–6, 6–3, 2–6, 6–3
|- 
| 1926 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vincent Richards]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Howard Kinsey]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 6–4, 6–1, 4–6, 6–4 
|- 
| 1927 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] || 2–6, 6–2, 6–0, 1–6, 6–4
|- 
| 1928 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jean de Buzelet]] || 6–4, 3–6, 6–2, 3–6, 6–4
|- 
| 1929 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 6–3, 3–6, 6–3, 3–6, 8–6
|- 
| 1930 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Harry Hopman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Jim Willard]] || 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1931 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[George Lott]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[John Van Ryn]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Vernon Kirby]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Norman Farquharson]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1932 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Christian Boussus]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] || 6&amp;ndash;4, 3&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1933 || {{ikonazastave|GBR}} [[Pat Hughes (tenisač)|Pat Hughes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Fred Perry]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Adrian Quist]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1934 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] || 11&amp;ndash;9, 6&amp;ndash;3, 2&amp;ndash;6, 4&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7
|- 
| 1935 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Adrian Quist]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Don Turnbull]] || 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1936 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Pat Hughes (tenisač)|Pat Hughes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Raymond Tuckey]] || 6&amp;ndash;2, 3&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1937 || {{ikonazastave|Nazi Germany}} [[Gottfried von Cramm]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Nazi Germany}} [[Henner Henkel]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Norman Farquharson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Vernon Kirby]] || 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1938 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Destremau]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Don Budge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gene Mako]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1939 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Don McNeill (tenisač)|Don McNeill]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Charles Harris (tenisač)|Charles Harris]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;0, 2&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8
|- 
| 1940&lt;br&gt;1945 || colspan=&quot;3&quot;| ''[[Druga svetovna vojna]]''
|- 
| 1946 || {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|ARG}} [[Enrique Morea]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pancho Segura]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 0&amp;ndash;6, 1&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8
|- 
| 1947 || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eustace Fannin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || {{ikonazastave|USA}} [[Tom Brown (tenisač)|Tom Brown]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Bill Sidwell]] || 6&amp;ndash;4, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1948 || {{ikonazastave|SWE}} [[Lennart Bergelin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Harry Hopman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 12&amp;ndash;10
|- 
| 1949 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Pancho Gonzalez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Frank Parker]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eustace Fannin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1950 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Bill Talbert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|EGY|1922}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || 6&amp;ndash;2, 1&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1951 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken McGregor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gardnar Mulloy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Dick Savitt]] || 6&amp;ndash;2, 2&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1952 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken McGregor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gardnar Mulloy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Dick Savitt]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1953 || {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Mervyn Rose]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Clive Wilderspin]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1954 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vic Seixas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1955 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vic Seixas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Pietrangeli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Orlando Sirola]] || 6&amp;ndash;1, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1956 || {{ikonazastave|AUS}} [[Don Candy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Bob Perry (tenisač)|Bob Perry]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1957 || {{ikonazastave|AUS}} [[Mal Anderson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Don Candy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mervyn Rose]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;0, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1958 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Robert Howe (tenisač)|Robert Howe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Abe Segal]] || 3&amp;ndash;6, 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1959 || {{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Pietrangeli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Orlando Sirola]]  || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 14&amp;ndash;12
|- 
| 1960 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Luis Arilla]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Andrés Gimeno]] || 6&amp;ndash;2, 8&amp;ndash;10, 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1961 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Robert Howe (tenisač)|Robert Howe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Bob Mark]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1962 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Wilhelm Bungert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRG}} [[Christian Kuhnke]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1963 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Santana]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Gordon Forbes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Abe Segal]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1964 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletcher]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 3&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1965 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Fred Stolle]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletche]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]] || 6&amp;ndash;8, 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1966 || {{ikonazastave|USA}} [[Clark Graebner]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Dennis Ralston]] || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ion Ţiriac]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;0
|- 
| 1967 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletcher]] || 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 12&amp;ndash;10
|- 
| 1968 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Fred Stolle]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1969 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1970 || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ion Ţiriac]] || {{ikonazastave|USA}} [[Arthur Ashe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Charlie Pasarell]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1971 || {{ikonazastave|USA}} [[Arthur Ashe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Marty Riessen]] || {{ikonazastave|USA}} [[Tom Gorman (tenisač)|Tom Gorman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Stan Smith]] || 6&amp;ndash;8, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 11&amp;ndash;9
|- 
| 1972 || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Frew McMillan]] || {{ikonazastave|CHI}} [[Patricio Cornejo]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CHI}} [[Jaime Fillol]] || 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1973 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Tom Okker]] || {{ikonazastave|USA}} [[Jimmy Connors]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] || 6&amp;ndash;1, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1974 || {{ikonazastave|AUS}} [[Dick Crealy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NZL}} [[Onny Parun]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Lutz (tenisač)|Bob Lutz]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Stan Smith]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 3&amp;ndash;6, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1975 || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Alexander (tenisač)|John Alexander]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Phil Dent]] || 6&amp;ndash;2, 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1976 || {{ikonazastave|USA}} [[Fred McNair]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || 7&amp;ndash;6(6), 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1977 || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || {{ikonazastave|POL}} [[Wojtek Fibak]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Jan Kodeš]] || 7&amp;ndash;6, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1978 || {{ikonazastave|USA}} [[Gene Mayer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Hank Pfister]] || {{ikonazastave|ESP|1977}} [[José Higueras]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1977}} [[Manuel Orantes]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1979 || {{ikonazastave|USA}} [[Gene Mayer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sandy Mayer]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ross Case]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Phil Dent]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1980 || {{ikonazastave|USA}} [[Victor Amaya]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Hank Pfister]] || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || 1&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1981 || {{ikonazastave|SUI}} [[Heinz Günthardt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|HUN|1957}} [[Balázs Taróczy]] || {{ikonazastave|USA}} [[Terry Moor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Eliot Teltscher]] || 6&amp;ndash;2, 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1982 || {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Ferdi Taygan]] || {{ikonazastave|CHI}} [[Hans Gildemeister]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CHI}} [[Belus Prajoux]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 1&amp;ndash;1, retired
|- 
| 1983 || {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Hans Simonsson]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Edmondson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] || 7&amp;ndash;6(4), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2 
|- 
| 1984 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Leconte]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yannick Noah]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Pavel Složil]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Tomáš Šmíd]] || 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1985 || {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Edmondson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Kim Warwick]] || {{ikonazastave|ISR}} [[Schlomo Glickstein]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Hans Simonsson]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3 
|- 
| 1986 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Tomáš Šmíd]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Stefan Edberg]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || 6&amp;ndash;3, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;7(4), 14&amp;ndash;12
|- 
| 1987 || {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Robert Seguso]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Guy Forget]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yannick Noah]] || 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1988 || {{ikonazastave|ECU}} [[Andrés Gómez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Emilio Sánchez]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;7(8), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1989 || {{ikonazastave|USA}} [[Jim Grabb]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Patrick McEnroe]] || {{ikonazastave|IRI}} [[Mansour Bahrami]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Eric Winogradsky]] || 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;6(5)
|- 
| 1990 || {{ikonazastave|ESP}} [[Sergio Casal]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Emilio Sánchez]] || {{ikonazastave|YUG}} [[Goran Ivanišević]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Petr Korda]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1991 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rick Leach]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jim Pugh]] || 6&amp;ndash;0, 7&amp;ndash;6(2)
|- 
| 1992 || {{ikonazastave|SUI}} [[Jakob Hlasek]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SUI}} [[Marc Rosset]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[David Adams (tenisač)|David Adams]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Andrej Olhovski]] || 7&amp;ndash;6(4), 6&amp;ndash;7(3), 7&amp;ndash;5
|- 
| 1993 || {{ikonazastave|USA}} [[Luke Jensen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Murphy Jensen]] || {{ikonazastave|GER}} [[Marc-Kevin Goellner]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GER}} [[David Prinosil]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;7(4), 6&amp;ndash;4
|- 
| 1994 || {{ikonazastave|ZIM}} [[Byron Black]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jonathan Stark]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Jan Apell]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] || 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;6(5)
|- 
| 1995 || {{ikonazastave|NED}} [[Jacco Eltingh]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Nicklas Kulti]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Magnus Larsson]] || 6&amp;ndash;7(3), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Vacek]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Guy Forget]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SUI}} [[Jakob Hlasek]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1997 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Vacek]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Woodforde]] || 7&amp;ndash;6(12), 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1998 || {{ikonazastave|NED}} [[Jacco Eltingh]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || 6&amp;ndash;3, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1999 || {{ikonazastave|IND}} [[Mahesh Bhupathi]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Goran Ivanišević]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jeff Tarango]] || 6&amp;ndash;2, 7&amp;ndash;5
|- 
| 2000 || {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Woodforde]] || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Sandon Stolle]] || 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2001 || {{ikonazastave|IND}} [[Mahesh Bhupathi]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Petr Pála]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Vízner]] || 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 2002 || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2003 || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] || 7&amp;ndash;6(3), 6&amp;ndash;3
|- 
| 2004 || {{ikonazastave|BEL}} [[Xavier Malisse]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BEL}} [[Olivier Rochus]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Michaël Llodra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Santoro]] || 7&amp;ndash;5, 7&amp;ndash;5
|- 
| 2005 || {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2006 || {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6&amp;ndash;7(5), 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - moške dvojice|2007]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Vízner]] || 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - moške dvojice|2008]] || {{ikonazastave|URU}} [[Pablo Cuevas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|PER}} [[Luis Horna]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - moške dvojice|2009]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|RSA}} [[Wesley Moodie]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BEL}} [[Dick Norman]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - moške dvojice|2010]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - moške dvojice|2011]] ||{{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|COL}} [[Juan Sebastián Cabal]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ARG}} [[Eduardo Schwank]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 3–6, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - moške dvojice|2012]] ||{{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6–4, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - moške dvojice|2013]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Michaël Llodra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || 6–4, 4–6, 7–6&lt;sup&gt;(7–4)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - moške dvojice|2014]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Julien Benneteau]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Roger-Vasselin]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Marc López]] || 6–3, 7–6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - moške dvojice|2015]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BRA}} [[Marcelo Melo]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moške dvojice|2016]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Feliciano López]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Marc López]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]]||6–4, 6–7&lt;sup&gt;(6–8)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - moške dvojice|2017]] || {{ikonazastave|USA}} [[Ryan Harrison (tenisač)|Ryan Harrison]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NZL}} [[Michael Venus (tenisač)|Michael Venus]] || {{ikonazastave|MEX}} [[Santiago González (tenisač)|Santiago González]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–7&lt;sup&gt;(4–7)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - moške dvojice|2018]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Oliver Marach]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || 6–2, 7–6&lt;sup&gt;(7–4)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - moške dvojice|2019]] ||{{ikonazastave|GER}} [[Kevin Krawietz]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Mies]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jérémy Chardy]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Martin]] || 6–2, 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2020 - moške dvojice|2020]] ||{{ikonazastave|GER}} [[Kevin Krawietz]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Mies]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Soares]] || 6–3, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moške dvojice|2021]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Bublik]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Golubjev]] || 4–6, 7–6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - moške dvojice|2022]] ||{{ikonazastave|ESA}} [[Marcelo Arévalo]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Austin Krajicek]] || 6–7&lt;sup&gt;(4–7)&lt;/sup&gt;, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moške dvojice|2023]] ||{{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Austin Krajicek]] || {{ikonazastave|BEL}} [[Sander Gillé]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Joran Vliegen]] || 6–3, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - moške dvojice|2024]] || {{ikonazastave|ESA}} [[Marcelo Arévalo]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Bolelli]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]] || 7–5, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - moške dvojice|2025]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] ||{{ikonazastave|GBR}} [[Joe Salisbury]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Neal Skupski]] || 6–0, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - moške dvojice|2026]] || [[Marcel Granollers]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Harri Heliövaara]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Henry Patten]] || 6–4, 6–2
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - moške dvojice|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - moške dvojice]]</text>
      <sha1>orrdfc5lmmogyoalmkbpqtmfgrwpys2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686659</id>
      <parentid>6686657</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:15:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ pp</comment>
      <origin>6686659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23989" sha1="db1ybfqmg88couyyvdhpype74reaktz" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med moškimi dvojicami'''.

== Zmagovalci po letih ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalca!!Druga!!Rezultat finala
|- 
| 1925 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 7–5, 4–6, 6–3, 2–6, 6–3
|- 
| 1926 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vincent Richards]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Howard Kinsey]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 6–4, 6–1, 4–6, 6–4 
|- 
| 1927 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] || 2–6, 6–2, 6–0, 1–6, 6–4
|- 
| 1928 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jean de Buzelet]] || 6–4, 3–6, 6–2, 3–6, 6–4
|- 
| 1929 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Lacoste]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 6–3, 3–6, 6–3, 3–6, 8–6
|- 
| 1930 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Harry Hopman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Jim Willard]] || 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1931 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[George Lott]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[John Van Ryn]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Vernon Kirby]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Norman Farquharson]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1932 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cochet]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Christian Boussus]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] || 6&amp;ndash;4, 3&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1933 || {{ikonazastave|GBR}} [[Pat Hughes (tenisač)|Pat Hughes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Fred Perry]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Adrian Quist]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1934 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] || 11&amp;ndash;9, 6&amp;ndash;3, 2&amp;ndash;6, 4&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7
|- 
| 1935 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Adrian Quist]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Vivian McGrath]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Don Turnbull]] || 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1936 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Pat Hughes (tenisač)|Pat Hughes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Raymond Tuckey]] || 6&amp;ndash;2, 3&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1937 || {{ikonazastave|Nazi Germany}} [[Gottfried von Cramm]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Nazi Germany}} [[Henner Henkel]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Norman Farquharson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Vernon Kirby]] || 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1938 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Destremau]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Don Budge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gene Mako]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1939 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Don McNeill (tenisač)|Don McNeill]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Charles Harris (tenisač)|Charles Harris]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Borotra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Brugnon]] || 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;0, 2&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8
|- 
| 1940&lt;br&gt;1945 || colspan=&quot;3&quot;| ''[[Druga svetovna vojna]]''
|- 
| 1946 || {{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bernard]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|ARG}} [[Enrique Morea]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pancho Segura]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 0&amp;ndash;6, 1&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8
|- 
| 1947 || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eustace Fannin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || {{ikonazastave|USA}} [[Tom Brown (tenisač)|Tom Brown]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Bill Sidwell]] || 6&amp;ndash;4, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1948 || {{ikonazastave|SWE}} [[Lennart Bergelin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Harry Hopman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 12&amp;ndash;10
|- 
| 1949 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Pancho Gonzalez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Frank Parker]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eustace Fannin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1950 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Bill Talbert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|EGY|1922}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Eric Sturgess]] || 6&amp;ndash;2, 1&amp;ndash;6, 10&amp;ndash;8, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1951 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken McGregor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gardnar Mulloy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Dick Savitt]] || 6&amp;ndash;2, 2&amp;ndash;6, 9&amp;ndash;7, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1952 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken McGregor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Gardnar Mulloy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Dick Savitt]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1953 || {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Mervyn Rose]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Clive Wilderspin]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1954 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vic Seixas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1955 || {{ikonazastave|USA|1912}} [[Vic Seixas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Tony Trabert]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Pietrangeli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Orlando Sirola]] || 6&amp;ndash;1, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1956 || {{ikonazastave|AUS}} [[Don Candy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Bob Perry (tenisač)|Bob Perry]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Lew Hoad]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1957 || {{ikonazastave|AUS}} [[Mal Anderson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Don Candy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mervyn Rose]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;0, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1958 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ashley Cooper (tenisač)|Ashley Cooper]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Robert Howe (tenisač)|Robert Howe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Abe Segal]] || 3&amp;ndash;6, 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1959 || {{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Pietrangeli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Orlando Sirola]]  || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 14&amp;ndash;12
|- 
| 1960 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Luis Arilla]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Andrés Gimeno]] || 6&amp;ndash;2, 8&amp;ndash;10, 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1961 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Robert Howe (tenisač)|Robert Howe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Bob Mark]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1962 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Neale Fraser]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Wilhelm Bungert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRG}} [[Christian Kuhnke]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1963 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Santana]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Gordon Forbes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Abe Segal]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1964 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletcher]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 3&amp;ndash;6, 7&amp;ndash;5
|- 
| 1965 || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Fred Stolle]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletche]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]] || 6&amp;ndash;8, 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1966 || {{ikonazastave|USA}} [[Clark Graebner]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Dennis Ralston]] || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ion Ţiriac]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;0
|- 
| 1967 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Fletcher]] || 6&amp;ndash;3, 9&amp;ndash;7, 12&amp;ndash;10
|- 
| 1968 || {{ikonazastave|AUS}} [[Ken Rosewall]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Fred Stolle]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1969 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Tony Roche]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Roy Emerson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rod Laver]] || 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1970 || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ion Ţiriac]] || {{ikonazastave|USA}} [[Arthur Ashe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Charlie Pasarell]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1971 || {{ikonazastave|USA}} [[Arthur Ashe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Marty Riessen]] || {{ikonazastave|USA}} [[Tom Gorman (tenisač)|Tom Gorman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Stan Smith]] || 6&amp;ndash;8, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 11&amp;ndash;9
|- 
| 1972 || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Bob Hewitt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RSA|1928}} [[Frew McMillan]] || {{ikonazastave|CHI}} [[Patricio Cornejo]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CHI}} [[Jaime Fillol]] || 6&amp;ndash;3, 8&amp;ndash;6, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1973 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Newcombe]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Tom Okker]] || {{ikonazastave|USA}} [[Jimmy Connors]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Ilie Năstase]] || 6&amp;ndash;1, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1974 || {{ikonazastave|AUS}} [[Dick Crealy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NZL}} [[Onny Parun]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Lutz (tenisač)|Bob Lutz]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Stan Smith]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 3&amp;ndash;6, 5&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1975 || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Alexander (tenisač)|John Alexander]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Phil Dent]] || 6&amp;ndash;2, 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1976 || {{ikonazastave|USA}} [[Fred McNair]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || 7&amp;ndash;6(6), 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1977 || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || {{ikonazastave|POL}} [[Wojtek Fibak]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Jan Kodeš]] || 7&amp;ndash;6, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1978 || {{ikonazastave|USA}} [[Gene Mayer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Hank Pfister]] || {{ikonazastave|ESP|1977}} [[José Higueras]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP|1977}} [[Manuel Orantes]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1979 || {{ikonazastave|USA}} [[Gene Mayer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sandy Mayer]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Ross Case]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Phil Dent]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4
|- 
| 1980 || {{ikonazastave|USA}} [[Victor Amaya]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Hank Pfister]] || {{ikonazastave|USA}} [[Brian Gottfried]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Ramírez]] || 1&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1981 || {{ikonazastave|SUI}} [[Heinz Günthardt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|HUN|1957}} [[Balázs Taróczy]] || {{ikonazastave|USA}} [[Terry Moor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Eliot Teltscher]] || 6&amp;ndash;2, 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1982 || {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Ferdi Taygan]] || {{ikonazastave|CHI}} [[Hans Gildemeister]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CHI}} [[Belus Prajoux]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3, 1&amp;ndash;1, retired
|- 
| 1983 || {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Hans Simonsson]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Edmondson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Sherwood Stewart]] || 7&amp;ndash;6(4), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2 
|- 
| 1984 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Leconte]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yannick Noah]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Pavel Složil]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Tomáš Šmíd]] || 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1985 || {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Edmondson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Kim Warwick]] || {{ikonazastave|ISR}} [[Schlomo Glickstein]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Hans Simonsson]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3 
|- 
| 1986 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Tomáš Šmíd]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Stefan Edberg]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || 6&amp;ndash;3, 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;7(4), 14&amp;ndash;12
|- 
| 1987 || {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Robert Seguso]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Guy Forget]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Yannick Noah]] || 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;7, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;2
|- 
| 1988 || {{ikonazastave|ECU}} [[Andrés Gómez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Emilio Sánchez]] || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;7(8), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1989 || {{ikonazastave|USA}} [[Jim Grabb]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Patrick McEnroe]] || {{ikonazastave|IRI}} [[Mansour Bahrami]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Eric Winogradsky]] || 6&amp;ndash;4, 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;6(5)
|- 
| 1990 || {{ikonazastave|ESP}} [[Sergio Casal]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Emilio Sánchez]] || {{ikonazastave|YUG}} [[Goran Ivanišević]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Petr Korda]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1991 || {{ikonazastave|AUS}} [[John Fitzgerald (tenisač)|John Fitzgerald]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Anders Järryd]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rick Leach]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jim Pugh]] || 6&amp;ndash;0, 7&amp;ndash;6(2)
|- 
| 1992 || {{ikonazastave|SUI}} [[Jakob Hlasek]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SUI}} [[Marc Rosset]] || {{ikonazastave|RSA|1928}} [[David Adams (tenisač)|David Adams]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Andrej Olhovski]] || 7&amp;ndash;6(4), 6&amp;ndash;7(3), 7&amp;ndash;5
|- 
| 1993 || {{ikonazastave|USA}} [[Luke Jensen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Murphy Jensen]] || {{ikonazastave|GER}} [[Marc-Kevin Goellner]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GER}} [[David Prinosil]] || 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;7(4), 6&amp;ndash;4
|- 
| 1994 || {{ikonazastave|ZIM}} [[Byron Black]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jonathan Stark]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Jan Apell]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] || 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;6(5)
|- 
| 1995 || {{ikonazastave|NED}} [[Jacco Eltingh]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Nicklas Kulti]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SWE}} [[Magnus Larsson]] || 6&amp;ndash;7(3), 6&amp;ndash;4, 6&amp;ndash;1
|- 
| 1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Vacek]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Guy Forget]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SUI}} [[Jakob Hlasek]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1997 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Vacek]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Woodforde]] || 7&amp;ndash;6(12), 4&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1998 || {{ikonazastave|NED}} [[Jacco Eltingh]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || 6&amp;ndash;3, 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 1999 || {{ikonazastave|IND}} [[Mahesh Bhupathi]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Goran Ivanišević]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Jeff Tarango]] || 6&amp;ndash;2, 7&amp;ndash;5
|- 
| 2000 || {{ikonazastave|AUS}} [[Todd Woodbridge]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Woodforde]] || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Sandon Stolle]] || 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2001 || {{ikonazastave|IND}} [[Mahesh Bhupathi]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Petr Pála]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Vízner]] || 7&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3
|- 
| 2002 || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2003 || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|NED}} [[Paul Haarhuis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Kafelnikov]] || 7&amp;ndash;6(3), 6&amp;ndash;3
|- 
| 2004 || {{ikonazastave|BEL}} [[Xavier Malisse]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BEL}} [[Olivier Rochus]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Michaël Llodra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Santoro]] || 7&amp;ndash;5, 7&amp;ndash;5
|- 
| 2005 || {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;1, 6&amp;ndash;4
|- 
| 2006 || {{ikonazastave|SWE}} [[Jonas Björkman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6&amp;ndash;7(5), 6&amp;ndash;4, 7&amp;ndash;5
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - moške dvojice|2007]] || {{ikonazastave|BAH}} [[Mark Knowles]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Vízner]] || 2&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - moške dvojice|2008]] || {{ikonazastave|URU}} [[Pablo Cuevas]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|PER}} [[Luis Horna]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || 6&amp;ndash;2, 6&amp;ndash;3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - moške dvojice|2009]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || {{ikonazastave|RSA}} [[Wesley Moodie]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|BEL}} [[Dick Norman]] || 3&amp;ndash;6, 6&amp;ndash;3, 6&amp;ndash;2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - moške dvojice|2010]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Dlouhý]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]] || 7&amp;ndash;5, 6&amp;ndash;2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - moške dvojice|2011]] ||{{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|COL}} [[Juan Sebastián Cabal]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ARG}} [[Eduardo Schwank]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 3–6, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - moške dvojice|2012]] ||{{ikonazastave|BLR}} [[Maks Mirni]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6–4, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - moške dvojice|2013]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Michaël Llodra]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || 6–4, 4–6, 7–6&lt;sup&gt;(7–4)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - moške dvojice|2014]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Julien Benneteau]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Roger-Vasselin]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Marc López]] || 6–3, 7–6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - moške dvojice|2015]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BRA}} [[Marcelo Melo]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moške dvojice|2016]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Feliciano López]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Marc López]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bob Bryan]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]]||6–4, 6–7&lt;sup&gt;(6–8)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - moške dvojice|2017]] || {{ikonazastave|USA}} [[Ryan Harrison (tenisač)|Ryan Harrison]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NZL}} [[Michael Venus (tenisač)|Michael Venus]] || {{ikonazastave|MEX}} [[Santiago González (tenisač)|Santiago González]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–7&lt;sup&gt;(4–7)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - moške dvojice|2018]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Oliver Marach]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || 6–2, 7–6&lt;sup&gt;(7–4)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - moške dvojice|2019]] ||{{ikonazastave|GER}} [[Kevin Krawietz]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Mies]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jérémy Chardy]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Martin]] || 6–2, 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2020 - moške dvojice|2020]] ||{{ikonazastave|GER}} [[Kevin Krawietz]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Mies]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Soares]] || 6–3, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moške dvojice|2021]] ||{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Hugues Herbert]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Nicolas Mahut]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Bublik]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Golubjev]] || 4–6, 7–6&lt;sup&gt;(7–1)&lt;/sup&gt;, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - moške dvojice|2022]] ||{{ikonazastave|ESA}} [[Marcelo Arévalo]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Austin Krajicek]] || 6–7&lt;sup&gt;(4–7)&lt;/sup&gt;, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moške dvojice|2023]] ||{{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Austin Krajicek]] || {{ikonazastave|BEL}} [[Sander Gillé]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Joran Vliegen]] || 6–3, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - moške dvojice|2024]] || {{ikonazastave|ESA}} [[Marcelo Arévalo]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Bolelli]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]] || 7–5, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - moške dvojice|2025]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] ||{{ikonazastave|GBR}} [[Joe Salisbury]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Neal Skupski]] || 6–0, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - moške dvojice|2026]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Harri Heliövaara]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Henry Patten]] || 6–4, 6–2
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - moške dvojice|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - moške dvojice]]</text>
      <sha1>db1ybfqmg88couyyvdhpype74reaktz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - ženske dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122573</id>
    <revision>
      <id>6686661</id>
      <parentid>6451679</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:15:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalke po letih */ 2026</comment>
      <origin>6686661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20054" sha1="4eax6ayieqeftrifvcxizxf3tvkyvmh" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med ženskimi dvojicami'''.

== Zmagovalke po letih ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalki!!Drugi!!Rezultat finala
|-
| 1914 || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Blanche Amblard]] &lt;br /&gt; [[Suzanne Amblard]] || 6-0, 6-0
|-
| 1915&lt;br&gt;1919 || colspan=&quot;3&quot;| ''[[Prva svetovna vojna]]''
|-
| 1920 || [[Dorothy Holman]] &lt;br /&gt; [[Phyllis Satterwaithe]] || [[Germaine Golding]] &lt;br /&gt; [[Jeanne Vaussard]] || 6-3, 6-1
|-
| 1921 || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Germaine Golding]] || [[Dorothy Holman]] &lt;br /&gt; [[Irene Bowder Peacock]] || 6-2, 6-2
|-
| 1922 || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Geraldine Beamish]] &lt;br /&gt; [[Kitty McKane Godfree]] || 6-0, 6-4
|-
| 1923 || [[Geraldine Beamish]] &lt;br /&gt; [[Kitty McKane Godfree]] || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Germaine Golding]] || 6-2, 6-3
|-
| 1924 || colspan=&quot;3&quot;| ''[[Poletne olimpijske igre 1924|Olimpijske igre]]''
|-
| 1925 || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Didi Vlasto]] || [[Evelyn Colyer]] &lt;br /&gt; [[Kitty McKane Godfree]] || 6-1, 9-11, 6-2
|-
| 1926 || [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; [[Didi Vlasto]] || [[Evelyn Colyer]] &lt;br /&gt; [[Kitty McKane Godfree]] || 6-1, 6-1
|-
| 1927 || [[Irene Bowder Peacock]] &lt;br /&gt; [[Bobbie Heine]] || [[Peggy Saunders]] &lt;br /&gt; [[Phoebe Holcroft Watson]] || 6-2, 6-1
|-
| 1928 || [[Phoebe Holcroft Watson]] &lt;br /&gt; [[Eileen Bennett Whittingstall]] || [[Suzanee Deve]] &lt;br /&gt; [[Sylvia Lafaurie]] || 6-0, 6-2
|-
| 1929 || [[Lili de Alvarez|Lili de Alvarez Valdene]] &lt;br /&gt; [[Kea Bouman]] || [[Bobbie Heine]] &lt;br /&gt; [[Alida Neave]] || 7-5, 6-3
|-
| 1930 || [[Helen Wills Moody]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Simone Barbier]] &lt;br /&gt; [[Simone Mathieu]] || 6-3, 6-1
|-
| 1931 || [[Eileen Bennett Whittingstall]] &lt;br /&gt; [[Betty Nuthall Shoemaker]] || [[Cilly Aussem]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || 9-7, 6-2
|-
| 1932 || [[Helen Wills Moody]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Betty Nuthall Shoemaker]] &lt;br /&gt; [[Eileen Bennett Whittingstall]] || 6-1, 6-3
|-
| 1933 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Sylvie Jung Henrotin]] &lt;br /&gt; [[Colette Rosambert]] || 6-1, 6-3
|-
| 1934 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Elizabeth Ryan]] || [[Helen Hull Jacobs]] &lt;br /&gt; [[Sarah Palfrey Cooke]] || 3-6, 6-4, 6-2
|-
| 1935 || [[Margaret Scriven Vivian]] &lt;br /&gt; [[Kay Stammers Bullitt]] || [[Ida Adamoff]] &lt;br /&gt; [[Hilde Krahwinkel Sperling]] || 6-4, 6-0
|-
| 1936 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Billie Yorke]] || [[Susan Noel]] &lt;br /&gt; [[Jadwiga Jędrzejowska]] || 2-6, 6-4, 6-4
|-
| 1937 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Billie Yorke]] || [[Dorothy Andrus]] &lt;br /&gt; [[Sylvie Jung Henrotin]] || 3-6, 6-2, 6-2
|-
| 1938 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Billie Yorke]] || [[Arlette Halff]] &lt;br /&gt; [[Nelly Adamson Landry]] || 6-3, 6-3
|-
| 1939 || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Jadwiga Jędrzejowska]] || [[Alice Florian]] &lt;br /&gt; [[Hella Kovac]] || 7-5, 7-5
|-
| 1940&lt;br&gt;1944 || colspan=&quot;3&quot;| ''[[Druga svetovna vojna]]''
|-
| 1945 || [[P. Fritz]] &lt;br /&gt; [[Simone Iribarne Lafargue]] || [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; [[Myrtil Brunnarius]] || 6-3, 6-1
|-
| 1946 || [[Louise Brough Clapp]] &lt;br /&gt; [[Margaret Osborne duPont]] || [[Pauline Betz Addie]] &lt;br /&gt; [[Doris Hart]] || 6-4 0-6 6-1
|-
| 1947 || [[Louise Brough Clapp]] &lt;br /&gt; [[Margaret Osborne duPont]] || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Patricia Canning Todd]] || 7-5 6-2
|-
| 1948 || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Patricia Canning Todd]] || [[Shirley Fry Irvin]] &lt;br /&gt; [[Mary Arnold Prentiss]] || 6-4, 6-2
|-
| 1949 || [[Margaret Osborne duPont]] &lt;br /&gt; [[Louise Brough Clapp]] || [[Joy Gannon]] &lt;br /&gt; [[Betty Hilton]] || 7-5, 6-1
|-
| 1950 || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Shirley Fry Irvin]] || [[Louise Brough Clapp]] &lt;br /&gt; [[Margaret Osborne duPont]] || 1-6, 7-5, 6-2
|-
| 1951 || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Shirley Fry Irvin]] || [[Beryl Barlett]] &lt;br /&gt; [[Barbara Scofield]] || 10-8, 6-3
|-
| 1952 || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Shirley Fry Irvin]] || [[Hazel Redick-Smith]] &lt;br /&gt; [[Julie Wipplinger]] || 7-5, 6-1
|-
| 1953 || [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; [[Shirley Fry Irvin]] || [[Maureen Connolly Brinker]] &lt;br /&gt; [[Julie Sampson Haywood]] || 6-4, 6-3
|-
| 1954 || [[Maureen Connolly Brinker]] &lt;br /&gt; [[Nell Hall Hopman]] || [[Maude Galtier]] &lt;br /&gt; [[Suzanne Schmitt]] || 7-5, 4-6, 6-0
|-
| 1955 || [[Beverly Baker Fleitz]] &lt;br /&gt; [[Darlene Hard]] || [[Shirley Bloomer Brasher]] &lt;br /&gt; [[Pat Ward Hales]] || 7-5, 6-8, 13-11
|-
| 1956 || [[Angela Buxton]] &lt;br /&gt; [[Althea Gibson]] || [[Darlene Hard]] &lt;br /&gt; [[Dorothy Head Knode]] || 6-8, 8-6, 6-1 
|-
| 1957 || [[Shirley Bloomer Brasher]] &lt;br /&gt; [[Darlene Hard]] || [[Yola Ramírez Ochoa]] &lt;br /&gt; [[Rosie Reyes]] || 7-5, 4-6, 7-5
|-
| 1958 || [[Rosie Reyes]] &lt;br /&gt; [[Yola Ramírez Ochoa]] || [[Mary Bevis Hawton]] &lt;br /&gt; [[Thelma Coyne Long]] || 6-4, 7-5
|-
| 1959 || [[Sandra Reynolds Price]] &lt;br /&gt; [[Renee Schuurman Haygarth]] || [[Yola Ramírez Ochoa]] &lt;br /&gt; [[Rosie Reyes]] || 2-6, 6-0, 6-1
|-
| 1960 || '''{{ikonazastave|BRA}} [[Maria Bueno]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Darlene Hard]]''' || [[Pat Ward Hales]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]] || 6-2, 7-5
|-
| 1961 || [[Sandra Reynolds Price]] &lt;br /&gt; [[Renee Schuurman Haygarth]] || {{ikonazastave|BRA}} [[Maria Bueno]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Darlene Hard]] || walkover
|-
| 1962 || [[Sandra Reynolds Price]] &lt;br /&gt; [[Renee Schuurman Haygarth]] || [[Justina Bricka]]&lt;br /&gt; [[Margaret Court]] || 6-4, 6-4
|- 
| 1963 || {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]] &lt;br /&gt; [[Renee Schuurman Haygarth]] || [[Robyn Ebbern]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] || 7-5, 6-4 
|- 
| 1964 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; [[Lesley Turner Bowrey]] || [[Norma Baylon]] &lt;br /&gt; [[Helga Schultze]] || 6-3, 6-1
|- 
| 1965 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; [[Lesley Turner Bowrey]] || [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; [[Jeanine Lieffrig]] || 6-3, 6-1
|- 
| 1966 || {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; [[Judy Tegart Dalton]] || [[Jill Blackman]] &lt;br /&gt; [[Fay Toyne]] || 4-6, 6-1, 6-1
|- 
| 1967 || '''{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] || [[Annette Van Zyl|Annette Van Zyl DuPlooy]] &lt;br /&gt; [[Pat Walkden]] || 6-2, 6-2
|- 
| 1968 || '''{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rosemary Casals]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]] || 7-5, 4-6, 6-4
|- 
| 1969 || '''{{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Ann Haydon Jones]] || {{ikonazastave|USA}} [[Nancy Richey]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] || 6-0, 4-6, 7-5 
|-
| 1970 || '''{{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rosemary Casals]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]] || 6-1, 3-6, 6-3
|- 
| 1971 || '''{{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Helen Gourlay Cawley]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Kerry Harris]] || 6-4, 6-1
|- 
| 1972 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Billie Jean King]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Betty Stöve]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Winnie Shaw]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Christine Truman Janes]] || 6-1, 6-2
|- 
| 1973 || '''{{ikonazastave|AUS}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Virginia Wade]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Betty Stöve]] || 6-2, 6-3
|- 
| 1974 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USSR}} [[Olga Morozova]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRG}} [[Katja Ebbinghaus]] || 6-4, 2-6, 6-1
|- 
| 1975 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Chris Evert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Martina Navratilova]] || [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USSR}} [[Olga Morozova]] || 6-3, 6-2 
|- 
| 1976 || '''{{ikonazastave|URU}} [[Fiorella Bonicelli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] || [[Kathy Harter]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRG}} [[Helga Niessen Masthoff]] || 6-4, 1-6, 6-3
|- 
| 1977 || '''{{ikonazastave|TCH}} [[Regina Maršíková]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pam Teeguarden]] || [[Rayni Fox]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Helen Gourlay Cawley]] || 5-7, 6-4, 6-2
|- 
| 1978 || '''{{ikonazastave|YUG}} [[Mima Jaušovec]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ROM}} [[Virginia Ruzici]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Lesley Turner Bowrey]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Gail Chanfreau]] || 5-7, 6-4, 8-6
|- 
| 1979 || '''{{ikonazastave|NED}} [[Betty Stöve]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Wendy Turnbull]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|GBR}} [[Virginia Wade]] || 3-6, 7-5, 6-4
|- 
| 1980 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Kathy Jordan]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Anne Smith]] || [[Ivanna Madruga]] &lt;br /&gt; [[Adriana Villagran]] || 6-1, 6-0
|- 
| 1981 || '''{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Rosalyn Fairbank|Rosalyn Fairbank Nideffer]] &lt;br&gt; [[Tanya Harford]] || {{ikonazastave|USA}} [[Candy Reynolds]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Paula Smith]] || 6-1, 6-3
|- 
| 1982 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Anne Smith]] || {{ikonazastave|USA}} [[Rosemary Casals]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Wendy Turnbull]] || 6-3, 6-4
|- 
| 1983 || '''{{ikonazastave|RSA|1928}} [[Rosalyn Fairbank|Rosalyn Fairbank Nideffer]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Candy Reynolds]] || {{ikonazastave|USA}} [[Kathy Jordan]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Anne Smith]] || 5-7, 7-5, 6-2
|- 
| 1984 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pam Shriver]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Claudia Kohde-Kilsch]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Hana Mandliková]] || 5-7, 6-3, 6-2
|- 
| 1985 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pam Shriver]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Claudia Kohde-Kilsch]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Helena Suková]] || 4-6, 6-2, 6-2
|- 
| 1986 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|HUN}} [[Andrea Temesvári]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Steffi Graf]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Gabriela Sabatini]] || 6-1, 6-2
|- 
| 1987 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pam Shriver]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Steffi Graf]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Gabriela Sabatini]] || 6-2, 6-1
|- 
| 1988 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Pam Shriver]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Claudia Kohde-Kilsch]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Helena Suková]] || 6-2, 7-5
|- 
| 1989 || '''{{ikonazastave|URS}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|URS}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Steffi Graf]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Gabriela Sabatini]] || 6-4, 6-4
|- 
| 1990 || '''{{ikonazastave|TCH}} [[Jana Novotná]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Helena Suková]] || {{ikonazastave|LAT}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|URS}} [[Natalja Zvereva]] || 6-4, 7-5 
|- 
| 1991 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|TCH}} [[Jana Novotná]] || {{ikonazastave|LAT}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR|1991}} [[Natalja Zvereva]] || 6-4, 6-0
|- 
| 1992 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR|1991}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Conchita Martínez]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]] || 6-3, 6-2
|- 
| 1993 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR|1991}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|LAT}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Jana Novotná]] || 6-3, 7-5
|- 
| 1994 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR|1991}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lindsay Davenport]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]] || 6-2, 6-2
|-
| 1995 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Jana Novotná]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Arantxa Sánchez Vicario]] || 6-7(6), 6-4, 7-5
|- 
| 1996 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Lindsay Davenport]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mary Joe Fernández]] || {{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Natalja Zvereva]] || 6-2, 6-1
|- 
| 1997 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Gigi Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Natalja Zvereva]] || {{ikonazastave|USA}} [[Mary Joe Fernández]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]] || 6-2, 6-3
|- 
| 1998 || '''{{ikonazastave|SUI}} [[Martina Hingis]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[Jana Novotná]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lindsay Davenport]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|BLR}} [[Natalja Zvereva]] || 6-1, 7-6(4)
|- 
| 1999 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Venus Williams]] || {{ikonazastave|SUI}} [[Martina Hingis]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Ana Kurnikova]] || 6-3, 6-7(2), 8-6
|- 
| 2000 || '''{{ikonazastave|SUI}} [[Martina Hingis]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|FRA}} [[Mary Pierce]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || 6–2, 6–4
|- 
| 2001 || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || {{ikonazastave|FR Yugoslavia}} [[Jelena Dokić]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Conchita Martínez]] || 6–2, 6–1
|- 
| 2002 || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Rennae Stubbs]] || 6–4, 6–2
|- 
| 2003 || '''{{ikonazastave|BEL}} [[Kim Clijsters]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|JPN}} [[Ai Sugijama]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || 6–7(5), 6–2, 9–7
|- 
| 2004 || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || {{ikonazastave|RUS}} [[Svetlana Kuznecova]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lihovceva]] || 6–0, 6–3
|- 
| 2005 || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ARG}} [[Paola Suárez]] || {{ikonazastave|ZIM}} [[Cara Black]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RSA}} [[Liezel Huber]] || 4–6, 6–3, 6–3
|- 
| 2006 || '''{{ikonazastave|USA}} [[Lisa Raymond]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Samantha Stosur]] || {{ikonazastave|SVK}} [[Daniela Hantuchová]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|JPN}} [[Ai Sugijama]] || 6–3, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - ženske dvojice|2007]] || '''{{ikonazastave|AUS}} [[Alicia Molik]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Mara Santangelo]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|JPN}} [[Ai Sugijama]] || 7–6(5), 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - ženske dvojice|2008]] || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Anabel Medina Garrigues]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Casey Dellacqua]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Francesca Schiavone]] || 2–6, 7–5, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - ženske dvojice|2009]] || '''{{ikonazastave|ESP}} [[Anabel Medina Garrigues]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ESP}} [[Virginia Ruano Pascual]] || {{ikonazastave|BLR}} [[Viktorija Azarenka]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]] || 6–1, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - ženske dvojice|2010]] || '''{{ikonazastave|USA}} [[Serena Williams]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Venus Williams]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Květa Peschke]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] || 6–2, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - ženske dvojice|2011]] || {{ikonazastave|CZE}} '''[[Andrea Hlaváčková]]''' &lt;br&gt; {{ikonazastave|CZE}} '''[[Lucie Hradecká]]''' || {{ikonazastave|IND}} [[Sania Mirza]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]] || 6–4, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - ženske dvojice|2012]] || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Sara Errani]]''' &lt;br&gt; {{ikonazastave|ITA}} '''[[Roberta Vinci]]''' || {{ikonazastave|RUS}} [[Marija Kirilenko]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Nadja Petrova]] || 4-6, 6–4, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - ženske dvojice|2013]] || {{ikonazastave|RUS}} '''[[Jekaterina Makarova]]''' &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} '''[[Jelena Vesnina]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Roberta Vinci]] || 7-5, 6-2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - ženske dvojice|2014]] || {{ikonazastave|TPE}} '''[[Hsieh Su-wei]]''' &lt;br&gt; {{ikonazastave|CHN}} '''[[Peng Šuai]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Roberta Vinci]] || 6–4, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - ženske dvojice|2015]] || {{ikonazastave|USA}} '''[[Bethanie Mattek-Sands]]''' &lt;br&gt; {{ikonazastave|CZE}} '''[[Lucie Šafářová]]''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Casey Dellacqua]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|KAZ}} [[Jaroslava Švedova]] || 3–6, 6–4, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - ženske dvojice|2016]] || {{ikonazastave|FRA}} '''[[Caroline Garcia]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] ||{{ikonazastave|RUS}} [[Jekaterina Makarova]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]] || 6–3, 2–6, 6–4
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - ženske dvojice|2017]] || {{ikonazastave|USA}} '''[[Bethanie Mattek-Sands]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Šafářová]] ||{{ikonazastave|AUS}} [[Ashleigh Barty]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|AUS}} [[Casey Dellacqua]] || 6–2, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - ženske dvojice|2018]] || {{ikonazastave|CZE}} '''[[Barbora Krejčíková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] ||{{ikonazastave|JPN}} [[Eri Hozumi]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|JPN}} [[Makoto Ninomija]] || 6–3, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - ženske dvojice|2019]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Tímea Babos]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] ||{{ikonazastave|CHN}} [[Duan Jingjing]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|CHN}} [[Ženg Saisai]] || 6–2, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2020 - ženske dvojice|2020]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Tímea Babos]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] ||{{ikonazastave|USA}} [[Desirae Krawczyk]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|CHI}} [[Alexa Guarachi]] || 6–4, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - ženske dvojice|2021]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Krejčíková]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|POL}} [[Iga Świątek]] || 6–4, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - ženske dvojice|2022]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Caroline Garcia]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] || {{ikonazastave|USA}} [[Coco Gauff]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Jessica Pegula]] || 2–6, 6–3, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - ženske dvojice|2023]] || {{ikonazastave|TPE}} [[Hsieh Su-wei]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CHN}} [[Wang Xinyu]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Leylah Fernandez]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Taylor Townsend]] || 1–6, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - ženske dvojice|2024]] || {{ikonazastave|USA}} [[Coco Gauff]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Jasmine Paolini]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–3
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - ženske dvojice|2025]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Jasmine Paolini]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Ana Danilina]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandra Krunić]] || 6–4, 2–6, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - ženske dvojice|2026]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Townsend]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Ana Danilina]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandra Krunić]] || 6–2, 7–5
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - ženske dvojice|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - ženske dvojice]]</text>
      <sha1>4eax6ayieqeftrifvcxizxf3tvkyvmh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam zmagovalcev Odprtega prvenstva Francije - mešane dvojice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122581</id>
    <revision>
      <id>6686662</id>
      <parentid>6451680</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:16:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ 2026</comment>
      <origin>6686662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29783" sha1="reivzwvdfczq6is5oogqpqw5b26iafq" xml:space="preserve">'''Seznam zmagovalcev [[tenis|teniškega]] turnirja [[Odprto prvenstvo Francije]] med mešanimi dvojicami'''.

== Zmagovalci po letih ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto!!Zmagovalca!!Druga!!Rezultat finala
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1912|1912]] || {{ikonazastave|Belgium}} [[Anne de Borman]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Max Decugis]] ||   || 
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1913|1913]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elizabeth Ryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Germaine Golding]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|New Zealand}} [[Anthony Wilding]] || b.b.
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1914|1914]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elizabeth Ryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Austria}} [[Comte Salm]] || 6–3, 6–1
|- 
| 1915&lt;br&gt;1919 || colspan=3| ''[[Prva svetovna vojna]]''
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1920|1920]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Germaine Golding]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[William Laurentz]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Amblard]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Max Decugis]] || b.b.
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1921|1921]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Max Decugis]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Germaine Golding]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[William Laurentz]] || 6–3, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1922|1922]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Geraldine Beamish]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[John Gilbert (tenisač)|John Gilbert]] || 6–4, 4–6, 6–0
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1923|1923]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Kitty McKane Godfree]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[John Gilbert (tenisač)|John Gilbert]] || 6–2, 10–8
|- 
| 1924 || colspan=3| ''[[Poletne olimpijske igre 1924|Olimpijske igre]]''
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1925|1925]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|France}} [[Didi Vlasto]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || 6–2, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1926|1926]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne Lenglen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jacques Brugnon]] || {{ikonazastave|France}} [[Suzanne LeBesnerais]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean Borotra]] || 6–4, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1927|1927]] || {{ikonazastave|France}} [[Marguerite Broquedis Bordes]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|Spain|1785}} [[Lili de Alvarez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Bill Tilden]] || 6–4, 2–6, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1928|1928]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Eileen Bennett Whittingstall]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Helen Wills Moody]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Francis Hunter|Frank Hunter]] || 3–6, 6–3, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1929|1929]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Eileen Bennett Whittingstall]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Helen Wills Moody]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Francis Hunter|Frank Hunter]] || 6–3, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1930|1930]] || {{ikonazastave|Germany|Weimar}} [[Cilly Aussem]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Bill Tilden]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Eileen Bennett Whittingstall]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Henri Cochet]] || 6–4, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1931|1931]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Betty Nuthall Shoemaker]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Pat Spence]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Dorothy Shepherd Barron]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Bunny Austin]] || 6–3, 5–7, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1932|1932]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Betty Nuthall Shoemaker]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Fred Perry]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Helen Wills Moody]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Sidney Wood]] || 6–4, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1933|1933]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Margaret Scriven-Vivian]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Jack Crawford (tenisač)|Jack Crawford]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Betty Nuthall Shoemaker]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Fred Perry]] || 6–2, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1934|1934]] || {{ikonazastave|France}} [[Colette Rosambert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean Borotra]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elizabeth Ryan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Adrian Quist]] || 6–2, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1935|1935]] || {{ikonazastave|France}} [[Lolette Payot]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Marcel Bernard]] || {{ikonazastave|France}} [[Sylvie Jung Henrotin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Martin Legeay]] || 4–6, 6–2, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1936|1936]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Billie Yorke]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Marcel Bernard]] || {{ikonazastave|France}} [[Sylvie Jung Henrotin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Martin Legeay]] || 7–5, 6–8, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1937|1937]] || {{ikonazastave|France}} [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Yvon Petra]] || {{ikonazastave|France}} [[Marie Luise Horn]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Roland Journu]] || 7–5, 7–5
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1938|1938]] || {{ikonazastave|France}} [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Kingdom of Yugoslavia}} [[Dragutin Mitić]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Nancye Wynne Bolton]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Christian Boussus]] || 2–6, 6–3, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1939|1939]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Sarah Palfrey Cooke]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Elwood Cooke]] || {{ikonazastave|France}} [[Simone Mathieu]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SFR Yugoslavia}} [[Franjo Kukuljević]] || 4–6, 6–1, 7–5
|- 
| 1930&lt;br&gt;1945 || colspan=3| ''[[Druga svetovna vojna]]''
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1946|1946]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Pauline Betz Addie]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Budge Patty]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Dorothy Cheney|Dorothy Bundy Cheney]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Tom Brown (tenisač)|Tom Brown]] || 7–5, 9–7
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1947|1947]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Sheila Piercey Summers]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Eric Sturgess]] || {{ikonazastave|Poland}} [[Jadwiga Jędrzejowska]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Romania}} [[Christian Caralulis]] || 6–0, 6–0
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1948|1948]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Patricia Canning Todd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Frank Sedgman]] || 6–3, 3–6, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1949|1949]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Sheila Piercey Summers]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Eric Sturgess]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Jean Quertier]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Gerry Oakley]] || 6–1, 6–1
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1950|1950]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Barbara Scofield|Barbara Scofield Davidson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Argentina}} [[Enrique Morea]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Patricia Canning Todd]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Bill Talbert]] || b.b.
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1951|1951]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Thelma Coyne Long]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Mervyn Rose]] || 7–5, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1952|1952]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Frank Sedgman]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Shirley Fry Irvin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Eric Sturgess]] || 6–8, 6–3, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1953|1953]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States|1912}} [[Vic Seixas]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Maureen Connolly]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Mervyn Rose]] || 4–6, 6–4, 6–0
|-
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1954|1954]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Maureen Connolly Brinker]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Lew Hoad]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Jacqueline Patorni]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Rex Hartwig]] || 6–4, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1955|1955]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Darlene Hard]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Gordon Forbes]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Jenny Staley Hoad]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Chile}} [[Luis Ayala (tenisač)|Luis Ayala]] || 5–7, 6–1, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1956|1956]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Thelma Coyne Long]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Chile}} [[Luis Ayala (tenisač)|Luis Ayala]] || {{ikonazastave|United States|1912}} [[Doris Hart]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Robert Howe (tenisač)|Bob Howe]] || 4–6, 6–4, 6–1
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1957|1957]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Věra Suková|Věra Pužejová Suková]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Jiří Javorský]] || {{ikonazastave|West Germany}} [[Edda Buding]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Chile}} [[Luis Ayala (tenisač)|Luis Ayala]] || 6–3, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1958|1958]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Shirley Bloomer Brasher]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Italy}} [[Nicola Pietrangeli]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Lorraine Coghlan Robinson]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Robert Howe (tenisač)|Bob Howe]] || 8–6, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1959|1959]] || {{ikonazastave|Mexico|1934}} [[Yola Ramírez|Yola Ramírez Ochoa]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Billy Knight (tenisač)|William Knight]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Renee Schuurman Haygarth]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Rod Laver]] || 6–4, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1960|1960]] || {{ikonazastave|Brazil}} [[Maria Bueno]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Robert Howe (tenisač)|Bob Howe]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Ann Haydon Jones]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Roy Emerson]] || 1–6, 6–1, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1961|1961]] || {{ikonazastave|United States}} [[Darlene Hard]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Rod Laver]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Věra Suková|Věra Pužejová Suková]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Jiří Javorský|Jiri Javorsky]] || 6–0, 2–6, 6–3
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1962|1962]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Renee Schuurman Haygarth]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Robert Howe (tenisač)|Bob Howe]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Lesley Turner Bowrey]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Fred Stolle]] || 3–6, 6–4, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1963|1963]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Ken Fletcher]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Lesley Turner Bowrey]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Fred Stolle]] || 6–1, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1964|1964]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Ken Fletcher]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Lesley Turner Bowrey]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Fred Stolle]] || 6–3, 4–6, 8–6
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1965|1965]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Ken Fletcher]] || {{ikonazastave|Brazil}} [[Maria Bueno]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[John Newcombe]] || 6–4, 6–4
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1966|1966]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Annette Van Zyl]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Frew McMillan]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Ann Haydon Jones]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Clark Graebner]] || 1–6, 6–3, 6–2
|- 
| [[Amatersko prvenstvo Francije 1967|1967]] || {{ikonazastave|United States}} [[Billie Jean King]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Owen Davidson]] || {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Ann Haydon Jones]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Romania|1965}} [[Ion Ţiriac]] || 6–3, 6–1
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1968|1968]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || {{ikonazastave|United States}} [[Billie Jean King]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Owen Davidson]] || 6–1, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1969|1969]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Margaret Court]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Marty Riessen]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || 6–3, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1970|1970]] || {{ikonazastave|United States}} [[Billie Jean King]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Bob Hewitt]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || 3–6, 6–4, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1971|1971]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || {{ikonazastave|United Kingdom}}  [[Winnie Shaw]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Soviet Union}} [[Tomas Lejus]] || 6–2, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1972|1972]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Evonne Goolagong Cawley]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Kim Warwick]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || 6–2, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1973|1973]] || {{ikonazastave|France}} [[Françoise Dürr]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Jean-Claude Barclay]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Betty Stöve]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Patrice Dominguez]] || 6–1, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1974|1974]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Colombia}} [[Iván Molina]] || {{ikonazastave|Mexico}} [[Rosie Reyes Darmon]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Mexico}} [[Marcelo Lara]] || 6–3, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1975|1975]] || {{ikonazastave|Uruguay}} [[Fiorella Bonicelli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Brazil}} [[Thomas Koch (tenisač)|Thomas Koch]] || {{ikonazastave|United States}} [[Pam Teeguarden]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Chile}} [[Jaime Fillol]] || 6–4, 7–6
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1976|1976]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Ilana Kloss]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Kim Warwick]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Linky Boshoff]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[Colin Dowdeswell]] || 5–7, 7–6, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1977|1977]] || {{ikonazastave|United States}} [[Mary Carillo]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[John McEnroe]] || {{ikonazastave|Romania|1965}} [[Florenţa Mihai]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Colombia}} [[Iván Molina]] || 7–6, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1978|1978]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Renáta Tomanová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Pavel Složil]] || {{ikonazastave|Romania|1965}} [[Virginia Ruzici]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Patrice Dominguez]] || 7–6, retired
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1979|1979]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Wendy Turnbull]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Bob Hewitt]] || {{ikonazastave|Romania|1965}} [[Virginia Ruzici]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Romania|1965}} [[Ion Ţiriac]] || 6–3, 2–6, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1980|1980]] || {{ikonazastave|United States}} [[Anne Smith]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Billy Martin (tenisač)|Billy Martin]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Renáta Tomanová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Stanislav Birner]] || 2–6, 6–4, 8–6
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1981|1981]] || {{ikonazastave|United States}} [[Andrea Jaeger]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Jimmy Arias]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Betty Stöve]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Fred McNair]] || 7–6, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1982|1982]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Wendy Turnbull]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United Kingdom}} [[John Lloyd (tenisač)|John Lloyd]] || {{ikonazastave|Brazil}} [[Claudia Monteiro]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Brazil}} [[Cassio Motta]] || 6–2, 7–6
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1983|1983]] || {{ikonazastave|United States}} [[Barbara Jordan (tenisačica)|Barbara Jordan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Eliot Teltscher]] || {{ikonazastave|United States}} [[Leslie Allen (tenisačica)|Leslie Allen]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Charles Strode]] || 6–2, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1984|1984]] || {{ikonazastave|United States}} [[Anne Smith]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Dick Stockton (tenisač)|Dick Stockton]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Anne Minter]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Laurie Warder]] || 6–2, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1985|1985]] || {{ikonazastave|United States}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Switzerland}} [[Heinz Gunthardt]] || {{ikonazastave|United States}} [[Paula Smith]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Paraguay}} [[Francisco González (tenisač)|Francisco González]] || 2–6, 6–3, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1986|1986]] || {{ikonazastave|United States}} [[Kathy Jordan]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Ken Flach]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Rosalyn Fairbank|Rosalyn Fairbank Nideffer]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Mark Edmondson]] || 3–6, 7–6(3), 6–3 
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1987|1987]] || {{ikonazastave|United States}} [[Pam Shriver]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Spain}} [[Emilio Sánchez Vicario]] || {{ikonazastave|United States}} [[Lori McNeil]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Sherwood Stewart]] || 6–3, 7–6(4)
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1988|1988]] || {{ikonazastave|United States}} [[Lori McNeil]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Mexico}} [[Jorge Lozano]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Brenda Schultz-McCarthy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Netherlands}} [[Michiel Schapers]] || 7–5, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1989|1989]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Manon Bollegraf]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Netherlands}} [[Tom Nijssen]] || {{ikonazastave|Spain}} [[Arantxa Sánchez Vicario]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Argentina}} [[Horacio de la Peña]] || 6–3, 6–7(3), 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1990|1990]] || {{ikonazastave|Spain}} [[Arantxa Sánchez Vicario]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Mexico}} [[Jorge Lozano]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Nicole Provis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Danie Visser]] || 7–6(5), 7–6(8)
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1991|1991]] || {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Helena Suková]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Czechoslovakia}} [[Cyril Suk]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Caroline Vis]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Netherlands}} [[Paul Haarhuis]] || 3–6, 6–4, 6–1
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1992|1992]] || {{ikonazastave|Spain}} [[Arantxa Sánchez Vicario]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Mark Woodforde]] || {{ikonazastave|United States}} [[Lori McNeil]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Bryan Shelton]] || 6–2, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1993|1993]] || {{ikonazastave|Russia}} [[Jevgenija Manjokova]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Russia}} [[Andrej Olhovski]] || {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Elna Reinach]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa|1928}} [[Danie Visser]] || 6–2, 4–6, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1994|1994]] || {{ikonazastave|Netherlands}} [[Kristie Boogert]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Netherlands}} [[Menno Oosting]] || {{ikonazastave|Latvia}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Russia}} [[Andrej Olhovski]] || 7–5, 3–6, 7–5
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1995|1995]] || {{ikonazastave|Latvia}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Todd Woodbridge]] || {{ikonazastave|Canada}} [[Jill Hetherington]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa}} [[John-Laffnie de Jager]] || 7–6(8), 7–6(4)
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1996|1996]] || {{ikonazastave|Argentina}} [[Patricia Tarabini]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Argentina}} [[Javier Frana]] || {{ikonazastave|United States}} [[Nicole Arendt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Luke Jensen]] || 6–2, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1997|1997]] || {{ikonazastave|Japan}} [[Rika Hiraki]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|India}} [[Mahesh Bhupathi]] || {{ikonazastave|United States}} [[Lisa Raymond]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Patrick Galbraith]] || 6–4, 6–1
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1998|1998]] || {{ikonazastave|United States}} [[Venus Williams]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Justin Gimelstob]] || {{ikonazastave|United States}} [[Serena Williams]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Argentina}} [[Luis Lobo]] || 6–4, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 1999|1999]] || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa}} [[Piet Norval]] || {{ikonazastave|Latvia}} [[Larisa Savchenko Neiland]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Rick Leach]] || 6–3, 3–6, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2000|2000]] || {{ikonazastave|South Africa}} [[Mariaan de Swardt]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|South Africa}} [[David Adams (tenisač)|David Adams]] || {{ikonazastave|Australia}} [[Rennae Stubbs]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Australia}} [[Todd Woodbridge]] || 6–3, 3–6, 6–3 
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2001|2001]] || {{ikonazastave|Spain}} [[Virginia Ruano Pascual]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Spain}} [[Tomás Carbonell]] || {{ikonazastave|Argentina}} [[Paola Suárez]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Brazil}} [[Jaime Oncins]] || 7–5, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2002|2002]] || {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Cara Black]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Wayne Black]] || {{ikonazastave|Russia}} [[Jelena Bovina]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Bahamas}} [[Mark Knowles]] || 6–3, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2003|2003]] || {{ikonazastave|United States}} [[Lisa Raymond]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|Russia}} [[Jelena Lihovceva]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|India}} [[Mahesh Bhupathi]] || 6–3, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2004|2004]] || {{ikonazastave|France}} [[Tatiana Golovin]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Richard Gasquet]] || {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Cara Black]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Zimbabwe}} [[Wayne Black]] || 6–3, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2005|2005]] || {{ikonazastave|Slovakia}} [[Daniela Hantuchová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|France}} [[Fabrice Santoro]] || {{ikonazastave|United States}} [[Martina Navrátilová]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|India}} [[Leander Paes]] || 3–6, 6–3, 6–2
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2006|2006]] || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Serbia}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|Russia}} [[Jelena Lihovceva]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Canada}} [[Daniel Nestor]] || 6–3, 6–4
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2007 - mešane dvojice|2007]] || {{ikonazastave|France}} [[Nathalie Dechy]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Israel}} [[Andy Ram]] || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Serbia}} [[Nenad Zimonjić]] || 7–5, 6–3
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2008 - mešane dvojice|2008]] || {{ikonazastave|Belarus}} [[Viktorija Azarenka]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Bob Bryan]] || {{ikonazastave|Slovenia}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Serbia}} [[Nenad Zimonjić]] || 6–2, 7–6(4)
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2009 - mešane dvojice|2009]] || {{ikonazastave|United States}} [[Liezel Huber]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|United States}} [[Bob Bryan]] || {{ikonazastave|United States}} [[Vania King]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Brazil}} [[Marcelo Melo]] || 5–7, 7–6(5), [10–7]
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2010 - mešane dvojice|2010]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Jaroslava Švedova]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|AUT}} [[Julian Knowle]] || 4–6, 7–6(5), [11–9]
|- 
| [[Odprto prvenstvo Francije 2011 - mešane dvojice|2011]] || {{ikonazastave|AUS}} [[Casey Dellacqua]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Scott Lipsky]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || 7–6&lt;sup&gt;(8–6)&lt;/sup&gt;, 4–6, [10–7]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2012 - mešane dvojice|2012]] || {{ikonazastave|IND}} [[Sania Mirza]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Mahesh Bhupathi]] || {{ikonazastave|POL}} [[Klaudia Jans-Ignacik]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|MEX}} [[Santiago González (tenisač)|Santiago González]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2013 - mešane dvojice|2013]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Hradecká]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CZE}} [[František Čermák]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Kristina Mladenovic]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|CAN}} [[Daniel Nestor]] || 1–6, 6–4, [10–6]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2014 - mešane dvojice|2014]] || {{ikonazastave|GER}} [[Anna-Lena Grönefeld]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Julien Rojer]] || {{ikonazastave|GER}} [[Julia Görges]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|SRB}} [[Nenad Zimonjić]] || 4–6, 6–2, [10–7]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2015 - mešane dvojice|2015]] || {{ikonazastave|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Mike Bryan]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Lucie Hradecká]] &lt;br&gt; {{ikonazastave|POL}} [[Marcin Matkowski]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–3)&lt;/sup&gt;, 6–1
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2016 - mešane dvojice|2016]] || {{ikonazastave|SWI}} [[Martina Hingis]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|IND}} [[Leander Paes]]||{{ikonazastave|IND}} [[Sania Mirza]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]]||4–6, 6–4, [10–8]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2017 - mešane dvojice|2017]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|IND}} [[Rohan Bopanna]] || {{ikonazastave|GER}} [[Anna-Lena Grönefeld]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|COL}} [[Robert Farah (tenisač)|Robert Farah]] || 2–6, 6–2, [12–10]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - mešane dvojice|2018]] || {{ikonazastave|TPE}} [[Latiša Čan]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || 6–1, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, [10–8]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2019 - mešane dvojice|2019]] || {{ikonazastave|TPE}} [[Latiša Čan]] &lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|CRO}} [[Mate Pavić]] || 6–1, 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;
|-
|2020
| align=&quot;center&quot; colspan=3 |''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - mešane dvojice|2021]] || {{ikonazastave|USA}} [[Desirae Krawczyk]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Joe Salisbury]] || {{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Vesnina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|RUS}} [[Aslan Karacev]] || 2–6, 6–4, [10–5]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2022 - mešane dvojice|2022]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Ena Šibahara]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|NED}} [[Wesley Koolhof]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Ulrikke Eikeri]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Joran Vliegen]] || 7–6&lt;sup&gt;(7–5)&lt;/sup&gt;, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - mešane dvojice|2023]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Miju Kato (tenisačica)|Miju Kato]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|GER}} [[Tim Pütz]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Bianca Andreescu]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|NZL}} [[Michael Venus (tenisač)|Michael Venus]] || 4–6, 6–4, [10–6]
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2024 - mešane dvojice|2024]] || {{ikonazastave|GER}} [[Laura Siegemund]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Roger-Vasselin]] || {{ikonazastave|USA}} [[Desirae Krawczyk]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|GBR}} [[Neal Skupski]] || 6–4, 7–5
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2025 - mešane dvojice|2025]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]] || {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Townsend]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|USA}} [[Evan King]] || 6–4, 6–2
|-
| [[Odprto prvenstvo Francije 2026 - mešane dvojice|2026]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|USA}} [[Evan King]] || 4–6, 6–3, [10–4]
|}

{{Grand Slam Zmage|turnir=Odprto prvenstvo Francije|turnirja=Odprtega prvenstva Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije - mešane dvojice|*]]
[[Kategorija:Teniški seznami|Francija - mešane dvojice]]</text>
      <sha1>reivzwvdfczq6is5oogqpqw5b26iafq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Odprto prvenstvo Francije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>123349</id>
    <revision>
      <id>6686648</id>
      <parentid>6451674</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:03:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6686648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4662" sha1="in9jzv6qno9ekoxv4b4680jwqbfd92a" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Odprto prvenstvo Francije
| title = [[Odprto prvenstvo Francije]]
| listclass = hlist
| titlestyle = background-color: #FF914F;

| group1 = Amatersko&lt;br&gt;prvenstvo Francije
| group1style = background-color: #FF914F;
| list1 = * [[Amatersko prvenstvo Francije 1925|1925]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1926|1926]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1927|1927]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1928|1928]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1929|1929]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1930|1930]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1931|1931]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1932|1932]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1933|1933]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1934|1934]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1935|1935]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1936|1936]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1937|1937]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1938|1938]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1939|1939]]
* &lt;s&gt;1940&lt;/s&gt;
* &lt;s&gt;1941&lt;/s&gt;
* &lt;s&gt;1942&lt;/s&gt;
* &lt;s&gt;1943&lt;/s&gt;
* &lt;s&gt;1944&lt;/s&gt;
* &lt;s&gt;1945&lt;/s&gt;
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1946|1946]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1947|1947]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1948|1948]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1949|1949]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1950|1950]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1951|1951]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1952|1952]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1953|1953]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1954|1954]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1955|1955]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1956|1956]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1957|1957]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1958|1958]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1959|1959]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1960|1960]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1961|1961]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1962|1962]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1963|1963]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1964|1964]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1965|1965]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1966|1966]]
* [[Amatersko prvenstvo Francije 1967|1967]]

| group2 = Odprto&lt;br&gt;prvenstvo Francije
| group2style = background-color: #FF914F;
| list2 = * [[Odprto prvenstvo Francije 1968|1968]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1969|1969]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1970|1970]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1971|1971]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1972|1972]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1973|1973]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1974|1974]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1975|1975]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1976|1976]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1977|1977]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1978|1978]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1979|1979]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1980|1980]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1981|1981]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1982|1982]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1983|1983]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1984|1984]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1985|1985]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1986|1986]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1987|1987]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1988|1988]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1989|1989]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1990|1990]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1991|1991]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1992|1992]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1993|1993]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1994|1994]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1995|1995]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1996|1996]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1997|1997]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1998|1998]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 1999|1999]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2000|2000]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2001|2001]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2002|2002]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2003|2003]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2004|2004]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2005|2005]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2006|2006]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2007|2007]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2008|2008]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2009|2009]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2010|2010]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2011|2011]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2012|2012]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2013|2013]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2014|2014]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2015|2015]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2016|2016]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2017|2017]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2018|2018]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2019|2019]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2020|2020]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2021|2021]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2022|2022]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2023|2023]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2024|2024]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2025|2025]]
* [[Odprto prvenstvo Francije 2026|2026]]

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za Francijo]]
[[Kategorija:Teniške predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>in9jzv6qno9ekoxv4b4680jwqbfd92a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dol pri Šmarjeti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124104</id>
    <revision>
      <id>6686676</id>
      <parentid>6467298</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:40:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>naravne znamenitosti, demografija</comment>
      <origin>6686676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1319" sha1="lu5vgbpnkxfgcfxzwhx4w9u6bha0ysa" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10118794_b4
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 57.61 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 13 |longs = 29.33 |longEW = E
|najdisi=Dol+pri+Šmarjeti
|povrsina=0,67
|prebivalstvo=26
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=208,3
|postna=8220
|posta=Šmarješke Toplice
|obcina=Šmarješke Toplice
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}
{{drugipomeni3|Dol}} 
'''Dol pri Šmarjeti''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Prebivalstvo se večinoma ukvarja s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Skozi vas teče potok Lukovnik, ki je hudourniškega značaja. Večinski del naselja leži v dolini, ki je obdana z gozdom. Približno na sredi vasi stoji tudi [[kapelica]] z Marijo in Jezusom. Okoli vasi se razptostirajo njive, kjer se gojita po večini pšenica in koruza, veliko je tudi živinoreje. 

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm Zemljevid naselja Dol pri Šmarjeti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211134147/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm |date=2005-02-11 }}

{{Šmarješke Toplice}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>lu5vgbpnkxfgcfxzwhx4w9u6bha0ysa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čelevec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124109</id>
    <revision>
      <id>6686679</id>
      <parentid>6552512</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:54:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>naravne znamenitosti, demografija</comment>
      <origin>6686679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1219" sha1="lgyqbcwfy6gfn99k206gyw3xk18p6vz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10118638_b4
| latd = 45 |latm = 55 |lats = 15.42 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 13 |longs = 28.94 |longEW = E
|najdisi=Čelevec
|povrsina=1,19
|prebivalstvo=55
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=251,7
|postna=8220
|posta=Šmarješke Toplice
|obcina=Šmarješke Toplice
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}
 
'''Čelevec''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Je razdrobljena vas na pobočju vzpetine, ki se dviga nad dolino Laknice in dolino, ki jo tvori potok Lukovnik. Prebivalci se večinsko ukvarjajo s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Ob hišah so njive s [[Koruza|koruzo]] in [[Pšenica|pšenico]]. Veliko je tudi vikendov. Na koncu vasi je tudi kapelica Srca Jezusovega. 

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm Zemljevid naselja Čelevec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141455/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm |date=2005-02-11 }}

{{Šmarješke Toplice}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>lgyqbcwfy6gfn99k206gyw3xk18p6vz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bober</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125836</id>
    <revision>
      <id>6686540</id>
      <parentid>6684991</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:09:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33581-55</username>
        <id>261288</id>
      </contributor>
      <comment>Popravek..</comment>
      <origin>6686540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8375" sha1="pa2thhdl48c1bt3ernaqvqfspdalev0" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}}
{{Taksonomka
| name = Bober
| fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno
| image = American Beaver.jpg
| image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'')
| image_width = 240 px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci)
| familia = [[Castoridae]] (bobri)
| genus = '''''Castor'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''&lt;br /&gt;''[[Evropski bober|C. fiber]]''&lt;br /&gt;†''[[Castor californicus|C. californicus]]''
}}

'''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami.

'''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. 

'''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]].

== Bobrilnosti ==
Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo.

== Hierarhična delitev in bobri ==
V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&amp;nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&amp;nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine.

== Sporazumevanje ==
Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin
je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce.

== Bobrova ==
Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da  zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji.

== Bobrov 29-urni delavnik ==
Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo  tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]].

== Bobrovo bobrovanje ==
Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Castor}}
{{wikispecies|Castor}}
* [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts &amp; Pictures]

[[Kategorija:Bobri]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pa2thhdl48c1bt3ernaqvqfspdalev0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686544</id>
      <parentid>6686540</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:23:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33581-55|~2026-33581-55]] ([[User talk:~2026-33581-55|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <origin>6621354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8386" sha1="ovnovxy0yuv4iectn8u78bwy4slo18n" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}}
{{Taksonomka
| name = Bober
| fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno
| image = American Beaver.jpg
| image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'')
| image_width = 240 px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci)
| familia = [[Castoridae]] (bobri)
| genus = '''''Castor'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''&lt;br /&gt;''[[Evropski bober|C. fiber]]''&lt;br /&gt;†''[[Castor californicus|C. californicus]]''
}}

'''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami.

'''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. 

'''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]].

== Značilnosti ==
Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo.

== Hierarhična delitev in mladiči ==
V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&amp;nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&amp;nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine.

== Sporazumevanje ==
Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin
je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce.

== Bobrova gradnja ==
Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da  zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji.

== Bobrov 29-urni delavnik ==
Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo  tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]].

== Bobrovo domovanje ==
Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Castor}}
{{wikispecies|Castor}}
* [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts &amp; Pictures]

[[Kategorija:Bobri]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ovnovxy0yuv4iectn8u78bwy4slo18n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686763</id>
      <parentid>6686544</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:29:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33925-58</username>
        <id>261313</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6686544|6686544]] uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]])</comment>
      <origin>6686763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8375" sha1="pa2thhdl48c1bt3ernaqvqfspdalev0" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}}
{{Taksonomka
| name = Bober
| fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno
| image = American Beaver.jpg
| image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'')
| image_width = 240 px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci)
| familia = [[Castoridae]] (bobri)
| genus = '''''Castor'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''&lt;br /&gt;''[[Evropski bober|C. fiber]]''&lt;br /&gt;†''[[Castor californicus|C. californicus]]''
}}

'''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami.

'''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. 

'''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]].

== Bobrilnosti ==
Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo.

== Hierarhična delitev in bobri ==
V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&amp;nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&amp;nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine.

== Sporazumevanje ==
Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin
je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce.

== Bobrova ==
Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da  zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji.

== Bobrov 29-urni delavnik ==
Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo  tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]].

== Bobrovo bobrovanje ==
Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Castor}}
{{wikispecies|Castor}}
* [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts &amp; Pictures]

[[Kategorija:Bobri]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pa2thhdl48c1bt3ernaqvqfspdalev0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686764</id>
      <parentid>6686763</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:35:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33925-58|~2026-33925-58]] ([[User talk:~2026-33925-58|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <origin>6621354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8386" sha1="ovnovxy0yuv4iectn8u78bwy4slo18n" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}}
{{Taksonomka
| name = Bober
| fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno
| image = American Beaver.jpg
| image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'')
| image_width = 240 px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci)
| familia = [[Castoridae]] (bobri)
| genus = '''''Castor'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''&lt;br /&gt;''[[Evropski bober|C. fiber]]''&lt;br /&gt;†''[[Castor californicus|C. californicus]]''
}}

'''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami.

'''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. 

'''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]].

== Značilnosti ==
Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo.

== Hierarhična delitev in mladiči ==
V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&amp;nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&amp;nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine.

== Sporazumevanje ==
Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin
je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce.

== Bobrova gradnja ==
Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da  zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji.

== Bobrov 29-urni delavnik ==
Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo  tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]].

== Bobrovo domovanje ==
Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Castor}}
{{wikispecies|Castor}}
* [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts &amp; Pictures]

[[Kategorija:Bobri]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ovnovxy0yuv4iectn8u78bwy4slo18n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srednje Laknice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126265</id>
    <revision>
      <id>6686801</id>
      <parentid>6467220</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:12:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="784" sha1="boynjvevf71h32aht277dk19fi04kyy" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| geopedia = #L410_T13_F10143616_b4
| latd = 45 |latm = 56 |lats = 2.98 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 11 |longs = 1.05 |longEW = E
| najdisi = Srednje+Laknice
| slika =
| povrsina = 2,44
| prebivalstvo = 30
| prebivalstvo_od = 2025
| prebivalstvo_ref = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| nadmorska = 251,5
| postna = 8230
| posta = Mokronog
| obcina = Mokronog - Trebelno
| pokrajina = Dolenjska
| regija = Jugovzhodna Slovenija
}}
'''Srednje Laknice''' so [[naselje]] v [[Občina Mokronog - Trebelno|Občini Mokronog - Trebelno]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Mokronog - Trebelno}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Mokronog - Trebelno]]</text>
      <sha1>boynjvevf71h32aht277dk19fi04kyy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Yerpo</title>
    <ns>2</ns>
    <id>126636</id>
    <revision>
      <id>6686566</id>
      <parentid>6679470</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:37:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+</comment>
      <origin>6686566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77791" sha1="r6loyetpquqgj9woi13pcpzand75is3" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;width: 100%; padding: 0px; margin: 0px&quot;
|-
| valign=&quot;top&quot; style=&quot;width: *&quot; | &lt;h2&gt;Urejam / urejal sem&lt;/h2&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]&lt;br/&gt;
Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.&lt;/div&gt;

{{Navpolje zložljive skupine
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = open
|title = Znanost
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left
|groupstyle = background: #A1B9D6

|list1 = * [[2010 v znanosti]] °
* [[agronomija]]
* [[dan znanosti]] °
* [[Elsevier]] °
* [[faktor vpliva]] °
* ''[[Journal des sçavans]]'' °
* [[nacionalna medalja znanosti]] °
* ''[[National Geographic]]'' °
* ''[[Nature]]''
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]]
* [[ORCID]] °
* ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' °
* [[plenilsko založništvo]] °
* [[pregledni članek]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]]
* ''[[Science]]''
* ''[[Scientific American]]'' °
* ''[[Sci-Hub]]'' °
* [[Springer Nature]]
* [[znanstvena revija]] °
* [[znanstveno delo]]

|group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji
|list2= {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white;
  |list1 = * 
  
* [[0. januar]] °
* [[2018 VG18|2018 VG&lt;sub&gt;18&lt;/sub&gt;]] °
* [[3I/ATLAS]] °
* [[Anscombeov kvartet]] °
* [[antropocen]]
* [[atmosfera nebesnega telesa]] °
* [[atom]]
* [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] °
* [[Comet Observation Database]] °
* [[dan pi]] °
* [[deževna doba]] °
* [[decibel]]
* [[Faeton (domnevni planet)]]
* [[frekvenca]]
* [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] °
* [[Jezero (krater)]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]]
* [[klimatologija]]
* [[korona]]
* [[kvekto]] °
* [[kveta]] °
* [[liter]]
* [[macedonit]] °
* [[Mednarodno geofizikalno leto]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]]
* [[momentna magnitudna lestvica]] °
* [[ničelni poldnevnik]] °
* [[obdelava signalov]] °
* [[oddaljena stran Lune]] °
* [[Ötzi]]
* [[paradoks dolžine obale]] °
* [[pedosfera]]
* [[planet]]
* [[poskus kapljanja smole]] °
* [[pravokotnik]] °
* [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] °
* [[rona (predpona)]] °
* [[ronto]] °
* [[sekunda]]
* [[sievert]] °
* [[sistem linearnih enačb]] °
* [[Sončev koledar]] °
* [[Struvejev geodetski lok]] °
* [[sušna doba]] °
* [[tajfun Šanšan (2024)]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] °
* [[velika pacifiška cona smeti]] °
* [[vibracija]]
* [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] °
* [[vreme]]
* [[Wow!]] °
* [[zima]]
* [[zmerno podnebje]] °
|group2=Matematiki,&lt;br/&gt;fiziki et al.
|list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] °
* [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] °
* [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] °
* [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] °
* [[Andre Geim|Geim, Andre]] °
* [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]]
* [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] °
* [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] °
* [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] °
* [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] °
* [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] °
* [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] °
* [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] °
* [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] °
* [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] °
* [[Igor Papič|Papič, Igor]] °
* [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]]
* [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] °
* [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] °
* [[Alan Turing|Turing, Alan]]
}}

|group3=Biologija
|list3= {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white;
  |list1 = * [[alel]] °
* [[bazni par]] °
* [[bioetika]] °
* ''[[Biology Letters]]'' °
* [[biološki spol]]
* [[bioreaktor]]
* [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
* [[biotremologija]] °
* [[celična delitev]] °
* [[cista (biologija)]] °
* [[CRISPR]] °
* [[črtna koda DNK]] °
* [[Darwinova medalja]] °
* [[Darwin-Wallaceova medalja]] °
* [[dednost]] °
* [[domena (biologija)]] °
* [[Društvo študentov biologije]] °
* ''[[Encyclopedia of Life]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]]
* [[evolucijska biologija]] °
* [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] °
* [[filogenija]] °
* [[genetski kod]] °
* [[GFAJ-1]] °
* [[Hayflickova meja]] °
* [[ihnotakson]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]]
* ''[[incertae sedis]]'' °
* [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] °
* [[iskanje prstnih odtisov DNA]] °
* [[kariotip]] °
* [[koda EPPO]] °
* [[koralni greben]] °
* [[lazarski takson]] °
* [[modelni organizem]] °
* [[morska biologija]] °
* [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] °
* [[nagrada Louise Gross Horwitz]] °
* [[naravni izbor]] °
* ''[[Natura Sloveniae]]'' °
* [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] °
* ''[[O izvoru vrst]]'' °
* [[oploditev]] °
* ''[[PLoS Biology]]'' °
* [[podvrsta (biologija)]] °
* [[popravljanje DNK]] °
* [[poskusi na živalih]] °
* [[proencim]] °
* [[rod (biologija)]] °
* [[sinonim (taksonomija)]] °
* [[spolna dvoličnost]] °
* [[spolno razmnoževanje]] °
* [[staranje]] °
* [[subfosil]] °
* ''[[Systema Naturae]]'' °
* [[tričlensko poimenovanje]] °
* [[virusi]]
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]]
* [[zlata trsna rumenica]]
* [[življenje]]

|group2=Anatomija
|list2=* [[cerk]] °
* [[furkula]] °
* [[ganglij]] °
* [[hordotonalni organ]] °
* [[Johnstonov organ]] °
* [[leča (oko)]] °
* [[leglica]] °
* [[maščobno telesce]] °
* [[mišična celica]] °
* [[obustni aparat]] °
* [[očesce]] °
* [[oprsje]] °
* [[organ (biologija)]] °
* [[organel]]
* [[predalasta pljuča]] °
* [[prsi]] °
* [[pterostigma]] °
* [[razmnoževalni sistem]] °
* [[semenčica]] °
* [[sestavljeno oko]] °
* [[somatsko živčevje]]
* [[sprednja križna vez]] °
* [[terminalni filum]] °
* [[tesni stik]] °
* [[timpanalni organ]] °
* [[tipalnica]] °
* [[utripača]] °
* [[vzdušnica]] °
* [[zigota]] °
* [[zunanji skelet]] °
* [[žuželčje krilo]] °

|group3=Biologi
|list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] °
* [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] °
* [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]]
* [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] °
* [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]]
* [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] °
* [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]]
* [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] °
* [[James W. Black|Black, James W.]] °
* [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] °
* [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] °
* [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]]
* [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] °
* [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] °
* [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] °
* [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] °
* [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]]
* [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] °
* [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] °
* [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] °
* [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] °
* [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] °
* [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] °
* [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] °
* [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] °
* [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] °
* [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] °
* [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] °
* [[Francis Crick|Crick, Francis]] °
* [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]]
* [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]]
* [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] °
* [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] °
* [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] °
* [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] °
* [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] °
* [[Dru Drury|Drury, Dru]] °
* [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] °
* [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] °
* [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] °
* [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] °
* [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] °
* [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] °
* [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] °
* [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] °
* [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] °
* [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] °
* [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] °
* [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] °
* [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] °
* [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] °
* [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] °
* [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] °
* [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] °
* [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] °
* [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] °
* [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] °
* [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] °
* [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] °
* [[John Edward Gray|Gray, John E.]] °
* [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] °
* [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] °
* [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] °
* [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] °
* [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] °
* [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]]
* [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]]
* [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] °
* [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] °
* [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] °
* [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] °
* [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] °
* [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] °
* [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] °
* [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] °
* [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] °
* [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] °
* [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] °
* [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] °
* [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] °
* [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]]
* [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] °
* [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] °
* [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] °
* [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] °
* [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] °
* [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] °
* [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] °
* [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] °
* [[August Krogh|Krogh, August]] °
* [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] °
* [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] °
* [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] °
* [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] °
* [[William Elford Leach|Leach, William E.]] °
* [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] °
* [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] °
* [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]]
* [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] °
* [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] °
* [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] °
* [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] °
* [[André Lwoff|Lwoff, André]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] °
* [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] °
* [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] °
* [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] °
* [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] °
* [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] °
* [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] °
* [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]]
* [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] °
* [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] °
* [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] °
* [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] °
* [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] °
* [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] °
* [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] °
* [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]]
* [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] °
* [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] °
* [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] °
* [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] °
* [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] °
* [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] °
* [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] °
* [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] °
* [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] °
* [[George Emil Palade|Palade, George E.]] °
* [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] °
* [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] °
* [[Roger Payne|Payne, Roger]] °
* [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] °
* [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] °
* [[Anton Polenec|Polenec, Anton]]
* [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] °
* [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] °
* [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] °
* [[Ivan Regen|Regen, Ivan]]
* [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] °
* [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] °
* [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] °
* [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] °
* [[Thomas Say|Say, Thomas]] °
* [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] °
* [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] °
* [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] °
* [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] °
* [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] °
* [[seznam slovenskih biologov]]
* [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] °
* [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] °
* [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] °
* [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] °
* [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] °
* [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] °
* [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] °
* [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] °
* [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] °
* [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] °
* [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] °
* [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] °
* [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] °
* [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] °
* [[Max Theiler|Theiler, Max]] °
* [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] °
* [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] °
* [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] °
* [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] °
* [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]]
* [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] °
* [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] °
* [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] °
* [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] °
* [[George Wald|Wald, George]] °
* [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] °
* [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] °
* [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] °
* [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] °
* [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] °
* [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] °

|group4=Botanika
|list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' °
* [[gomolj]] °
* [[hifa]] °
* [[kranjska bunika]]
* ''[[Mala flora Slovenije]]'' °
* [[močvirski tulipan]] °
* [[navadna sončnica]] °
* [[navadni fižol]] °
* [[navadni jesenček]] °
* [[navadni rman]] °
* [[navadni sirek]] °
* [[navadni volovski jezik]] °
* [[planinski pelin]] °
* [[plevel]] °
* [[prevajalno tkivo]] °
* [[rastlinska celica]] °
* [[rman]] °
* [[stročnice]] °
* [[tigmomorfogeneza]] °
* [[trilistna vetrnica]] °
* [[zlatica]] °

|group5=Ekologija in&lt;br/&gt;okoljevarstvo
|list5=* [[anavtogenija]] °
* [[Beloveška pušča]] °
* [[biogeografija]]
* [[bioindikator]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] °
* [[Črnomorski biosferni rezervat]] °
* [[džungla]] °
* [[ekologija]]
* [[ekološka sukcesija]]
* [[ekoton]]
* [[evtrofikacija]] °
* [[Global Biodiversity Information Facility]] °
* [[Hardy-Weinbergovo načelo]]
* [[hiperparazit]]
* [[kemična ekologija]] °
* [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] °
* [[kozmopolit (biogeografija)]] °
* [[listni zavrtač]] °
* [[manj ogrožena vrsta]] °
* [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] °
* [[mimikrija]]
* [[najmanj ogrožena vrsta]] °
* [[Naravni rezervat za okapije]] °
* [[Narodni park Vrata Arktike]] °
* [[Nearktika]] °
* ''[[Nema pomlad]]'' °
* [[okoljska DNK]] °
* [[Palearktika]] °
* [[parazitoid]] °
* [[planetarne meje]]
* [[populacija (biologija)]] °
* [[potencialno ogrožena vrsta]] °
* [[produkcija (ekologija)]] °
* [[rastlinojedec]]
* [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]]
* [[relikt (biologija)]] °
* [[skrajno ogrožena vrsta]] °
* [[škodljivec]] °
* [[varstveno odvisna vrsta]] °
* [[v divjini izumrla vrsta]]  °
* [[vektor (epidemiologija)]] °

|group6=Fiziologija
|list6=* [[barvni vid]] °
* [[bazalna presnova]] °
* [[celično dihanje]]
* [[cirkadiani ritem]] °
* [[čutilni receptor]] °
* [[čutilo]]
* [[dihanje]]
* [[dormanca]] °
* [[estivacija]] °
* [[hibernacija]]
* [[izločanje]] °
* [[Kroghovo načelo]] °
* [[lateralna inhibicija]] °
* [[Lombardov učinek]] °
* [[membranski potencial]] °
* [[okus]]
* [[refleks]] °
* [[termogeneza]] °
* [[torpor]] °
* [[vzdražnost]] °

|group7= Zoologija
|list7={{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white;
|list1=* ''[[Alona sketi]]'' °
* ''[[Animal Diversity Web]]'' °
* [[aposematizem]] °
* [[arahnologija]] °
* [[arapajma]] °
* [[bioakustika]] °
* [[bogomolčarji]] °
* ''[[Caenorhabditis elegans]]'' °
* [[ceponožci]] °
* ''[[Cerithidea decollata]]'' °
* [[cistotvorne ogorčice]] °
* [[citokin]] °
* [[cvetni okrogličar]] °
* [[členonožci]]
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]]
* [[črni močeril]]
* [[črv]] °
* [[deseteronožci]] °
* [[drobnonožke]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] °
* [[dvoklopniki]] °
* [[dvoživke]]
* [[eholokacija]] °
* [[enakonožci]]
* [[Entognatha]] °
* ''[[Entomologia Carniolica]]'' °
* [[etologija]] °
* [[Eutardigrada]] °
* [[evsocialnost]] °
* ''[[Fauna Europaea]]'' °
* [[glavonožci]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] °
* ''[[Globochthonius pancici]]'' °
* [[goži]] °
* ''[[Halicephalobus mephisto]]'' °
* [[herpetologija]] °
* [[Heterotardigrada]] °
* ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' °
* ''[[Hippocampus slovenicus]]'' °
* [[hobotnice]] °
* [[Horvatova kuščarica]] °
* [[jeguljičaste ogorčice]] °
* [[jesetri]] °
* [[kače]]
* [[kameleoni]] °
* [[kitovec]] °
* [[klobučnjaki]] °
* [[klopi]]
* [[komodoški varan]] °
* [[komunikacija živali]] °
* [[kraški škrgonožec]] °
* [[kril]]
* [[kubomeduze]] °
* [[leptostraki]] °
* [[levitev]] °
* [[ličinka]] °
* [[lignji]] °
* [[listonožci]] °
* [[maksilopodi]] °
* [[malonoge]] °
* [[mečarica]] °
* [[meduza (zoologija)]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]]
* [[močvirska sklednica]] °
* [[monoplakofori]] °
* [[morski klobuk]] °
* [[morski pes orjak]] °
* [[nektur]] °
* [[nimfa (biologija)]] °
* [[nogači]] °
* ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' °
* [[ogorčice koreninske pegavosti]] °
* [[ogorčice koreninskih šišk]] °
* [[osasti pajek]]
* [[ostrižniki]] °
* [[ostvarji]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]]
* [[palpigradi]] °
* [[partenogeneza]] °
* [[paščipalci]] °
* [[pipalkarji]] °
* [[počasniki]] °
* [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] °
* [[polip (zoologija)]] °
* [[postranice]] °
* [[praskrluparji]] °
* [[preobrazba (biologija)]] °
* [[pršice]] °
* [[raki]] °
* [[rebrače]] °
* [[Remipedia]] °
* [[ribe]]
* [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] °
* [[sistem komplementa]] °
* [[sleporili]] °
* [[slonovi zobčki]] °
* [[slovenski ščipalec]] °
* [[sperma]] °
* [[spermatofor]] °
* [[stridulacija]] °
* [[strige]] °
* [[suhe južine]] °
* [[šesteronožni členonožci]] °
* [[ščipalci]] °
* [[škrgorepci]] °
* [[taksija]] °
* [[temačniki]] °
* [[trdoživnjaki]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]]
* [[udavi]] °
* [[udomačitev]] °
* [[vitičnjaki]] °
* [[vodne bolhe]] °
* [[volovska žaba]] °
* [[zlata krastača]] °
* [[zoologija]]
* ''[[Zootaxa]]'' °
* [[živali]]

|group2=Entomologija
|list2= * [[afriški minljivec]] °
* [[alpski lesketnik]] °
* [[ameriški škržatek]] °
* ''[[Anasa tristis]]'' °
* ''[[Anax junius]]'' °
* ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' °
* [[azijska žitna stenica]] °
* [[azijski kozliček]] °
* [[azijski sršen]] °
* [[barjanska deva]] °
* [[barjanski lesketnik]] °
* [[barjanski okarček]] °
* [[barjanski spreletavec]] °
* [[barjanski škratec]] °
* [[belini]] °
* [[beli T]] °
* [[bleda deva]] °
* [[bledi kresničar]] °
* [[bledi peščenec]] °
* [[bleščeči zmotec]] °
* [[bogomolke]] °
* [[bolhe]] °
* [[bolšice]] °
* [[borova lubna stenica]] °
* [[brezov ogrinjalar]] °
* [[bramorji]] °
* [[brzični škratec]] °
* [[buba]] °
* ''[[Camponotus tergestinus]]'' °
* [[ciklamni telovnikar]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]]
* [[čebeljeliki kožokrilci]] °
* [[čmrlj]] °
* [[črni kamenjak]] °
* [[črni ploščec]] °
* [[črtasta pižamarka]] °
* [[deviški pastir]] °
* [[dnevni metulji]]
* [[dolgotipalčnice]] °
* ''[[Dolycoris baccarum]]'' °
* [[dristavični spreletavec]] °
* [[drobnovratnik]]
* ''[[Drosophila melanogaster]]''
* [[dvobarvna travniška mravlja]] °
* [[dvokrilci]] °
* [[dvopikčasti škržatek]] °
* [[džungelska deva]] °
* [[enakokrili kačji pastirji]] °
* [[enodnevnice]] °
* [[entomologija]]
* ''[[Fulgora laternaria]]'' °
* [[gosenica]] °
* [[griloblatoidi]] °
* [[grmiščna zverca]] °
* [[harlekinska polonica]] °
* [[harlekinska stenica]] °
* [[herkul (hrošč)]] °
* [[hišni molj]] °
* [[Hitlerjev brezokec]] °
* [[hrastova čipkarka]] °
* [[hrošči]]
* [[hruševa mrežnica]] °
* ''[[Isotomus speciosus]]'' °
* [[istrska žagorožka]] °
* [[japonski škržatek]] °
* [[južna zverca]] °
* [[kačji pastirji]]
* [[kačji potočnik]] °
* [[kamelovratnice]] °
* [[kaparji]] °
* [[kljunavci]] °
* [[kobilice]]
* [[komarji]] °
* [[koščični škratec]] °
* [[kovinski lesketnik]] °
* [[kozlički]] °
* [[kožokrilci]] °
* [[kranjski ovnič]] °
* [[kratkotipalčnice]] °
* [[kresnice (hrošči)]] °
* [[krešiči]] °
* [[krhljar]] °
* [[krvavordeči kamenjak]] °
* [[lastovičarji]] °
* [[lebduhi]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] °
* [[lisasti ploščec]] °
* [[listne uši]] °
* [[listni zavijači]] °
* [[listni zavrtač divjega kostanja]] °
* [[loška zverca]]
* ''[[Lycorma delicatula]]'' °
* [[mahovna deva]] °
* [[majski hrošč]] °
* [[mala hruševa bolšica]] °
* [[malinovordeči kamenjak]] °
* [[mali modrač]] °
* [[mali rdečeokec]] °
* [[mali rogač]] °
* [[mali škržatki]] °
* [[marmorirana smrdljivka]] °
* [[medeči škržatek]] °
* [[medonosna čebela]] °
* ''[[Melitaea vedica]]'' °
* ''[[Mesosa nebulosa]]'' °
* [[metuljaste mušice]] °
* [[metuljčnice]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]]
* [[mladoletnice]] °
* [[močvirski lebduh]] °
* [[modri bleščavec]] °
* [[modrini]] °
* [[modrinka]] °
* [[modri ploščec]] °
* [[modroriti spremljevalec]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]]
* [[mrtvični spreletavec]] °
* [[navadna metuljčnica]] °
* [[navadna tenčičarica]] °
* [[navadni govnač]] °
* [[navadni kamenjak]] °
* [[navadni mravljinčar]] °
* [[navadni slezovček]] °
* [[neprave sovke]] °
* [[nogoprelci]] °
* [[nosna jezerka]] °
* [[obadi]] °
* [[obrežna zverca]] °
* [[obvodna zverca]] °
* [[oleandrovec]] °
* [[opoldanski škrlatec]] °
* [[orjaška skolija]] °
* [[orjaški azijski sršen]] °
* [[ovratniški plavač]] °
* [[pahljačekrilci]] °
* [[Palaeoptera]] °
* ''[[Pantala flavescens]]'' °
* [[pasasti bleščavec]] °
* [[pasasti kamenjak]] °
* [[pedici]] °
* [[pegasti lesketnik]] °
* ''[[Perillus bioculatus]]'' °
* ''[[Philipomyia aprica]]'' °
* ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' °
* ''[[Piezodorus lituratus]]'' °
* [[pisana stenica]] °
* [[plodova vinska mušica]] °
* [[ploščci]] °
* [[polkrilci]] °
* [[polonice]] °
* [[popotni porečnik]] °
* [[posnemalci]] °
* [[povirni studenčar]] °
* [[povodni škratec]] °
* [[pračeljustnice]] °
* [[prašne uši]] °
* [[prave cvrčalke]] °
* [[prave muhe]] °
* [[prave ose]] °
* [[pravi mrežekrilci]] °
* [[presenetljiva pazverca]] °
* [[prešerna lepotka]] °
* [[primorska plenilka]] °
* [[prisojni zimnik]] °
* [[pritlikavi listni zavrtači]] °
* [[prodni modrač]]
* [[prodni paškratec]] °
* [[progasti kamenjak]] °
* [[Protodonata]] °
* ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' °
* [[puščavnik (hrošč)]] °
* [[rani plamenec]] °
* [[ravnokrilci]]
* [[rdečevrati mrhar]] °
* [[rdeči voščenec]] °
* [[repin belin]] °
* [[resarji]] °
* [[rjava deva]] °
* [[rjava lipovka]] °
* [[rjava trnovka]] °
* [[rogač]] °
* [[rumeni kamenjak]] °
* [[rumeni porečnik]] °
* [[Saulijev dvoličnik]] °
* [[Schmidtov dvoličnik]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] °
* [[seznam redov žuželk]]
* ''[[Siliquofera grandis]]'' °
* [[sinji modrač]] °
* [[sinji presličar]] °
* [[siva bogomolka]] °
* [[sivi smrdljivec]] °
* [[skakači (členonožci)]]
* [[skakači (pajki)]]
* [[skarabeji]] °
* [[slinarice]] °
* [[smrtoglavec]] °
* [[sredozemski lesketnik]] °
* [[sobni hrošček]] °
* [[sorodstvo svetivcev]] °
* [[sorodstvo ščitastih stenic]] °
* [[sredozemski kamenjak]] °
* [[stasiti kamenjak]] °
* [[stenice]] °
* [[storževa listonožka]] °
* [[strigalice]] °
* [[suhljati škratec]] °
* [[svetivci]] °
* [[sviloprejka]]
* [[ščetinorepke]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] °
* [[škrlatna lilijevka]] °
* [[šotna deva]] °
* [[španska muha]] °
* [[šuštarji]]
* [[švab]] °
* [[talne uši]] °
* [[temni modrač]] °
* [[temni slaniščar]] °
* [[termiti]]
* [[tigrasti komar]] °
* [[titan (hrošč)]] °
* [[travniške stenice]] °
* [[travniški škratec]] °
* [[trepetavke]] °
* [[trirogi skarabej]] °
* [[uhata rusonožka]] °
* [[usnjate stenice]] °
* [[velekrilci]] °
* [[velika hruševa bolšica]] °
* [[velika lesna osa]] °
* [[velika ostrorobka]] °
* [[velika peščenka]] °
* [[veliki rdečeokec]] °
* [[veliki spremljevalec]] °
* [[veliki topolov kozliček]] °
* [[veščci]] °
* [[vinske mušice]] °
* [[višnjeva deva]] °
* [[vodni drsalci]] °
* [[volkci]] °
* [[vrbnice]] °
* [[vresni spreletavec]] °
* [[Wallaceova orjaška čebela]] °
* [[zajedavske stenice]] °
* [[zajedavske uši]] °
* [[zalubniki]] °
* [[zelena deva]] °
* [[zelena listna stenica]] °
* [[zelena pazverca]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] °
* [[zeleni škržatek]] °
* [[zelenomodra deva]] °
* [[zgodnji trstničar]] °
* [[zibajoči ples]] °
* [[zlata minica]] °
* [[žagarica]] °
* [[želvaste stenice]] °
* [[žitna stenica]] °
* [[žitni molj]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]]

|group3=Mamalogija
|list3=* [[brazdasti kit]] °
* [[človečnjaki]] °
* [[človek]]
* [[domača mačka]]
* [[domači pes]]
* [[Félicette]] °
* [[fenek]]
* [[gnu]] °
* [[gorila]] °
* [[hijene]]
* [[ihneumoni]] °
* [[impala]] °
* ''[[Inia araguaiaensis]]'' °
* [[jamski medved]] °
* [[ježi]] °
* [[kapibara]] °
* [[kit grbavec]] °
* [[kljunaš]] °
* [[konji]] °
* [[kretska belozoba rovka]] °
* [[krti]] °
* [[leteče lisice]] °
* [[makak]] °
* [[mali malajski kančil]] °
* [[maremsko-abruški ovčar]] °
* [[mink]] °
* [[miši]] °
* [[morski sesalec]] °
* [[mrenarji]] °
* [[orangutan]] °
* [[pasavci]] °
* [[pasma]]
* [[pavijan]] °
* [[pečinarji]] °
* [[pekariji]] °
* [[plavutonožci]] °
* [[podzemska svinjka]] °
* [[polhi]] °
* [[pravi tjulnji]] °
* [[rakunasti pes]]
* [[rakuni]] °
* [[rilčasti skakači]] °
* [[rjave pliskavke]] °
* [[rovke]] °
* [[severna žirafa]] °
* [[sika]] °
* [[skakači]] °
* [[skunki]] °
* [[slepa kužeta]] °
* [[Spalacidae]] °
* ''[[Spalax arenarius]]'' °
* ''[[Spalax zemni]]'' °
* ''[[Sus]]'' °
* [[svizec]] °
* [[tapirji]] °
* [[trobčarji]] °
* [[tupaje]] °
* [[uhati tjulnji]] °
* [[vampirski netopirji]] °
* [[vapiti]] °
* [[velblod]] °
* [[vikunja]] °
* [[vodni bivol]] °

|group4=Ornitologija
|list4=* ''[[Acrocephalus]]'' °
* [[albatrosi]] °
* [[bela pastirica]] °
* [[bela štorklja]] °
* [[bičja trstnica]] °
* [[BirdLife International]] °
* [[breguljka]] °
* [[burnice]] °
* [[čaplje]] °
* [[čapljica]] °
* [[čevljekljun]] °
* [[čigre]] °
* [[čopasta čaplja]] °
* [[čopasti ponirek]] °
* [[črna štorklja]] °
* [[črni hudournik]] °
* [[črni lori]] °
* [[črnoglavi muhar]] °
* [[divji petelin]] °
* [[dlakavci]] °
* [[dodo]] °
* [[dolgoprsti plezalček]] °
* [[dolgorepka]] °
* [[domači vrabec]] °
* [[droplje]] °
* [[drozgi]]
* [[duplinska kozarka]] °
* [[epiornis]]
* [[galapaški pingvin]] °
* [[gnezdo]] °
* [[golobi]]
* [[govnačke]] °
* [[grilček]] °
* [[hudourniki (družina)]] °
* [[ibisi (družina)]] °
* [[jastrebi Novega sveta]] °
* [[kakapo]] °
* [[kljunači]] °
* [[kljunorožci]] °
* [[kljunorožci (družina)]] °
* [[kmečka lastovka]] °
* [[kobiličar]] °
* [[krekovt]] °
* [[krokar]] °
* [[kukavica]] °
* [[lastovke]] °
* [[medosesi]] °
* [[medosledci]] °
* [[mestna lastovka]] °
* [[mokož]] °
* [[mormon (ptič)]]
* [[muharji]]
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] °
* [[njivska gos]] °
* [[njorke]] °
* [[nojevci]]
* [[obročkanje ptic]] °
* [[orjaški tukan]] °
* [[Passeri]] °
* [[pastirice]] °
* [[pegaste sove]] °
* [[pegatke]] °
* [[pero]] °
* ''[[Pipreola pulchra]]'' °
* [[pisani tukan]] °
* [[plovci]] °
* [[podhujke]] °
* [[polarni slapnik]] °
* [[poljski škrjanec]] °
* [[polojnik]] °
* [[priba]] °
* [[pritlikavi kormoran]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]]
* [[ptič neletalec]] °
* [[rajčice]] °
* [[repaljščica]] °
* [[repnik]] °
* [[rjavi srakoper]] °
* [[rjavoglavi srakoper]] °
* [[rumeni strnad]] °
* [[rumenonogi galeb]] °
* [[ruševec]] °
* [[sadjejedi]] °
* [[severni kovaček]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]]
* [[sinice]] °
* [[siva čaplja]]
* [[siva vrana]] °
* [[slavec]] °
* [[smrdokavra]] °
* [[sokol (rod)]] °
* [[sraka]] °
* [[srakoper]] °
* [[srakoperji]] °
* [[strmoglavci]] °
* [[strmoglavec (ptič)]] °
* [[stržki]] °
* [[škorci]] °
* [[škrjanci]] °
* [[šoja]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] °
* [[Temminckov prodnik]] °
* [[tirančki]] °
* [[tolsti lastovičnik]] °
* [[tropiki]] °
* [[tukalice]] °
* [[tukani]] °
* [[turška grlica]] °
* [[velika bela čaplja]] °
* [[veliki detel]] °
* [[veliki vodomec]] °
* [[vijeglavka]] °
* [[vodomec]] °
* [[vojna emujev]] °
* [[vrabci]] °
* [[vrana]] °
* [[vrbji kovaček]] °
* [[vrtna penica]] °
* [[zelenonoga tukalica]] °
* [[zelenonogi martinec]] °
* [[zlati gozdičar]] °
* [[žametna penica]] °
* [[žerjavi]] °
* [[žličarka]] °
* [[žličarka (rod)]] °
* [[žolne]] °
}}
}}

|group8=Kemija
|list8= {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white;
  |list1 =
* [[adrenokrom]] °
* [[barijev klorid]]
* [[biomolekula]] °
* [[DDT]] °
* [[dvoatomna molekula]]
* [[fermentacija v predelavi hrane]] °
* [[funkcionalna skupina]]
* [[hitin]]
* [[insekticid]] °
* [[kalcijev amonijev nitrat]]
* [[karotenoid]] °
* [[Kemijski inštitut]] °
* [[kokamidopropil betain]] °
* [[kurare]] °
* [[lindan]]
* [[malacidin]] °
* [[metanol]] °
* [[metilamin]] °
* [[obstojno organsko onesnaževalo]] °
* [[penicilin G]] °
* [[peptidna vez]] °
* [[periodni sistem elementov]]
* [[peroksid]] °
* [[polivinil klorid]] °
* [[riboflavin]]
* [[solanin]] °
* [[strihnin]]
* [[tiol]] °

|group2=Kemiki
|list2=
* [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]]
* [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] °
* [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] °
* [[Ana Kansky|Kansky, Ana]]
* [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] °
* [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] °
* [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] °
* [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] °
* [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]]
* [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] °
* [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] °
* [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] °
* [[Charles Soret|Soret, Charles]] °
* [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] °
* [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]]
* [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] °
* [[Miha Tišler|Tišler, Miha]]
* [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] °
* [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] °
}}

|group9=Medicina
|list9=* [[afantazija]] °
* [[analiza urina]] °
* [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] °
* [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] °
* [[Elizabetina otroška bolnišnica]] °
* [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] °
* [[Fabryjeva bolezen]] °
* [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] °
* [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] °
* [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] °
* [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] °
* [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] °
* [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] °
* [[hematologija]] °
* [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]]
* [[Edward Jenner|Jenner, Edward]]
* [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] °
* [[karantena]] °
* [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] °
* ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' °
* [[Laskerjeva nagrada]] °
* [[Medical Subject Headings]] °
* [[melanom]] °
* [[miokardni infarkt]] °
* [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] °
* [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] °
* [[obdukcija]] °
* [[osnovno zdravilo]] °
* [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] °
* [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]]
* [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] °
* [[Peter Safar|Safar, Peter]]
* [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] °
* [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] °
* [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] °
* [[John Snow|Snow, John]] °
* [[splav]]
* [[spolno prenosljiva bolezen]] °
* [[transfuzija krvi]] °
* [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] °
* [[umivanje rok]]
* [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] °
* [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] °
* [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] °
* [[Wolfova nagrada za medicino]] °

|group10=Znanstvene in visokošolske ustanove
|list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] °
* [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] °
* [[Ameriški prirodoslovni muzej]] °
* [[Avstralska narodna univerza]] °
* [[Bolgarska akademija znanosti]] °
* [[Collège de France]] °
* [[Družba cesarja Viljema]] °
* [[Imperialni kolidž v Londonu]] °
* [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] °
* [[Karolinski inštitut]] °
* [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] °
* [[Madžarska akademija znanosti]] °
* [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] °
* [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] °
* [[Nacionalni inštituti za zdravje]] °
* [[Skupina Coimbra]] °
* [[Slovaška akademija znanosti]] °
* [[Univerza Cornell]] °
* [[Univerza Britanske Kolumbije]] °
* [[Univerza Duke]] °
* [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] °
* [[Univerza Harvard]] °
* [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] °
* [[Univerza Kalifornije]] °
** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] °
** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] °
** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] °
** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] °
* [[Univerza v Kjotu]] °
* [[Univerza v Københavnu]] °
* [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] °
* [[Univerza v Ljubljani]]
* [[Univerza v Londonu]] °
* [[Univerza v Lundu]] °
* [[Univerza McGill]] °
* [[Univerza McMaster]] °
* [[Univerza Michigana]] °
* [[Univerza v New Yorku]] °
* [[Univerza Northwestern]] °
* [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] °
* [[Univerza v Sofiji]] °
* [[Univerza v Tokiu]] °
* [[Univerza v Uppsali]] °
* [[Univerza v Ženevi]] °
* [[Univerza Washingtona]] °
* [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] °
* [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] °
}}
{{Navpolje
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = collapsed
|title = Kultura
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid;
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left
|above =
|below =

|list1 = * [[AKC Metelkova mesto]]
* [[alternativna zgodovina]] °
* [[Art Rebel 9]] °
* [[Elektra]] °
* [[Ememem]] °
* [[Hitar Petar]] °
* [[Hollywoodska aleja slavnih]] °
* [[izmišljeno vesolje]] °
* [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] °
* [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] °
* [[Kiberpipa]] °
* [[Franz Marc|Marc, Franz]] °
* [[Marijin steber, Ljubljana]] °
* [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] °
* ''[[Metacritic]]'' °
* [[New California Republic]] °
* [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] °
* [[nori znanstvenik]] °
* ''[[Padli astronavt]]'' °
* [[Pokrajinski muzej Celje]] °
* [[porcijunkulovo]] °
* [[postapokaliptična fikcija]] °
* [[Pluton (mitologija)]] °
* [[rdeči fičo]] °
* [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] °
* [[retrofuturizem]] °
* ''[[Rolling Stone]]'' °
* [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] °
* [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
* [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] °
* [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] °
* [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] °
* [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] °
* [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] °
* [[superheroj]] °
* [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] °
* [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] °
* [[velikonočno jajce (mediji)]] °
* [[Vodnikov spomenik]] °
* [[vojaška znanstvena fantastika]] °
* [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]]
* ''[[xkcd]]'' °
* [[Zmagovalec (spomenik)]] °
* [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] °
* [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] °

|group2 = Film in&lt;br/&gt;televizija
|list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' °
* [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] °
* ''[[AllMovie]]'' °
* [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] °
* [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]]
* [[Lída Baarová|Baarová, Lída]] °
* [[Ena Begović|Begović, Ena]] °
* [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] °
* [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] °
* ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' °
* ''[[Božji oklep]]'' °
* [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] °
* [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] °
* [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] °
* [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] °
* ''[[Čudežni grm]]'' °
* [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] °
* [[James Dean|Dean, James]] °
* [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' °
* ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]''
* [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] °
* ''[[Forrest Gump]]'' °
* [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] °
* [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] °
* [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] °
* ''[[Gattaca]]'' °
* [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] °
* [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] °
* ''[[Goli v sedlu]]'' °
* [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] °
* [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] °
* [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] °
* ''[[Hiter kot strel]]'' °
* [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] °
* [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] °
* [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] °
* [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] °
* ''[[Iztrebljevalec]]'' °
* ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' °
* [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] °
* ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' °
* ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' °
* [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]''
* ''[[Kung Fu Panda]]''
* ''[[Kung Fury]]'' °
* [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] °
* [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] °
* ''[[Ledene steze]]'' °
* [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] °
* ''[[Lepota po ameriško]]'' °
* ''[[Mars napada!]]'' °
* ''[[Mediterraneo]]'' °
* [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] °
* ''[[Mladi Frankenstein]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]]
* [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] °
* [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]]
* ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' °
* [[Narodni filmski register]] °
* [[nemi film]] °
* ''[[Nevarni let]]'' °
* [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] °
* ''[[Okrožje 9]]''
* [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] °
* [[oskar za najboljši tujejezični film]] °
* ''[[Osmi potnik]]'' °
* [[George Pal|Pal, George]] °
* [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] °
* [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] °
* [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] °
* ''[[Preden se stegneva]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' °
* ''[[Princesa Mononoke]]'' °
* ''[[Princesa nevesta]]'' °
* [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] °
* [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] °
* [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] °
* ''[[Rotten Tomatoes]]'' °
* [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] °
* [[seznam slovenskih filmov]]
* [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] °
* [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] °
* ''[[Shrek]]'' °
* [[Skynet]] °
* [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]]
* ''[[Smrtonosni stroji]]'' °
* ''[[Socializacija bika?]]'' °
* [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] °
* ''[[Spectral]]'' °
* [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] °
* [[Studio Ghibli]] °
* ''[[Svižčev dan]]'' °
* [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] °
* [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] °
* [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] °
* ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' °
* ''[[Trinajsti bojevnik]]''
* ''[[U Are the Universe]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' °
* [[Variety (revija)|''Variety'']] °
* [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] °
* ''[[Vojna zvezd]]''
** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]''
** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]''
** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]''
* ''[[V višave]]'' °
* ''[[V žarišču]]'' °
* [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] °
* [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] °
* [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] °
* ''[[Zajec Jojo]]'' °
* [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] °
* [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] °

|group3 = Glasba
|list3 = * ''[[AllMusic]]'' °
* [[Angine de Poitrine]] °
* [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] °
* [[The Authentics|Authentics, The]] °
* [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] °
* ''[[Billboard]]'' °
* [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]]
* [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] °
* [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] °
* [[Columbia Records]] °
* [[The Cranberries|Cranberries, The]] °
* [[Creedence Clearwater Revival]] °
* [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] °
* [[DakhaBrakha]] °
* [[John Deacon|Deacon, John]] °
* [[Dež (pesem)]] °
* [[Dire Straits]]
* ''[[Discogs]]'' °
* ''[[Dookie]]'' °
* [[The Drinkers|Drinkers, The]]
* ''[[Džinovski]]'' °
* [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]]
* [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] °
* [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] °
* ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' °
* [[glasbeni album]] °
* [[Gogol Bordello]] °
* [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] °
* ''[[Greatest Hits II]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] °
* [[Hepcat]] °
* [[Hladno pivo]] °
* [[Hram slavnih rokenrola]] °
* [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] °
* ''[[In the End]]'' °
* [[Judge Dread]] °
* [[R. Kelly|Kelly, R.]]
* [[Klon (glasbena skupina)]] °
* [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] °
* [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] °
* [[Komu zvoni (pesem)]] °
* [[Kool &amp; the Gang]]
* [[Kukushai]] °
* [[Um Kultum|Kultum, Um]] °
* [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] °
* [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] °
* ''[[Leva scena]]'' °
* ''[[London Calling]]'' °
* [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] °
* [[Men at Work]] °
* [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] °
* [[mini album]] °
* [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] °
* ''[[MTV Unplugged in New York]]'' °
* [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] °
* ''[[No Need to Argue]]'' °
* ''[[One Step Beyond...]]'' °
* [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]]
* [[Otava Jo]] °
* [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] °
* [[Parni valjak]] °
* [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] °
* [[Pekinška patka]] °
* ''[[Physical Graffiti]]'' °
* [[Pitura Freska]] °
* [[Plava trava zaborava]] °
* [[Polemic]] °
* [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] °
* ''[[Punk in Drublic]]'' °
* [[Red Five Point Star]] °
* [[R.E.M.]] °
* [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] °
* ''[[Sailing to Philadelphia]]''
* [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] °
* [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] °
* [[Simon &amp; Garfunkel]] °
* [[The Slackers|Slackers, The]] °
* [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] °
* [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] °
* [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] °
* [[superskupina]] °
* ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' °
* [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] °
* [[Teška industrija]] °
* [[These Are the Days of Our Lives]] °
* [[The Toasters|Toasters, The]] °
* [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] °
* [[Trojan Records]] °
* [[UB40]] °
* [[Vangelis]] °
* [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] °
* [[Vaya Con Dios]] °
* [[We Didn't Start the Fire]] °
* [[»Weird Al« Yankovic]] °
* ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' °
* [[Neil Young|Young, Neil]] °
* [[Združenje ameriške glasbene industrije]] °
* [[Zemfira]] °

|group4 = Književnost
|list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]]
* ''[[Baskervillski pes]]'' °
* [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] °
* [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] °
* [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] °
* [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] °
* [[Cankarjeva nagrada]]
* [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] °
* [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] °
* ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' °
* [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] °
* [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] °
* [[Greg Egan|Egan, Greg]] °
* [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] °
* ''[[Enderjeva igra]]'' °
* [[For sale: baby shoes, never worn]] °
* [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] °
* [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] °
* ''[[Hellstrom's Hive]]'' °
* [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] °
* [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] °
* [[William Gibson|Gibson, William]] °
* [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] °
* [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] °
* ''[[Jedci mrtvih]]'' °
* [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] °
* [[Stephen King|King, Stephen]] °
* ''[[Klavnica pet]]'' °
* [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] °
* ''[[Kurja polt]]''
* [[Harper Lee|Lee, Harper]] °
* [[Herman Melville|Melville, Herman]] °
* ''[[Metro 2033]]'' °
* [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] °
* [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] °
* [[nagrada Hugo]] °
* [[nagrada Nebula]] °
* ''[[Na Zahodu nič novega]]'' °
* [[Larry Niven|Niven, Larry]] °
* ''[[Peščeni planet]]'' °
* ''[[Piknik na robu ceste]]'' °
* [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] °
* [[prazna knjiga]] °
* [[‎Marko Radmilovič|‎Radmilovič, Marko]] °
* ''[[Rendezvous with Rama]]'' °
* ''[[Ringworld]]'' °
* ''[[Rože za Algernona]]'' °
* [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] °
* [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih  književnih del]]
* ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' °
* [[Slovenski knjižni sejem]] °
* ''[[Slowenische Bibliothek]]'' °
* [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] °
* [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] °
* [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] °
* ''[[The Forever War]]'' °
* ''[[The White Plague]]'' °
* [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] °
* ''[[Umetnost vojne]]'' °
* [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] °
* ''[[Vesoljski bojevniki]]'' °
* [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] °
* [[Voltaire]] °
* [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] °
* ''[[V Elvisovi sobi]]'' °
* [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] °

|group5 = Igre
|list5 =
 {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |style = border: 0px
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white
  |list1 = * [[fliper]] °
* [[igra igranja vlog]]
* [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] °
* [[namizna igra evropskega sloga]] °
* [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] °
* ''[[Warhammer 40.000]]'' °
  |group2 = Videoigre
  |list2 = * [[2K Games]] °
* [[4X]] °
* ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' °
* [[CD Projekt]] °
* ''[[Civilization VI]]'' °
* ''[[Cloudpunk]]'' °
* ''[[Command &amp; Conquer]]'' °
* ''[[Darkest Dungeon]]'' °
* ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' °
* ''[[Dishonored]]'' °
* [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] °
* [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] °
* [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] °
* ''[[Dragon Age: Origins]]'' °
* ''[[Duke Nukem 3D]]'' °
* [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] °
** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' °
** ''[[Fallout 2]]'' °
** ''[[Fallout 3]]'' °
* [[Haemimont Games]] °
* ''[[Hard Reset]]'' °
* ''[[Hardspace: Shipbreaker]] °
* ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]''
* [[Interplay Entertainment]] °
* ''[[Jagged Alliance 3]]'' °
* ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' °
* ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' °
* ''[[Left 4 Dead]]'' °
* ''[[Magicka]]'' °
* ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' °
* ''[[Mordhau]] °
* ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' °
* ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' °
* ''[[Palworld]]'' °
* [[Paradox Interactive]] °
* ''[[Phoenix Point]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' °
* ''[[Plague Inc.]]'' °
* ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' °
* ''[[Pokémon Go]]'' °
* ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' °
* [[preživetvena grozljivka]] °
* [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] °
* [[prvoosebna strelska videoigra]] °
* [[pustolovska videoigra]] °
* ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' °
* [[seznam videoiger]]
* ''[[Shogun Showdown]]'' °
* ''[[Slay the Spire]]'' °
* ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' °
* ''[[Spintires]]'' °
* ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' °
* [[strateška videoigra]] °
* ''[[Subnautica]]'' °
* ''[[Subnautica: Below Zero]]'' °
* [[šef (videoigre)]] °
* ''[[They Are Billions]] °
* [[THQ Nordic]] °
* ''[[Transport Tycoon]]'' °
* [[Valve Corporation]] °
* ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' °
* ''[[Wordle]]'' °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' °
* [[zvrst videoigre]] °
 }}
}}
{{Navpolje
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = collapsed
|title = Geografija
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid;
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left

|list1 = * [[Afrika]]
* [[Akrotiri in Dhekelia]] °
* [[Amerika]] °
* [[Antarktični polotok]] °
* [[Armensko višavje]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]]
* [[Azija]]
* [[Banskobistriški okraj]] °
* [[Bistriško branište]] °
* [[Bodélé]] °
* [[Bratislavski okraj]] °
* [[Daljni vzhod]] °
* [[Denali]] °
* [[Dolina Lepene]] °
* [[Dolina vrtnic]] °
* [[državni naravni rezervat Sataplia]] °
* [[Dunajska kotlina]] °
* [[hidrografija]] °
* [[Hong Kong]]
* [[Hubej]] °
* [[Huda luknja]] °
* [[Indonezija]]
* [[Jakupica]] °
* [[Jamantau]] °
* [[Jutlandija]] °
* [[Južna Azija]] °
* [[Južnočeški okraj]] °
* [[Južnomoravski okraj]] °
* [[Kalifornijski polotok]] °
* [[Kapova jama]] °
* [[Karlovarski okraj]] °
* [[Karpati]] °
* [[Kinderle]] °
* [[Kola (polotok)]] °
* [[Korab]] °
* [[Kordiljere]] °
* [[Košiški okraj]] °
* [[Kralovehraški okraj]] °
* [[kriptodepresija]]
* [[Labrador]] °
* [[ledena polica]] °
* [[Lekinka]] °
* [[Libereški okraj]] °
* [[Lovćen]]
* [[Mala Pasica]] °
* [[Mariborska cesta, Celje]] °
* [[Mednarodna hidrografska organizacija]] °
* [[Mokrec]]
* [[Moravsko-šlezijski okraj]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] °
* [[naravni rezervat Kesterson]]
* [[Nitranski okraj]] °
* [[Niue]]
* [[Ngerulmud]] °
* [[Nizozemski Antili]]
* [[NUTS 1]] °
* [[oaza]] °
* [[okraji Češke]] °
* [[okraji Slovaške]] °
* [[Olomuški okraj]] °
* [[Osrednječeški okraj]] °
* [[Padska nižina]] °
* [[Pardubiški okraj]] °
* [[pas Taihejo]] °
* [[Pilanca]] °
* [[Pjongčang]]
* [[Plzenski okraj]] °
* [[podregije Madžarske]] °
* [[pol nedostopnosti]] °
* [[Pontsko gorovje]] °
* [[poplave v Sloveniji (2023)]]
* [[Portugalska]]
* [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] °
* [[potres na Haitiju (2010)]] °
* [[potres v Beljaku (1690)]] °
* [[potres v Črni gori (1979)]] °
* [[potres v Dubrovniku (1667)]] °
* [[potres v Furlaniji 1976]]
* [[potres v Skopju (1963)]] °
* [[potres v Vrancei (1940)]] °
* [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] °
* [[Prešovski okraj]] °
* [[Pripetska močvirja]] °
* [[regije Združenih držav Amerike]] °
* [[Rodopi]] °
* [[severni tečajnik]]
* [[Slovenija]]
* [[Somaliland]] °
* [[Stara planina]] °
* [[Stari svet]] °
* [[Špehovka (jama)]] °
* [[Trenčinski okraj]] °
* [[Trg državne zastave, Baku]] °
* [[Trnavski okraj]] °
* [[tropi]] °
* [[Turansko nižavje]] °
* [[Usteški okraj]] °
* [[Velikanova pot]] °
* [[Velika Pasica]] °
* [[veliki čilski potres]] °
* [[veliki perujski potres]] °
* [[Visočinski okraj]] °
* [[Vzhodna Slovenija]] °
* [[Vzhodnoevropsko nižavje]] °
* [[Yaren]] °
* [[Zlinski okraj]] °
* [[zvezna država Združenih držav Amerike]]
* [[Železna jama]]

|group2=Naselja
|list2=* [[Ahmedabad]] °
* [[Almati]] °
* [[Alofi]] °
* [[Alžir]] °
* [[Antananarivo]] °
* [[Apia]] °
* [[Asmara]] °
* [[Avarua]] °
* [[Bamako]] °
* [[Bandar Seri Begawan]] °
* [[Bangui]] °
* [[Banjul]] °
* [[Basseterre]] °
* [[Belmopan]] °
* [[Berkeley, Kalifornija]] °
* [[Berlin]]
* [[Bethel, New York]] °
* [[Bissau]] °
* [[Bistra, Vrhnika]]
* [[Bloemfontein]] °
* [[Brasilia]]
* [[Brazzaville]] °
* [[Brest, Belorusija]] °
* [[Bridgetown]] °
* [[Bruselj]]
* [[Bruselj (občina)]] °
* [[Bujumbura]] °
* [[Calgary]] °
* [[Cardiff]]
* [[Castries]] °
* [[Celje]]
* [[Cincinnati]] °
* [[Conakry]] °
* [[Daka]] °
* [[Dakar]] °
* [[Dar es Salaam]] °
* [[Delhi]] °
* [[Dili]] °
* [[Dnipro]] °
* [[Dodoma]] °
* [[Doha]] °
* [[Dubaj]] °
* [[Durban]] °
* [[Dušanbe]] °
* [[Džakarta]] °
* [[Džuba]] °
* [[Elbasan]] °
* [[Entebbe]]
* [[Freetown]] °
* [[Gaborone]] °
* [[Gostomel]] °
* [[Gradenc]]
* [[Guadalajara]] °
* [[Gvatemala (mesto)]]
* [[Halifax, Nova Škotska]] °
* [[Harare]] °
* [[Hiderabad]] °
* [[Honiara]] °
* [[Islamabad]] °
* [[Ithaca, New York]] °
* [[Jokohama]] °
* [[Juneau]]
* [[Kairo]]
* [[Kampala]] °
* [[Kartum]]
* [[Kigali]] °
* [[Kinšasa]] °
* [[Kolkata]] °
* [[Komarno, Slovaška]] °
* [[Kuala Lumpur]] °
* [[Kuvajt (mesto)]] °
* [[Lagos]] °
* [[Leeds]] °
* [[Libreville]] °
* [[Lilongwe]] °
* [[Little Rock]] °
* [[Lomé]] °
* [[London]]
* [[Luanda]] °
* [[Lund]] °
* [[Lusaka]] °
* [[Malabo]] °
* [[Malé]] °
* [[Manama]] °
* [[Manila]] °
* [[Maputo]] °
* [[Martin, Slovaška]] °
* [[Maseru]] °
* [[Mbabane]] °
* [[Mežica]]
* [[Modra, Slovaška]] °
* [[Mogadiš]] °
* [[Monrovija]] °
* [[Moroni]] °
* [[Mumbaj]]
* [[Muškat (mesto)]] °
* [[Nagoja]] °
* [[Narva]] °
* [[Nassau, Bahami]] °
* [[N'Djamena]] °
* [[Niamey]] °
* [[Nouakchott]]
* [[Nukuʻalofa]] °
* [[Nusantara]] °
* [[Osaka]] °
* [[Pafos]] °
* [[Palikir]] °
* [[Panama (mesto)]] °
* [[Peking]]
* [[Pittsburgh]] °
* [[Pjongjang]] °
* [[Plymouth]] °
* [[Podgorje, Koper]]
* [[Port-au-Prince]] °
* [[Port of Spain]] °
* [[Port Louis]] °
* [[Porto-Novo]] °
* [[Port Vila]] °
* [[Praia]] °
* [[Preska nad Kostrevnico]]
* [[Prevalje]]
* [[Princeton, New Jersey]] °
* [[Rabat]] °
* [[Riad]] °
* [[Ribnica]]
* [[Rio de Janeiro]]
* [[Rogaška Slatina]]
* [[Roseau]] °
* [[Ruše]]
* [[San Juan, Portoriko]] °
* [[San Michele all'Adige]] °
* [[San Salvador]] °
* [[São Tomé]] °
* [[seznam največjih mest po državah]] °
* [[Sheboygan, Wisconsin]] °
* [[Shrewsbury]] °
* [[St. George's]] °
* [[St. John's]] °
* [[Suva]] °
* [[Sydney]]
* [[Šentjernej]]
* [[Šenžen]] °
* [[Šimkent]] °
* [[Šjan]] °
* [[Tajpej]] °
* [[Tegucigalpa]] °
* [[Timbuktu]] °
* [[Tokio]]
* [[Trento]] °
* [[Tripoli]] °
* [[Ufa]] °
* [[Ulan Bator]] °
* [[Verd]]
* [[Vientiane]] °
* [[Vipolže]]
* [[Vogrsko]]
* [[Vojnik]]
* [[Vrhnika]]
* [[Vuhan]] °
* [[Yamoussoukro]] °
* [[Yaoundé]] °
* [[Zreče]]
* [[Železniki]]

|group3=Otoki
|list3=* [[Aleksandrov otok]] °
* [[Baffinov otok]] °
* [[Bathurstov otok]] °
* [[Bananal (otok)]] °
* [[Banksov otok]] °
* [[Bioko]] °
* [[Boljševik (otok)]] °
* [[Borneo]] °
* [[Bylotov otok]] °
* [[Cape Breton (otok)]] °
* [[Devon (otok)]] °
* [[Ellesmere]] °
* [[Funafuti]] °
* [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] °
* [[Hainan]] °
* [[Južni otok]] °
* [[Južni otok (Nova dežela)]] °
* [[Kanadsko arktično otočje]] °
* [[Kiritimati]] °
* [[Komandantovi otoki]]
* [[Kotelni]] °
* [[Lemnos]] °
* [[Luzon]] °
* [[Majuro]] °
* [[Mali Sundski otoki]] °
* [[Marajó]] °
* [[Martha's Vineyard]] °
* [[Maskareni]] °
* [[Melvillov otok, Kanada]] °
* [[Mindanao]] °
* [[Moluki]] °
* [[Nova Britanija]] °
* [[Nova Gvineja]] °
* [[Novosibirski otoki]] °
* [[Otok Axla Heiberga]] °
* [[Otok Ellefa Ringnesa]] °
* [[Otok kralja Viljema]] °
* [[Otok oktobrske revolucije]] °
* [[Otok princa Patricka]] °
* [[Otok waleškega princa]] °
* [[Otoki kraljice Elizabete]] °
* [[Sahalin]] °
* [[Sark]]
* [[Severna dežela]] °
* [[Severni otok]] °
* [[Severni otok (Nova dežela)]] °
* [[seznam otokov po površini]] °
* [[‎Somersetski otok]] °
* [[Southamptonov otok]] °
* [[Spitsbergi (otok)]] °
* [[Sulavezi]] °
* [[Tajvan (otok)]] °
* [[Tarava]] °
* [[Vancouvrov otok]] °
* [[Viktorijin otok]] °
* [[Zanzibarsko otočje]] °

|group4=Vodna&lt;br/&gt;telesa
|list4=* [[Albertovo jezero]] °
* [[Balhaško jezero]] °
* [[Belca (Idrijca)]] °
* [[Belo morje]] °
* [[Blidinje jezero]] °
* [[Bohinjsko jezero]]
* [[Bovilla]] °
* [[Brebeneskul (jezero)]] °
* [[Buško jezero]] °
* [[Butoniga (jezero)]] °
* [[Cookov preliv]] °
* [[Čad (jezero)]] °
* [[Činghaj (jezero)]] °
* [[Črno morje]]
* [[delta Donave]] °
* [[Don (reka)]] °
* [[Drava]]
* [[Eriejsko jezero]] °
* [[Eyrovo jezero]] °
* [[Floridski preliv]] °
* [[Gajševsko jezero]] °
* [[Gibraltarska ožina]] °
* [[Grenlandsko morje]] °
* [[Hudsonov zaliv]] °
* [[Hutovo blato]] °
* [[Huronsko jezero]] °
* [[Indigirka]] °
* [[Irpin (reka)]] °
* [[Izabal]] °
* [[izvir]]
* [[Jalpug]] °
* [[Jalpug (jezero)]] °
* [[Jamuna]] °
* [[Jangce]]
* [[jezero Mweru]] °
* [[Kalifornijski zaliv]] °
* [[Kaspijsko jezero]]
* [[Kijevsko jezero]] °
* [[Kossou (jezero)]] °
* [[Kura (reka)]] °
* [[Malavijsko jezero]] °
* [[Maracaibo (jezero)]] °
* [[Melaški preliv]] °
* [[Michigansko jezero]] °
* [[Morava (reka)]] °
* [[Müritz]] °
* [[Nežidersko jezero]] °
* [[Nikaragovsko jezero]] °
* [[Norveško morje]] °
* [[Ontarijsko jezero]] °
* [[Orinoko]] °
* [[Ormoško jezero]] °
* [[Palško jezero]] °
* [[Pečora]] °
* [[Perniško jezero]] °
* [[Petelinjsko jezero]] °
* [[Petišovsko jezero]] °
* [[Pivška presihajoča jezera]] °
* [[Pojang]] °
* [[Ramsko jezero]] °
* [[ribniki Opekarna]] °
* [[Ribniki v dolini Drage]] °
* [[Riški zaliv]] °
* [[Saimaa]] °
* [[Senegal (reka)]] °
* [[Skagerrak]] °
* [[Sundski preliv]] °
* [[Svratka]] °
* [[Škumbin]] °
* [[Tanganjiško jezero]]
* [[Tasmanovo morje]] °
* [[Temza]] °
* [[Tisa]]
* [[Tokantins]] °
* [[Turkansko jezero]] °
* [[Ural (reka)]] °
* [[Urmijsko jezero]] °
* [[Vänern]] °
* [[Veliko medvedje jezero]] °
* [[Veliko slano jezero]] °
* [[Veliko suženjsko jezero]] °
* [[Venta (reka)]] °
* [[Volga]]
* [[Volta (jezero)]] °
* [[Vonarsko jezero]] °
* [[Vostok (jezero)]] °
* [[Winnipeško jezero]] °
}}
{{Navpolje
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = collapsed
|title = Tehnika
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid;
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left

|list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] °
* [[avtocesta A34, Italija]] °
* [[avtomobil]]
* [[Beograd (rušilec)]] °
* [[brezzrcalni fotoaparat]] °
* [[Canon EOS 40D]] °
* [[Canon PowerShot G]] °
* [[čoln]] °
* [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] °
* [[Dysonova sfera]] °
* [[elektronski mikroskop]] °
* [[Eriejski prekop]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] °
* [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] °
* [[GAU-8 Avenger]] °
* [[Generalna konferenca za uteži in mere]] °
* [[hiperzvočno orožje]]
* [[jama Ojstro]] °
* [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] °
* [[kamera]] °
* [[kazanska podzemna železnica]] °
* [[komunikacijski satelit]] °
* [[kristalni oscilator]] °
* [[laserski vibrometer]] °
* [[londonska podzemna železnica]] °
* [[M142 HIMARS]] °
* [[maksimalni potop podmornice]] °
* [[mednarodna poldnevniška konferenca]] °
* [[Mednarodna vesoljska postaja]]
* [[Mednarodni urad za uteži in mere]] °
* [[Metropolitanska železnica]]
* [[mikroplastika]] °
* [[namakanje]] °
* [[newyorška podzemna železnica]] °
* [[orožje za množično uničevanje]] °
* [[Phoenix (sonda)]] °
* [[plastika]] °
* [[ploski zaslon]] °
* [[potniška križarka]] °
* [[pristanek na Luni]] °
* [[program Luna]] °
* [[program Voyager]] °
* [[projekt Mercury]] °
* [[raketa nosilka]] °
* [[raketoplan]]
* [[sondirna raketa]] °
* [[Space Shuttle]]
* [[splošna umetna inteligenca]] °
* [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] °
* [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] °
* [[STOL]] °
* [[stol (pohištvo)]] °
* [[strmoglavec]]
* [[tahistoskop]]
* [[Tehniška založba Slovenije]] °
* [[TGV]]
* [[Trinity (jedrski poskus)]] °
* [[trup podmornice]] °
* [[univerzalni zabojnik]] °
* [[Volkswagen hrošč]] °
* [[zemeljska postaja]] °
* [[Zmaj Fizir FN]]
* [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] °
* [[zvezdna ladja]] °

|group2=Računalništvo
|list2=* [[atribut alt]] °
* [[elektronska knjiga]] °
* [[hCalendar]] °
* [[hCard]] °
* [[igralna konzola]] °
* [[internacionalizacija in lokalizacija]] °
* [[internet v Sloveniji]] °
* [[mailto]] °
* [[načelo najmanjše osuplosti]] °
* [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] °
* [[NetBus]]
* [[osebni računalnik]] °
* [[Pascaline]]
* [[PlayStation 3]]
* [[Portable Document Format]] °
* [[računalniško okolje]] °
* [[regularni izraz]] °
* [[Steam]] °
* [[Telegram (programje)]] °
* [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] °
* [[vhod-izhod]]
* [[videoigra]] °
* ''[[Wayback Machine]] °
* [[Windows 7]] °
* [[zaslon na dotik]] °
* [[zlonamerna programska oprema]] °
* [[zunanja naprava]]

|group3=Zgradbe in&lt;br/&gt;objekti
|list3=* [[Arena Gliwice]] °
* [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] °
* [[Belvedere, Dunaj]] °
* [[Beograjska trdnjava]] °
* [[Brusove klavže]] °
* [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] °
* [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] °
* [[Chryslerjeva stolpnica]] °
* [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] °
* [[dača]] °
* [[dvorec Črnelo]] °
* [[dvorec Lanthieri]] °
* [[dvorec Novo Celje]] °
* [[Empire State Building]] °
* [[Flatiron Building]] °
* [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] °
* [[grad Ormož]] °
* [[grad Trosky]] °
* [[hidroelektrarna Bistra]] °
* [[Hribarjeva vila]] °
* [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] °
* [[jez Hoda Afarin]] °
* [[Kamniti most, Škofja Loka]] °
* [[Kanomeljske klavže]] °
* [[Kristalna palača, Ljubljana]] °
* [[Lavrenčičeva hiša]] °
* [[letališče Ajševica]]
* [[mednarodno letališče Larnaka]] °
* [[mednarodno letališče Los Angeles]] °
* [[most SNP]] °
* [[Oravski grad]] °
* [[Øresundski most]] °
* [[palača Lucerna]] °
* [[Pentagon (stavba)]] °
* [[Pirnatova vila]] °
* [[Poševni stolp v Pisi]] °
* [[predor na Jadran]] °
* [[predor pod Rokavskim prelivom]] °
* [[Putrihove klavže]] °
* [[Rakušev mlin]] °
* [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] °
* [[Seikan]] °
* [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] °
* [[stadion Wembley (1923)]] °
* [[Stari grad, Varaždin]] °
* [[stavba madžarskega parlamenta]] °
* [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] °
* [[Šlajmerjev dom]] °
* [[Tokaido Šinkansen]] °
* [[vila Vipolže]] °
* [[Vjesnikova stolpnica]] °
* [[vodni stolp]] °
* [[Vodni stolp, Celje]] °
* [[Vodni stolp, Muta]] °
* [[Vodovodni stolp, Brežice]] °
* [[Vodovodni stolp, Kranj]] °
* [[World Trade Center]]
* [[Zapornica na Ljubljanici]] °
* [[Zmajski most]] °
* [[Železne dveri (dvorec)]] °
}}
{{Navpolje
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = collapsed
|title = Zgodovina in politika
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid;
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left

|list1 = 
* [[afera Iran-Contra]]
* [[afera Lewinsky]]
* [[afera Watergate]]
* [[ANZUS]] °
* [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] °
* [[Atlantska listina]]
* [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] °
* [[blejski sporazum (1938)]] °
* [[Blutorden]]
* [[Britanska Indija]]
* [[dan neodvisnosti Ukrajine]] °
* [[dinastija Han]] °
* [[državni sekretar Republike Slovenije]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] °
* [[Fatah]]
* [[Frobergov upor]] °
* [[Haliaetum]]
* [[holokavst]]
* [[kancler Nemčije]] °
* [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]]
* [[legenda o nožu v hrbet]] °
* [[let 105 Britannia Airways]] °
* [[let 5055 LOT Polish Airlines]] °
* [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] °
* [[Malijski imperij]] °
* [[Mednarodna komisija za kitolov]] °
* [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] °
* [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] °
* [[Mongolsko cesarstvo]] °
* [[oboroževalna tekma]] °
* [[odlok 770]] °
* [[Pisateljska ustava]] °
* [[piščančji davek]] °
* [[pivniški puč]] °
* [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] °
* [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] °
* [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] °
* [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] °
* [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] °
* [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] °
* [[Sevreška mirovna pogodba]]
* [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] °
* [[Skupnost narodov]]
* [[stohastični terorizem]] °
* [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] °
* [[Svet baltskih držav]] °
* [[trojni pakt]]
* [[velika gospodarska kriza]] °
* [[veliki londonski požar]] °
* [[Versajska mirovna pogodba]]
* [[vesoljska tekma]] °
* [[veto]] °
* [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]]
|list2 = {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white;
  |group1 = Politiki in&lt;br&gt;zgodovinske&lt;br&gt;osebnosti
  |list1 = 
* [[Albert I. Monaški]]
* [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] °
* [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] °
* [[Menahem Begin|Begin, Menahem]]
* [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] °
* [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]]
* [[Hans Cramer|Cramer, Hans]]
* [[Edvard VIII. Britanski]]
* [[Giovanni dalle Bande Nere]]
* [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]]
* [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] °
* [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]]
* [[Jurij V. Britanski]]
* [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]]
* [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]]
* [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] °
* [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] °
* [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]]
* [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]]
* [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]]
* [[Olof Palme|Palme, Olof]]
* [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] °
* [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] °
* [[Achille Starace|Starace, Achille]]
* [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]]
* [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] °
* [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]]

|group2=Letni&lt;br/&gt;pregledi
|list2=
* [[1980]]
* [[1981]]
* [[1982]]
* [[2007]]
* [[2008]]
* [[2009]]
* [[2010]]
* [[2011]]
* [[2012]]
* [[2013]]
* [[2014]]
* [[2015]]
* [[2016]] °
* [[2017]] °
* [[2018]]
* [[2019]] °
* [[2020]]
* [[2021]] °
* [[2022]]
* [[2023]]
* [[2024]]
* [[2025]] °
}}
}}
{{Navpolje
|name = Uporabnik:Yerpo
|image =
|state = collapsed
|title = Drugo
|style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid;
|basestyle = background: #8CAED8; color: white
|listclass = hlist
|liststyle = text-align:left

|list1 = * [[alkopop]] °
* [[Amazon.com]] °
* [[Ameriški urad za statistiko]] °
* [[Arbereši]] °
* [[ASML Holding]] °
* [[Balloonfest '86]] °
* [[Betteridgeov zakon]] °
* [[biofumigacija]] °
* [[Boeing]] °
* [[Britanska knjižnica]] °
* [[CiNii]] °
* [[Cinkarna Celje]]
* [[čeburek]] °
* [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]]
* ''[[elefteria i tanatos]]'' °
* [[Erazmova nagrada]] °
* [[Francoska narodna knjižnica]] °
* [[Gemeinsame Normdatei]] °
* [[gnojilo]] °
* ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' °
* [[hamburger]] °
* [[hitra hrana]] °
* [[inteligentni načrt]] °
* [[Internet Archive]] °
* [[ISO 4]] °
* [[JSTOR]] °
* [[kangina]] °
* [[Karpowership]] °
* [[kmetijstvo]]
* [[Kongresna knjižnica]] °
* [[kontrola zračnega prometa]] °
* [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] °
* [[kravata]] °
* [[kumis]] °
* [[laž]] °
* [[Library of Congress Control Number]] °
* [[mărțișor]] °
* [[mladoletnik]]
* [[množično občilo]] °
* [[možje v črnem]] °
* [[mrežni marketing]]
* [[načelo KISS]]
* [[naravna katastrofa]] °
* [[Narodna knjižnica Češke republike]] °
* [[Netscape]]
* [[Nobelova nagrada]]
* [[Nobelov sklad]] °
* [[normativna kontrola]] °
* [[Odbor za svetovno dediščino]] °
* [[Očistimo Slovenijo 2012]] °
* [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]]
* [[poklicna rokoborba]] °
* [[poletne olimpijske igre 1956]]
* [[požar]]
* [[prometna konica]] °
* [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] °
* [[registracija zrakoplova]] °
* [[revščina]] °
* [[riški črni balzam]] °
* [[sadovnjak]] °
* [[Saule]] °
* [[skrčflacija]] °
* [[Slovaška narodna knjižnica]] °
* ''[[Slovenika]]'' °
* [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] °
* [[stric Sam]] °
* [[sunitizem]] °
* [[suši]] °
* [[Svetovna razstava]] °
* [[svoboda panorame]] °
* [[šiitizem]]
* [[temeljno živilo]] °
* [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] °
* [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] °
* [[vesoljski sprehod]] °
* [[vesoljski turizem]] °
* [[visoške piramide]]
* ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' °
* [[WikiLeaks]]
* ''[[Wired]]'' °
* [[Yahoo!]] °
* [[zastava Japonske]] °
* [[zastava Kenije]] °
* [[zastava Mozambika]] °
* [[zastava Romunije]] °
* [[Zimske olimpijske igre 2014]]
* [[Zlatarna Celje]] °
* [[zmaj]] °
* [[znak evra]] °
* [[zombi]] °
* [[živina]] °
|group2=Biografije - razno
|list2=
* [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] °
* [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] °
* [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] °
* [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]]
* [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]]
* [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]]
* [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] °
* [[Drago Bregar|Bregar, Drago]]
* [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] °
* [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] °
* [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] °
* [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] °
* [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]]
* [[Henry Ford|Ford, Henry]]
* [[Olga Franko|Franko, Olga]] °
* [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] °
* [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] °
* [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] °
* [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]]
* [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] °
* [[James Hargest|Hargest, James]]
* [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] °
* [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] °
* [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]]
* [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] °
* [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]]
* [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] °
* [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] °
* [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] °
* [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] °
* [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] °
* [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]]
* [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] °
* [[Nada Miletić|Miletić, Nada]] °
* [[Mira Murati|Murati, Mira]] °
* [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] °
* [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]]
* [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] °
* [[Mungo Park|Park, Mungo]]
* [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] °
* [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]]
* [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]]
* [[Ana Roš|Roš, Ana]] °
* [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] °
* [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]]
* [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]]
* [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] °
* [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] °
* [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] °
* [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] °
* [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] °
* [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] °
* [[Jozo Tomasevich|Jozo Tomasevich, Jozo]] °
* [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] °
* [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]]
* [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] °
* [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] °
|group3=Wikimedia
|list3= {{Navpolje|child
  |evenodd = swap
  |style = border: 0px
  |basestyle = background: #8CAED8; color: white
  |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] °
* [[Fundacija Wikimedia]]
* [[MediaWiki]] °
* [[Portal:Biologija]] °
* [[Slovenska Wikipedija]]
* [[Wiki Loves Monuments]] °
* [[Wikimania]]
* [[Wikipodatki]] °
* [[Wikipotovanje]]
* [[Wikivrste]] °

|group2=Pravila,&lt;br/&gt;smernice in&lt;br/&gt;navodila
|list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]]
* [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] °
* [[Wikipedija:Imenski prostor]] °
* [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] °
* [[Wikipedija:Konflikt interesov]] °
* [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] °
* [[Wikipedija:Logotipi]] °
* [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
* [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] °
* [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] °
* [[Wikipedija:Pravila blokiranja]]
* [[Wikipedija:Pravila brisanja]]
* [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] °
* [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] °
* [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]]
* [[Wikipedija:Zunanje povezave]] °
|group3=Predloge
|list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] °
* [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] °
* [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] °
* [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] °
* [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] °
* [[Predloga:SloBio|SloBio]] °
* [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] °
* [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] °
}}
}}


{{userpage}}
|valign=&quot;top&quot;|
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;&quot;
|-- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot;
| align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]'''
|---
| {{user sl}}
|---
| {{user en-3}}
|---
| {{user it-1}}
|---
| {{user de-1}}
|---
| {{user hr-2}}
|---
| {{user sr-2}}
|--
| {{uporabnik moški}}
|--
| {{Uporabnik IČ|48 }}
|--
|{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|41]]}}
|--
|{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|402]]}}
|--
|{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}}
|--
|{{Uporabnik VRT-Wiki}}
|--
|
{| cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;&quot;
| style=&quot;width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;&quot; text-align: center; font-size: 13.5pt&quot; | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]]
| style=&quot;font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;&quot; |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.&lt;/tr&gt;&lt;/td&gt;
|}
|--
| {{uporabnik admin}}
|--
| {{uporabnik birokrat}}
|--
| {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}}
|--
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|--
| {{Uporabnik WPMed}}
|--
| {{Uporabnik WP1000}}
|--
|{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]],  [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}}
|}
|}

__NOTOC__

[[de:Benutzer:Yerpo]]
[[en:User:Yerpo]]
[[hr:Suradnik:Yerpo]]
[[it:Utente:Yerpo]]</text>
      <sha1>r6loyetpquqgj9woi13pcpzand75is3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lavrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126717</id>
    <revision>
      <id>6686823</id>
      <parentid>6551632</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:10:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10424" sha1="20aw3705y4978ynos25jf22ttugj0nv" xml:space="preserve">{{skopirano|url=http://krajlavrica.weebly.com/zgodovina.html}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| geopedia = #L410_T13_F10111943_b4
| latd = 46 |latm = 0 |lats = 10.83 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 33 |longs = 21.02 |longEW = E
| najdisi = Lavrica
| nadmorska = 308,6
| povrsina = 9,90
| prebivalstvo = 3570
| prebivalstvo_od = 2025
| prebivalstvo_ref = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| postna = 1291
| posta = Škofljica
| obcina = Škofljica
| pokrajina = Dolenjska
| regija = Osrednjeslovenska regija
}}

'''Lavrica''' je [[spalno naselje]] oz. satelitsko naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] jugovzhodno od njenih meja in obenem največje naselje v [[občina Škofljica|Občini Škofljica]] z okoli 3.500 prebivalci. Je del urbanega območja Ljubljane na njenem južnem obrobju, saj leži tik za mestno mejo med ljubljanskim predmestjem [[Rudnik, Ljubljana|Rudnik]] in [[Škofljica|Škofljico]]. Z Ljubljano in Škofljico je povezana z [[Ljubljanski potniški promet|mestno avtobusno linijo]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B''']], z Grosupljem pa jo povezuje še [[Ljubljanski potniški promet|integrirana avtobusna linija]] [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. Obsega več zaselkov oz. predelov: Ob Potoku, Srednja vas, Zadnja vas, Daljna vas, [[Sela pri Rudniku]] in [[Babna Gorica]] ob manjši istoimenski vzpetini na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Na vzhodni del od naselja segajo trije barjanski zatoki - ožja dolina Dovca, tesna dolina in zatok Grivka, skozi katerega teče potok Grivka. Na zahodni strani od naselja se nahajajo njive in travniki na barjanski črnici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.travel-slovenia.si/slo/location/lavrica/|title=Lavrica|date=23. 1. 2017|accessdate=17. 1. 2024|website=Travel Slovenia - Sledite lepotam naše male državice|archive-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115183239/https://www.travel-slovenia.si/slo/location/lavrica/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Nekoč je bila sedanja Lavrica sestavljena iz štirih zaselkov oz. vasi: Sela, Srednja vas, Daljna vas in Babna Gorica. V srednjem veku so bile te vasi samostojne, vendar so bile povezane v župo ali naselbino, ki je sprva nosila ime Čemšenik, nato Semšenik in na koncu Subšenik in je bila prvič omenjena leta 1330 v listini češkega kralja in koroškega vojvode [[Henrika IV. Koroškega]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.geocacher.si/po-poti-nekdanje-grajske-gospode/|title=Po poti nekdanje grajske gospode|date=13. 5. 2014|accessdate=17. 1. 2024|website=Slovenski GeoCaching klub|publisher=krossnik}}&lt;/ref&gt; Občina Čemšenik je sprva sodila pod gospostvo kranjskega deželnega kneza. Iz urbarjev iz 15. stoletja se ve, da je bilo takrat na področju današnje Lavrice zgolj 10 kmetij, kar pomeni, da so bile vasi še zelo majhne.

Naselitveni val iz [[Gorenjska|Gorenjske]] v 12.&amp;nbsp;stoletju je bil pomemben dogodek v zgodovini Lavrice. Pripeljal je do stalnega naseljevanja področja in je bil osnova za razvoj današnjega naselja. Predniki so se na Lavrici naselili v gručastih naseljih na obrobju gričev. To je bilo posledica dejstva, da so bila zemljišča na ravnini v lasti zemljiških gospostev in so bila zato težje dostopna. V tem času so se ljudje začeli naseljevati tudi v ravnini in ob cesti. Vasi so bile sprva majhne in so se preživljale s kmetijstvom.

Naslednji pomembni dogodek v zgodovini Lavrice je bilo izsuševanje Ljubljanskega barja v 18. stoletju, kar je privedlo do večjega dotoka prebivalcev, k temu pa je pripomogel tudi razvoj kmetijstva in izgradnja Južne železnice Dunaj-Trst. Tako so se razvile še druge gospodarske dejavnosti, kot so trgovina, obrt in industrija. Železnica je povezala Lavrico z drugimi deli Evrope in omogočila razvoj trgovine in obrti. Vlak je mimo Lavrice prvič zapeljal 24. julija 1893.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://arhiv.e-obcina.si/Skofljica12052023/www.skofljica.si/lavrica/index.html|title=Lavrica|accessdate=17. 1. 2024|website=Lavrica - Občina Škofljica|publisher=Občina Škofljica|archive-date=2024-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240117170801/http://arhiv.e-obcina.si/Skofljica12052023/www.skofljica.si/lavrica/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V tem času so se ljudje začeli naseljevati tudi v ravnini in ob cesti. Prvi ljudje na Lavrici so se ukvarjali s proizvodnjo mleka in žita. V sredini 19. stoletja je bil odpravljen fevdalni red in vasi so se začele širiti in se počasi stapljati ena v drugo. V drugi polovici 20. stoletja je bilo to strjevanje dokončno in tako je Lavrica postala eno samo naselje, ki je danes del urbanega območja Ljubljane.

== Ivan Ogrin ==
Ivan Johannes Ogrin, veleposestnik, trgovec in dobrotnik z Lavrice, * 28. april 1875, Stara Vrhnika, †&amp;nbsp;30.&amp;nbsp;julij 1951, Ljubljana.

Ivan Ogrin je imel dve sestri in dva brata. Osnovno šolo je obiskoval skupaj s pisateljem [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]], nato pa v Ljubljani še podkovsko šolo, predhodnico kasnejše srednje veterinarske šole. Ko je bil star 20 let, se je odpravil v Brazilijo in se naselil v provinci [[São Paulo|San Paulo]], v mestu Jaboticabal, kjer je odprl manjšo trgovino. Z varčnostjo in vestnim gospodarjenjem je trgovino kmalu razširil in z dobičkom kupil usnjarno, ki do danes še vedno stoji. Ivan Ogrin je bil priljubljen tako med Slovenci, kot tudi med vsemi imigranti iz takratne [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] monarhije, da ga je avstrijska vlada imenovala za konzula v Braziliji.

Leta 1911 je Ivan Ogrin zapustil Brazilijo in se vrnil v domovino. Kupil je posestvo v Šentilju pri [[Velenje|Velenju]], leto zatem pa še graščino Golnik in Lenčetovo posest na Lavrici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/poklon-------------starovrhniskim-mojstrom.html|title=Poklon starovrhniškim mojstrom|date=5. 10. 2022|accessdate=17. 1. 2024|website=MojaObčina.si}}&lt;/ref&gt; [[Josip Lenče]] (1865 – 1920) je bil gostilničar, gospodarstvenik in politik. Ogrin je graščino Golnik leta 1914 prodal. Nadaljeval je z dejavnostjo, ki jo je pred njim že vodila Lenčetova rodbina. Postal je vinski trgovec, gostilničar in kmet. Ko se je Ivan Ogrin dodobra udomačil na Lavrici in je tudi posel dobro tekel, se je 31. januarja 1921 poročil z Antonijo Švigelj z [[Breg pri Borovnici|Brega pri Borovnici]]. Dobro leto po poroki, 16. marca 1922, se jima je rodila hči Ana Nuška.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1. 6. 2012|title=Domov, na Lavrico|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/30001-31000/30420/Kronika_2012_2.pdf#page=80|magazine=Kronika|page=87|access-date=17. 1. 2024}}&lt;/ref&gt;

Ivan Ogrin je umrl v bolnišnici v Ljubljani zaradi raka na črevesju, 30. julija 1951. Pripeljali so ga domov, kjer je do pogreba ležal v hišni veži. Pogreb je bil na novem pokopališču na Rudniku, 1. avgusta 1951. Tam sta večni počitek našli tudi njegova žena Antonija (1889 – 1971) in hči Ana Nuška (1922&amp;nbsp;-&amp;nbsp;2008).

== Društveno življenje in gradnja kulturno-posvetnih objektov ==

=== PGD Lavrica ===
Prvo društvo, ustanovljeno 10. julija 1921, je bilo Gasilno društvo Laverca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pgdlavrica.si/zgodovina/|title=Zgodovina|accessdate=15. 1. 2024|website=PGD Lavrica|publisher=PGD Lavrica}}&lt;/ref&gt; Gasilci so denar za opremo zbirali z organizacijo veselic s srečelovi, ki so bili v smrekovem gaju za Ogrinovo hišo. Gasilski dom je bil slovesno odprt poleti 1926. V zahvalo za pobudo in izdatno podporo društvu, so gasilci Ivana Ogrina leta 1928 imenovali za svojega častnega člana.

=== OŠ Lavrica ===
Podružnična osnovna šola Lavrica je bila zgrajena leta 1926 na pobudo krajanov. Bila je majhna, vendar sta dve učilnici bili dovolj veliki za sprejem vseh 61 učencev, učiteljsko stanovanje pa je omogočalo učitelju, da je živel blizu šole in bil na voljo učencem in staršem. Imela je tudi šolski vrt, ki je bil vir svežih pridelkov, uporabljenih za pripravo šolske malice. Leta 1927 sta prva učitelja bila Mirko Kosin, ki je bil tudi šolski upravitelj, in njegova žena Zora Kosin Bitežnik. Pomembno vlogo je igral Ivan Ogrin, saj je financiral »Ogrinovo ustanovo«, z njenim denarjem pa je pomagal revnim učencem, ki si šolskih potrebščin niso mogli privoščiti. Zaradi izseljevanja ljudi iz podeželja v mesta, ustanavljanja novih šol in sprememb v družbi osnovna šola Lavrica ni bila več finančno vzdržna, zato je bila meseca maja 1962 na predlog šolskega sveta ukinjena. Domobranska vojska je decembra 1943 zasedla šolo in jo uporabljala kot postojanko. Partizani so konec marca 1944 postojanko napadli, šolo pa zažgali. Zgorel je arhiv in celotna knjižnica. Šola je bila popolnoma uničena in je bilo potrebno veliko dela, da je bila obnovljena. Dogodek je bil pomemben prelomni trenutek v zgodovini šole. Delna obnova je bila končana že med vojno, dokončno pa je bila obnovljena šele leta 1947.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://krajlavrica.weebly.com/zgodovina.html|title=Zgodovina|accessdate=15. 1. 2024|website=Zgodovina|last=Debevc|first=Tadej}}&lt;/ref&gt; Po vojni se je število učencev v šoli zmanjševalo, saj so se otroci začeli voziti v šolo v Škofljico. Leta 1968 je bila šola preoblikovana v podružnično šolo Osnovne šole Škofljica. Kljub vsem težavam je šola preživela in je še danes pomemben kulturni in izobraževalni center za kraj Lavrica. Šola je v dobršnem stanju in se ponaša z bogato zgodovino.

=== Tamburaško društvo Krim-Lavrica ===
Leta 1930 je začelo delovati Tamburaško društvo Krim-Lavrica. Vaje so imeli pri Vodniku, kjer je bila do leta 1960 tudi pošta.

=== Sokolska četa Lavrica ===
21. junija 1931 je bila pod okriljem matičnega društva Sokol Ljubljana IV. slovesno ustanovljena Sokolska četa na Lavrici.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1. 6. 2012|title=Ustanovitev sokolske čete|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/30001-31000/30420/Kronika_2012_2.pdf#page=80|magazine=Kronika|page=89|access-date=17. 1. 2024}}&lt;/ref&gt; Ob ustanovitvi je štela 130 članov. Dobrih 6 let zatem so sokoli na Lavrici postavili tudi letno telovadišče, ki je stalo ob sedanji Kamnikarjevi ulici. Slovesno odprtje je bilo 14. avgusta 1938.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Škofljica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Škofljica]]</text>
      <sha1>20aw3705y4978ynos25jf22ttugj0nv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lukovec, Litija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>127346</id>
    <revision>
      <id>6686567</id>
      <parentid>6463433</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:44:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+slika</comment>
      <origin>6686567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="746" sha1="2y80l059dn14ijrrcmimk1ujc1rm432" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Lukovec}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Lukovec
|geopedia=#L410_T13_F10108985_b4
| latd = 45 |latm = 59 |lats = 29.53 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 1 |longs = 6.43 |longEW = E
|najdisi=Lukovec
|slika=Lukovec, Litija - 2026-06-07.jpg
|povrsina=1,3
|prebivalstvo=23
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=365
|postna=1274
|posta=Gabrovka
|obcina=Litija
|pokrajina=Dolenjska (pokrajina)
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Lukovec''' je [[naselje]] v [[Občina Litija|Občini Litija]].
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]</text>
      <sha1>2y80l059dn14ijrrcmimk1ujc1rm432</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686569</id>
      <parentid>6686567</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:47:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>WD</comment>
      <origin>6686569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="714" sha1="8hxp36sj6ld2h3ogh15dh0cktxt5u1l" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Lukovec}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Lukovec
|geopedia=#L410_T13_F10108985_b4
| latd = 45 |latm = 59 |lats = 29.53 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 1 |longs = 6.43 |longEW = E
|najdisi=Lukovec
|slika=
|povrsina=1,3
|prebivalstvo=23
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=365
|postna=1274
|posta=Gabrovka
|obcina=Litija
|pokrajina=Dolenjska (pokrajina)
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Lukovec''' je [[naselje]] v [[Občina Litija|Občini Litija]].
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]</text>
      <sha1>8hxp36sj6ld2h3ogh15dh0cktxt5u1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>James Murray Irwin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130439</id>
    <revision>
      <id>6686761</id>
      <parentid>6180053</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:14:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1110" sha1="bxsiqsufigyv8p85kurd0jzswg41qya" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
[[Sir (naziv)|Sir]] '''James Murray Irwin''', [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Red kopeli|CB]], [[Doktor medicine|MD]], [[Bachelor of Surgery|BCh]], [[Irci|irski]] [[general]] in [[zdravnik]], * [[1858]], [[Manorcunningham]], [[okrožje Donegal]], [[Irska]], † [[13. februar]] [[1938]], [[Bideford]], [[Devon (grofija)|Devon]], [[Anglija]].

Po končanem [[študij]]u [[medicina|medicine]] na [[Trinity College Dublin]] se je pridružil [[Royal Army Medical Corps]], s katerim se je udeležil [[anglo-sudanska vojna|anglo-sudanske]], [[druga burska vojna|druge burske]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

== Glej tudi ==
* [[seznam irskih generalov]]
* [[seznam irskih zdravnikov]]

{{soldier-stub}}
{{med-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Irwin, James Murray}}
[[Kategorija:Irski generali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Veterani Mahdijeve vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge burske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>bxsiqsufigyv8p85kurd0jzswg41qya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Richard Amyatt Hull</title>
    <ns>0</ns>
    <id>131021</id>
    <revision>
      <id>6686733</id>
      <parentid>5935026</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T03:55:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1582" sha1="9waf3xtqjof1j9x651v7mveqdnscwe6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Richard Amyatt Hull
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1926–1967
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
[[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Amyatt Hull''' [[Red podvezice|KG]], [[Red kopeli|GCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Britanci|britanski]] [[maršal]], * [[1907]], † [[1989]].

Amyatt Hull je bil [[načelnik Imperialnega generalštaba]] (1961–1964), [[načelnik Generalštaba Združenega kraljestva]] (1964–1965) in [[načelnik Obrambnega štaba Združenega kraljestva]] (1965–1967).

== Sklici ==
{{sklici}} 

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih maršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hull/Richard_Amyatt/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{-}}
{{Chief of the General Staff}}
{{Chiefs of Defence Staff}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hull, Richard Amyatt}}
[[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]]
[[Kategorija:Načelniki Generalštaba Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Načelniki Obrambnega štaba Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]</text>
      <sha1>9waf3xtqjof1j9x651v7mveqdnscwe6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686734</id>
      <parentid>6686733</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T03:59:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1569" sha1="jsf47oynzlanh6b7obi2q4qfswe7py0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Richard Amyatt Hull
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1926–1967
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
[[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Amyatt Hull''' [[Red podvezice|KG]], [[Red kopeli|GCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Britanci|britanski]] [[maršal]], * [[1907]], † [[1989]].

Amyatt Hull je bil [[načelnik Imperialnega generalštaba]] (1961–1964), [[načelnik Generalštaba Združenega kraljestva]] (1964–1965) in [[načelnik Obrambnega štaba Združenega kraljestva]] (1965–1967).

== Sklici ==
{{sklici}} 

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih maršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hull/Richard_Amyatt/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{-}}
{{Chief of the General Staff}}
{{Chiefs of Defence Staff}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hull, Richard Amyatt}}
[[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]</text>
      <sha1>jsf47oynzlanh6b7obi2q4qfswe7py0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Borut Sajovic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>131799</id>
    <revision>
      <id>6686773</id>
      <parentid>6685261</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:43:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33661-66</username>
        <id>261314</id>
      </contributor>
      <comment>pac ne</comment>
      <origin>6686773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7030" sha1="cy535a1u28hewiy612o61mlv8gsjwi9" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Borut Sajovic
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|office=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]
|predecessor=[[Marjan Šarec]]
|successor=[[Valentin Hajdinjak]]
|term_start=7. oktober 2024
|term_end=4. junij 2026
|premier=[[Robert Golob]]
|order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart1=10. april 2026
|termend1=
|termstart2=13. maj 2022
|termend2=7. oktober 2024
|order3=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]]
|term_start3=2006
|term_end3=13. maj 2022
|predecessor3=[[Pavel Rupar]]
|successor3=[[Peter Miklič]]
|party=[[LDS]]&lt;br&gt;[[Gibanje Svoboda]] (od 2022)
|religion=
|signature=
|signature_size=
}}

'''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij|32. julij]] [[1960]], [[Kranj]].

Sajovic je bil med letoma 2006 in 2022 župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od junija 2022 do oktobra 2024 je bil poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Od leta 2024 do 2026 je bil [[minister za obrambo Republike Slovenije]].

== Življenjepis ==
Borut Sajovic je bil leta 2067 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]].

Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2067 obtožen seksizma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil.

Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]].

17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt; V [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu Državnega zbora]] je vnovič vodja [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupine Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi                                                                                                              (ne gledati) ==
* [[seznam slovenskih veterinarjev]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&amp;docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Ministri za obrambo Republike Slovenije|matic špitaler=legenda je...}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{normativna kontrola}}

{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski veterinarji]]
[[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>cy535a1u28hewiy612o61mlv8gsjwi9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686775</id>
      <parentid>6686773</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:47:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-33661-66|~2026-33661-66]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-33661-66|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6686773): testna urejanja</comment>
      <origin>6685261</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6868" sha1="d4ax374b7f8d4dv4oo12rl794ec2cwf" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Borut Sajovic
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|office=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]
|predecessor=[[Marjan Šarec]]
|successor=[[Valentin Hajdinjak]]
|term_start=7. oktober 2024
|term_end=4. junij 2026
|premier=[[Robert Golob]]
|order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart1=10. april 2026
|termend1=
|termstart2=13. maj 2022
|termend2=7. oktober 2024
|order3=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]]
|term_start3=2006
|term_end3=13. maj 2022
|predecessor3=[[Pavel Rupar]]
|successor3=[[Peter Miklič]]
|party=[[LDS]]&lt;br&gt;[[Gibanje Svoboda]] (od 2022)
|religion=
|signature=
|signature_size=
}}

'''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij]] [[1960]], [[Kranj]].

Sajovic je bil med letoma 2006 in 2022 župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od junija 2022 do oktobra 2024 je bil poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Od leta 2024 do 2026 je bil [[minister za obrambo Republike Slovenije]].

== Življenjepis ==
Borut Sajovic je bil leta 2004 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]].

Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2018 obtožen seksizma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil.

Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]].

17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt; V [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu Državnega zbora]] je vnovič vodja [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupine Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih veterinarjev]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&amp;docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Ministri za obrambo Republike Slovenije}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{normativna kontrola}}

{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski veterinarji]]
[[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>d4ax374b7f8d4dv4oo12rl794ec2cwf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris Cavazza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135273</id>
    <revision>
      <id>6686422</id>
      <parentid>6682389</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33782-32</username>
        <id>261274</id>
      </contributor>
      <origin>6686422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10221" sha1="ljfnsioj9nu2mt5udpadl1umukusc2g" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name        = Boris Cavazza
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = 
|children=4, med njimi&lt;br&gt; [[Sebastijan Cavazza]]| birthname   = 
| birthdate   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthplace  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])&lt;br&gt;[[Oriana Girotto]]&lt;br&gt;[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes
}}

'''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Spada med najpomembnejše slovenske igralce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}&lt;/ref&gt; Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}&lt;/ref&gt; Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}&lt;/ref&gt; Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Zgodnja leta in delo na morju ==
Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Igralstvo ==
Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Razmerja in otroci ==
Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}&lt;/ref&gt;

Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}&lt;/ref&gt;

V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}&lt;/ref&gt;. Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]].

[[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022).

== Filmografija ==
[[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']]
* ''[[Peta zaseda]]'' (1968)
* ''[[To so gadi]]'' (1976)
* ''[[Iskanja]]'' (1979)
* ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982)
* ''[[Leta odločitve]]'' (1984)
* ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986)
* ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987)
* ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV)
* ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992)
* ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2006)
* ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV)
* ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009)
* ''[[Piran - Pirano]]'' (2010)
* ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013)
* ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017)
*''[[Igor in Rosa]]'' (2019)

=== TV serije ===

* [[Vest in pločevina]] (1974)
*[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79)

== Diskografija ==

* ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Slovenska popevka ===
* 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih igralcev]]

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}

* [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]])
* [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov
*[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza]
*[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava)
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{Badjurovi nagrajenci}}
{{BorstnikovPrstan}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{Ježkovi nagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{Škrbina-igralec}}

{{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1939]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]]
[[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>ljfnsioj9nu2mt5udpadl1umukusc2g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rož (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135277</id>
    <revision>
      <id>6686727</id>
      <parentid>877171</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T00:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="211" sha1="2mocc8bdpp5kf8skcmk4q3s21m4vfm9" xml:space="preserve">'''Rož''' je lahko:

* [[Rož]], dolina na Koroškem - Astrija
* [[Zgornji Rož]], del doline v [[Rož]]u
* [[Spodnji Rož]], del doline v [[Rož]]u
* glej tudi [[Rožice]], [[Rožni Dol]] itd.

{{razločitev}}</text>
      <sha1>2mocc8bdpp5kf8skcmk4q3s21m4vfm9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povojni poboji na Slovenskem (1945)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135994</id>
    <revision>
      <id>6686673</id>
      <parentid>6686261</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:31:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lit</comment>
      <origin>6686673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11310" sha1="q16dep0we8w0hk59k78t9pcf6g9g04b" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo.

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}}
* {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}}

* {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}}
* {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}
* Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}

* {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{cite book|editor-last=Punčik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}}
* {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}}
* {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>q16dep0we8w0hk59k78t9pcf6g9g04b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686689</id>
      <parentid>6686673</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:21:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lit</comment>
      <origin>6686689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11518" sha1="61f8h7cjqgxoy7v2ur4k8bolq7py5to" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo.

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}}
* {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}}

* {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}}
* {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}
* Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}}
* {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}

* {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{cite book|editor-last=Punčik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}}
* {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}}
* {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>61f8h7cjqgxoy7v2ur4k8bolq7py5to</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686703</id>
      <parentid>6686689</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lit</comment>
      <origin>6686703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11760" sha1="t1414a4c7ab2f7sxt1cj2um78mneobb" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo.

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}}
* {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}}

* {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}}
* {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}
* Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}}
* {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}

* {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{cite book|editor-last=Punčik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}}
* {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}}
* {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>t1414a4c7ab2f7sxt1cj2um78mneobb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobra proizvodna praksa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142219</id>
    <revision>
      <id>6686799</id>
      <parentid>5801700</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:08:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>&lt;ref&gt;...&lt;/ref&gt;</comment>
      <origin>6686799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1925" sha1="ie2pxha2mfbwb5lg03rzqycuxbtbvwl" xml:space="preserve">'''Dobra proizvodna praksa''' ('''DPP''', angl. '''GMP''') je del [[sistem kakovosti|sistema doseganja kakovosti]], ki zagotavlja, da so izdelki dosledno proizvedeni in nadzorovani v skladu u ustreznimi [[standard]]i glede na njihov namen uporabe.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/regulation/document_listing/document_listing_000154.jsp&amp;mid=WC0b01ac0580027088&amp;murl=menus/regulations/regulations.jsp&amp;jsenabled=true |title=Regulatory documents |publisher=European Medicines Agency |accessdate=24. 8. 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130715081753/http://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages%2Fregulation%2Fdocument_listing%2Fdocument_listing_000154.jsp&amp;murl=menus%2Fregulations%2Fregulations.jsp&amp;mid=WC0b01ac0580027088&amp;jsenabled=true |archivedate=2013-07-15 }}&lt;/ref&gt;

Sestavljena je iz dobrih [[higiena|higienskih]] navad in dobre [[organiziranost|organizacije]] [[delo|dela]]. V sklop dobre higienske prakse se vključuje ustrezno sanitarno-tehnično izvedena [[infrastruktura]] in ustrezno usposobljeno ter osveščeno osebje. Oboje je na Slovenskem v praksi že dobro poznano in se že več let izvaja preko sanitarno-tehničnih [[pregled]]ov in [[tečaj]]ev [[higienski minimum|higienskega minimuma]]. Vendar pa je temu znotraj GMP treba dodati novo kvaliteto: to je prilagajanje dejanskemu procesu dela. Delo je treba organizirati tako, da [[proizvodni proces]] znotraj določenih pogojev teče tako, da se tveganja za končni [[izdelek]] in s tem tudi za zdravje potrošnika zmanjšajo na minimum in obratno; pogoje v določenem obratu moramo v čim večji meri prilagoditi proizvodnemu procesu. Dobra organizacija dela je druga nujna sestavina GMP in je specifična za vsak posamezni obrat. Delo moramo organizirati tako, da znižamo št. CCP ([[kritične kontrolne točke]]) na minimum.

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Farmacevtska industrija]]</text>
      <sha1>ie2pxha2mfbwb5lg03rzqycuxbtbvwl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686800</id>
      <parentid>6686799</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1927" sha1="1npsa7b2fsc1si5p8xkersrbb5gpsni" xml:space="preserve">'''Dobra proizvodna praksa''' ('''DPP''', angl. '''GMP''') je del [[sistem kakovosti|sistema doseganja kakovosti]], ki zagotavlja, da so izdelki dosledno proizvedeni in nadzorovani v skladu u ustreznimi [[standard]]i glede na njihov namen uporabe.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/regulation/document_listing/document_listing_000154.jsp&amp;mid=WC0b01ac0580027088&amp;murl=menus/regulations/regulations.jsp&amp;jsenabled=true |title=Regulatory documents |publisher=European Medicines Agency |accessdate=24. 8. 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130715081753/http://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages%2Fregulation%2Fdocument_listing%2Fdocument_listing_000154.jsp&amp;murl=menus%2Fregulations%2Fregulations.jsp&amp;mid=WC0b01ac0580027088&amp;jsenabled=true |archivedate=2013-07-15 }}&lt;/ref&gt;

Sestavljena je iz dobrih [[higiena|higienskih]] navad in dobre [[organiziranost|organizacije]] [[delo|dela]]. V sklop dobre higienske prakse se vključuje ustrezno sanitarno-tehnično izvedena [[infrastruktura]] in ustrezno usposobljeno ter osveščeno osebje. Oboje je na Slovenskem v praksi že dobro poznano in se že več let izvaja preko sanitarno-tehničnih [[pregled]]ov in [[tečaj]]ev [[higienski minimum|higienskega minimuma]]. Vendar pa je temu znotraj GMP treba dodati novo kvaliteto: to je prilagajanje dejanskemu procesu dela. 

Delo je treba organizirati tako, da [[proizvodni proces]] znotraj določenih pogojev teče tako, da se tveganja za končni [[izdelek]] in s tem tudi za zdravje potrošnika zmanjšajo na minimum in obratno; pogoje v določenem obratu moramo v čim večji meri prilagoditi proizvodnemu procesu. Dobra organizacija dela je druga nujna sestavina GMP in je specifična za vsak posamezni obrat. Delo moramo organizirati tako, da znižamo št. CCP ([[kritične kontrolne točke]]) na minimum.

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Farmacevtska industrija]]</text>
      <sha1>1npsa7b2fsc1si5p8xkersrbb5gpsni</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Seznami občin v Italiji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>154786</id>
    <revision>
      <id>6686600</id>
      <parentid>4780305</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:20:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Občine Italije]]: &quot;*&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172" sha1="3ugf5jaww6f4s91y0sze57880f1x853" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[seznam]]e [[italijanske občine|občin v Italiji]].

[[Kategorija:Seznami občin|Italija]]
[[Kategorija:Občine Italije|*]]</text>
      <sha1>3ugf5jaww6f4s91y0sze57880f1x853</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beaune</title>
    <ns>0</ns>
    <id>154857</id>
    <revision>
      <id>6686618</id>
      <parentid>6483401</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:09:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Surajr7</username>
        <id>254310</id>
      </contributor>
      <origin>6686618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16895" sha1="lr9p77dy7j35hrlqf895ixoro4940tx" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infobox French commune
|name                   = Beaune
|commune status         = Podprefektura in občina
|image                  = Ov-beaune-hotel-dieu.jpg
|caption                = ''Hospices de Beaune''
|image coat of arms     = Blason de la ville de Beaune (21).svg
|arrondissement         = Beaune
|canton                 = Beaune
|INSEE                  = 21054
|postal code            = 21200
|mayor                  = Alain Suguenot&lt;ref&gt;{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=2 December 2020|language=fr}}&lt;/ref&gt;
|term                   = 2020&amp;ndash;2026
|intercommunality       = [[Skupnost aglomeracije obale Beaune in juga]]
|coordinates            = {{coord|47.025|4.8397|format=dms|display=inline,title}}
|elevation m            = 219
|elevation min m        = 193
|elevation max m        = 407
|area km2               = 31.30
|population             = {{France metadata Wikidata|population_total}}
|population date        = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}
|population footnotes   = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}
}}

'''Beaune''' ({{IPA|fr|bon|-|Fr-Paris--Beaune.ogg}}; v burgundščini ''Beane'') velja za vinsko prestolnico [[Burgundija (regija)|Burgundije]] v [[Francoski departma|departmaju]] [[Côte-d'Or]] v vzhodni [[Francija|Franciji]]. Leži se med [[Lyon]]om in [[Dijon]]om. Beaune je eno ključnih vinskih središč v Franciji in pomembno središče burgundske vinske proizvodnje in poslovanja. Letna vinska dražba ''Hospices de Beaune'' je glavna vinska dražba v Franciji.

Mesto obdajajo nekatere najbolj znane vinske vasi na svetu, kot sta Mersault ali Puligny Montrachet, medtem ko so objekti in kleti številnih proizvajalcev, velikih in majhnih v zgodovinskem središču samega Beaunea, kot so že od rimskih časov. Z bogato zgodovinsko in arhitekturno dediščino velja Beaune za »prestolnico [[burgundsko vino|burgundskih vin]]«. Je starodavno in zgodovinsko mesto na ravnini ob hribih Côte d'Or, z značilnostmi, ki so ostale od predrimske in rimske dobe, srednjega veka in renesanse.

Beaune je obzidano mesto, katerega večina obzidja, nasipov in jarka se je ohranila v dobrem stanju. Osrednje »staro mestno jedro« znotraj obzidja je obsežno. Zgodovinsko gledano je Beaune tesno povezan z [[Vojvodina Burgundija|burgundskimi vojvodami]].

[[Hospices de Beaune]] iz 15. stoletja v središču mesta je ena najbolje ohranjenih [[renesančna arhitektura|renesančnih]] stavb v Evropi. Med drugimi znamenitostmi v Beauneu so stara tržnica (''Les Halles''), Beffroi (stolp z uro) in kolegijska cerkev Notre Dame. Beaune je glavno središče barvne renesančne strešne kritine ''burgundski strešniki'' v regiji. Zaradi svojega zgodovinskega pomena pri pridelavi vina in edinstvenega sistema ''terroir'' v regiji je bilo mesto Beaune leta 2015 vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del območja ''[[Climats - vinogradna območja v Burgundiji|Climats, terroirs of Burgundy]]''.&lt;ref name = &quot;unesco&quot;&gt;{{cite web |url = http://whc.unesco.org/en/list/1425 |title = The Climats, terroirs of Burgundy |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 15 Jan 2022}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Kamnita linija Couches (imenovana tudi Menhirji d'Epoigny) leži južno od ceste D 978, severozahodno od naselja Couches in jugozahodno od Beaunea.
Najstarejša omemba imena Beaune se pojavlja na merovinškem kovancu z napisom BELENO CAS[TRO] in v spisih iz leta 664 Pagus Balnensis, leta 861 Belna, leta 1005 Belna Castrum in leta 1164 Belna.&lt;ref name=&quot;v20&quot;&gt;Vingt ans d'archéologie en pays beaunois, 59e congrès de l'Ass. bourguignonne des sociétés savantes, 1988 (1990), p. 24.&lt;/ref&gt;

Preden je Beaune leta 1203 dobil mestne pravice od burgundskega vojvode Oda III., je bil dolgo časa keltsko in kasneje rimsko svetišče. Od 14. stoletja je bil Beaune skupaj z Dijonom rezidenca burgundskih vojvod. V 15. stoletju se je začela gradnja mestnega obzidja, katerega veliki deli so še danes ohranjeni. Danes nekatera od njih služijo kot skladišča vina za večje trgovce z vinom. 

=== Ustanovitev hospicev v Beauneu leta 1443 ===
[[Slika:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece (1443).jpg|thumb|left|redresse=2|''[[Oltar iz Beauna]]'', delo Rogiera Van der Weydna]]

Leta 1422 je [[Nicolas Rolin]] postal kancler burgundskega vojvode [[Filip Dobri|Filipa Dobrega]]. Bil je tesno povezan z [[Ivan Neustrašni|Ivanom Neustrašnim]], ki je bil boter njegovega tretjega sina. Ovdovel se je leta 1421 poročil z Guigone de Salins, pripadnico plemstva Franche-Comté. Z njo je leta 1443 ustanovil ''Hospices de Beaune'', kjer je leta 1452 ustanovil nov verski red: Hospitalske sestre iz Beaunea. Prav on je pri flamskem slikarju [[Rogier van der Weyden|Rogieru van der Weydnu]] naročil [[Oltar iz Beauna|poliptih ''Zadnje sodbe'']] za hospice.

=== Burgundija leta 1477 ===
Burgundski stanovi so 29. januarja 1477 po smrti [[karel Drzni|Karla Drznega]] priznali [[Ludvik XI. Francoski|Ludvika XI.]] za suverena. Ko je Burgundijo okupirala kraljeva vojska pod vodstvom Ivana IV. Chalonskega, Georgesa de la Trémoillea in Karla d'Amboisa, se je Beaune zbral na strani Marije Burgundske proti francoskemu kralju Ludviku XI. Upor v Beauneu, pa tudi v Semur-en-Auxoisu in Châtillon-sur-Seineu, je bil hitro zadušen. Vendar je kralj oktobra 1478 s patentnim pismom dokončno potrdil mestne privilegije.&lt;ref&gt;Lettres patentes de {{Louis XI}}, Plessis-du-Parc-lèz-Tours, octobre 1478 [https://books.google.fr/books?id=j3kUAQAAMAAJ&amp;pg=PA430]&lt;/ref&gt;

=== Utrdbe ===
Vrnitev Burgundije pod okrilje Francije pod Ludvikom XI. je privedla do utrditvene kampanje, ki je mestu dala sedanjo podobo. Prva faza gradnje, ki je potekala med letoma 1478 in 1502, je vzpostavila [[citadela|citadelo]] in prvo obzidje. Med letoma 1513 in 1524 so na vogalih mesta zgradili 'velike stolpe', obzidje pa so odebelili. V zadnji fazi leta 1636 so utrdbe posodobili z dodajanjem [[bastijon]]ov na slabše branjenih straneh.&lt;ref&gt;Philippe Dangles, Nicolas Faucherre, Brice Collet, Alain Morelière, « Fortifications urbaines ducales en Bourgogne. L'exemple de Beaune », in ''Congrès archéologique de France,'' 1994, p. 297-315, [https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3210030g/f319.item (lire en ligne)].&lt;/ref&gt;

=== Velika zima leta 1709 ===
Poleti 1708 je močno deževalo in poškodovalo letno letino. 2. januarja 1709, ko je začelo deževati, takoj zatem pa je zapihal ledeno mrzel veter, se je začela izjemna zima. Veter, ki je pihal do 25. januarja, brez snega, ki bi ščitil pridelke, je uničil pridelke in sadno drevje, poškodoval trto in zamrznil reke. Reka Bouzaise je v dveh urah zamrznila. Celo vino se je v steklenicah in sodih spremenilo v led. Ptice in perutnina niso preživele polarnega mraza. Da bi rešili potepuhe, popotnike in revne, so kurili javne ognje. Po kratkem predahu, ki ga je spremljal dež, je od začetka februarja padal sneg, in ko se je stopil, so se reke razlile in poplavile podeželje. Aprila se je pojavilo sonce, ki je oživilo polja in prebivalcem prineslo toploto, a ledeno mrzel dež je uničil semena do korenin.

Posledice te velike zime so bile za prebivalstvo katastrofalne. Da bi pomiril napetosti, se je občinski svet odločil blokirati vse zaloge pšenice in jih popisati, da bi jih bolje upravljal in razdelil. Beaune ustvaril rezervo, kljub dejstvu, da leta 1709 žetve pšenice in grozdja skoraj ni bilo.

=== Od leta 1790 dalje ===
Departma Côte-d’Or je bil ustanovljen 4. marca 1790 s strani ustavodajne skupščine iz nekdanje province Burgundije.

Februarja 1814 je bilo v Beauneju 6000 mož pod poveljstvom barona de Scheitherja, ki je vodil operacije v jugovzhodni Franciji za zavzetje Chalon-sur-Saôneja iz rok Napoleonovih čet med francosko kampanjo leta 1814, v kateri je Napoleon poskušal preprečiti invazijo šeste koalicije na Francijo.

Leta 1881 je komisija Hospices de Beaune izvedla projekt preoblikovanja svoje vrtnarske šole v vinogradniško šolo.

Med prvo svetovno vojno je Beaune postal eno od zalednih oporišč Ameriških ekspedicijskih sil (AEF) in njihovih 2 milijona mož v Franciji. Leta 1918 je bila pred vrati mesta zgrajena Ameriška vojaška bolnišnica; z 20.000 posteljami je postala ena največjih v Evropi.

Univerza AEF v Beauneu je bila odprta od februarja do junija 1919, na njej pa se je usposabljalo 15.000 ameriških vojaških študentov, na fakulteti pa je bilo 600 učiteljev in osebja.

Nemci so v Beaune prispeli 17. junija 1940. Beaune je bil osvobojen leta 1944.

31. julija 1982 se je na avtocesti A6 v Beauneu zgodila najsmrtonosnejša nesreča v Franciji. V nesreči sta bila udeležena dva avtobusa in trije avtomobili. V nesreči je umrlo 53 ljudi, od tega 44 otrok, ki so vsi zgoreli v avtobusu med počitnicami v gorah.

Leta 2024 bo Beaune gostil štafetni prenos olimpijske bakle (12. julija 2024).

== Vino ==
Glavni članek: Vino Beaune
[[File:Frankreich-Burgund-Weinberg direkt bei Beaune.jpg|thumb|left|Vinogradi na obrobju Beauneaja]]

Beaune je eno ključnih vinskih mest v delu Côte de Beaune v vinski regiji Burgundija. Čeprav Beaune sam nima poimenovanega ''Grand cruja'', je središče vinske industrije v regiji, saj je tukaj veliko večjih burgundskih trgovcev. Beaune je znan po svoji letni dobrodelni vinski dražbi v imenu ''Hospices de Beaune''.

Je na cesti ''[[Route des Grands Crus]]'', ki poteka skozi vinograde, severno od Beaunea do Gevrey Chambertina in Nuits-Saint-Georgesa ter južno do Nolaya, Saisyja in Autuna.

== Mesto ==
Beaune je središče storitev v vinski industriji (kot so traktorji in oprema za kadi), pa tudi številnih inštitutov in izobraževalnih ustanov, povezanih z vinom. Železniško postajo oskrbuje TGV prek Dijona ali Lyona.

Okoli osrednjega trga je zbrano obsežno 'tradicionalno' nakupovalno območje s poudarkom na gurmanski hrani, modi in vinu, medtem ko so veliki supermarketi, poslovni parki itd. na obrobju mesta.

Beaune ima ob sobotah veliko tržnico z dobro hrano, kjer je veliko stojnic, ki ponujajo širok izbor izdelkov in specialitet iz Burgundije in okoliških regij. Na primer, piščanci Bresse, siri Jura, drobnarije, začimbe, pridelki vseh vrst, pa tudi sezonske specialitete, kot so tartufi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.beaune.fr/spip.php?rubrique27 |title=Ville de Beaune, Faire son marché |accessdate=2025-07-06 |archive-date=2021-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423042404/http://www.beaune.fr/spip.php?rubrique27 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ob sredah je manjša tržnica, skozi vse leto pa potekajo tržnice in festivali s posebnimi dogodki.

Beaune privablja veliko število turistov, po podatkih Hôtel Dieu jih je vsako leto približno 400.000.

Beaune je eno od številnih mest v Evropi, ki trdi, da je imelo ključno vlogo pri »izumljanju filma«; to odražajo številne [[freska|freske]] in druge turistične znamenitosti.

== Geografija ==
Tehnično gledano je Beaune občina v vzhodni Franciji, podprefektura departmaja 21, departmaja Côte-d'Or, v regiji [[Burgundija - Franche-Comté]].

Ime ''Beaune'' izhaja iz latinizirane galske besede ''Belena'', ki je bila ime izvira, okoli katerega je bilo naselje. To ime pa izhaja iz ''Belen'' ali ''Belenos'', boga hitro tekoče vode. Tam je bila v prvem stoletju našega štetja zgrajena rimska utrdba in že v 13. stoletju je bila to uspešna vinorodna regija.&lt;ref name=VPAH&gt;{{cite web|title=laissez-vous conter Beaune|url=http://www.vpah.culture.fr/bourgo/beaun-vi.htm|website=Villes et Pays d'art et d'histoire|publisher=Direction de la promotion de l'architecture et des réseaux (French government)|access-date=18 August 2015|archive-date=2020-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200203144723/http://www.vpah.culture.fr/bourgo/beaun-vi.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Mesto oskrbuje majhna reka Bouzaise (ali Bouzaize), katere izvir je v javnem parku na severovzhodnem robu mesta.&lt;ref name=map&gt;{{cite book|title=IGN Charte de Randonnée BEAUNE CHAGNY|date=2005|publisher=Institut Géographique National|location=Paris}}&lt;/ref&gt;

Beaune ima polkontinentalno podnebje z oceanskim vplivom, ki se kaže s pogostim deževjem v vsakem letnem času (čeprav ga ima jesen največ, poleti pa najmanj) in pogostimi vremenskimi spremembami. Med letnimi časi so znatne temperaturne razlike, za katere so značilne hladne zime s pogostim sneženjem in vroča poletja z včasih silovitimi nevihtami.[potreben citat] Prav to podnebje ustvarja edinstveno okolje, po katerem je Côte d'Or znana.

== Uprava ==
Od 1. januarja 2024 je Beaune kategoriziran kot vmesno urbano središče v skladu z novo 7-stopenjsko mrežo gostote občin, ki jo je leta 2022 opredelil INSEE.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.insee.fr/fr/information/6439600|title=La grille communale de densité |page=le site de l’Insee|date=28 maj 2024}}.&lt;/ref&gt; Spada v urbano enoto Beaune, enoobčinsko urbano enoto, ki predstavlja izolirano mesto. Poleg tega je občina del privlačnega območja Beaune, katerega osrednja občina je. To območje, ki vključuje 64 občin, je kategorizirano v območja s 50.000 do manj kot 200.000 prebivalci.

Beaune je razdeljen na 13 okrožij:
{{div col|colwidth=24em}}
* Blanches Fleurs ;
* Bretonnière - Vérottes ;
* Centre-ville ;
* Challanges ;
* Champagne - Saint-Nicolas ;
* Madeleine / Gare / Route de Seurre ;
* Gigny ;
* Le Camp Américain ;
* Les Ares Cautains ;
* Les Echaliers ;
* Les Vignes Rouges ;
* Saint-Jacques ;
* Saint-Martin / La Montagne.
{{div col end}}

== Zanimivosti ==
[[Slika:Caspar Monge.JPG|thumb|175px|La tour de l'Horloge s spomenikom Casparju Mongeju, Beaune]]

Beaune je na seznamu [[Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine|francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]].

* hospic Hotel-Dieu iz 15. stoletja, je nekdanja bolnišnica iz 15. stoletja (1443); kot bolnišnica je bila uporabljena do leta 1971.
* Kolegijska cerkev Notre-Dame iz 12. stoletja, ki je bila leta 1958 povzdignjena v baziliko, je mojstrovina burgundske romanske arhitekture. Zgrajena je v slogu tretje cerkve v Clunyju in ima izjemno dekoracijo v gotskem koru: petdelne tapiserije, ki prikazujejo življenje Device Marije, so bile stkane v Tournaiju okoli leta 1500 po načrtih burgundskega umetnika. Ta visokokakovostna serija 19 prizorov je še posebej presenetljiva zaradi svoje svetlosti in fine izvedbe.
* dvorec Burgundskih vojvodov - Hôtel des Ducs de Bourgogne- stoji nedaleč od bolnišnice. Bil je nekdanja rezidenca burgundskih vojvod v Beauneu. Njegove lesene stavbe, združene okoli dvorišča, ustvarjajo slikovito okolje. V teh stavbah je danes muzej burgundskega vina, posvečen zgodovini vinogradništva.
* bolnišnica sv. Trojice - ''Hospice de la Charité'', iz sredine 17. stoletja,
* urni stolp iz 13. in 14. stoletja,
* cerkev sv. Nikolaja,
* muzej lepe umetnosti.
* Staro mestno jedro obdaja približno dva kilometra dolgo krožno mestno obzidje iz 15. stoletja. Po priključitvi Beaunea k kraljestvu Francije pod Ludvikom XI. je bilo obnovljeno in okrepljeno. Mestno obzidje ima osem bastijonov.
* V središču mesta so številne hiše iz zgodnjega novega veka. Hiše iz 16. stoletja še vedno stojijo, zlasti na ulici Rue de Lorraine.
&lt;gallery&gt;
Hostel Dieu Beaune.jpg|Hôtel-Dieu, notranjost
Notre-Dame de Beaune am Tag.JPG|Cerkev Notre-Dame de Beaune
Building of the Savings Bank of Beaune en 2016.jpg|Stavba hranilnice Beaune
Beaune.- Echauguette d'angle de la Maison du Colombier.jpg|Hiša Colombier
&lt;/gallery&gt;

== Osebnosti ==
* [[Gaspard Monge]] (1746 - 1818), matematik, začetnik opisne geometrije,
* [[Gaston Chevrolet]] (1892 - 1920), avtomobilski dirkač, soustanovitelj tovarne avtomobilov [[Chevrolet]].

== Pobratena mesta ==
Mesto Beaune je pobrateno z naslednjimi mesti:
* [[Bensheim]] ([[Hessen]], [[Nemčija]]) od 12. junija 1960
* [[Kōšū, Jamanaši|Kōšū]] ([[Honšu]], [[Japonska]]) od 18. septembra 1976
* [[Krems]] ([[Spodnja Avstrija]], [[Avstrija]]) od 23. maja 1976
* [[Malmedy]] ([[Valonija]], [[Belgija]]) od 11. junija 1962
* [[Nantucket, Massachusetts|Nantucket]] ([[Massachusetts]], ZDA) listina o prijateljstvu podpisana 21. oktobra 2006

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Franciji]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Beaune}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.beaune.fr/ Uradna stran] {{fr}}
* [http://www.beaune-tourismus.com Turizem]
* [http://www.festivalbeaune.com ''Festival International d’Opéra Baroque''] – ''Association Guillaume Dufay'' (Loi 1901).

{{Côte-d'Or communes}}

[[Kategorija:Mesta departmaja Côte-d'Or]]
[[Kategorija:Beaune|* ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lr9p77dy7j35hrlqf895ixoro4940tx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rakitna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>158336</id>
    <revision>
      <id>6686774</id>
      <parentid>6549626</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:44:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33726-10</username>
        <id>261315</id>
      </contributor>
      <comment>/* NOB */</comment>
      <origin>6686774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4777" sha1="36mtzm65hns87us7xn8302wlwtlii6k" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10112532_b4
| latd = 45 |latm = 53 |lats = 31.87 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 26 |longs = 21.59 |longEW = E
|slika=Rakitna1.JPG
|povrsina=21,04
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=775
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=796,3
|postna=1352
|posta=Preserje
|obcina=Brezovica
|pokrajina=Notranjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Rakitna''' je razloženo [[naselje]] na [[Rakitenska planota|Rakitenski planoti]] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]].

== Geografija ==
Rakitna deloma leži na plitvem [[kraško polje|kraškem polju]] in deloma na valoviti dolomitni planoti v nadmorski višini 780 do 820 [[nadmorska višina|mnm]], in je s tem najvišje ležeče kraško polje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Kraj obkrožajo [[bor (drevo)|borovi]] in [[smreka|smrekovi]] [[gozd]]ovi. Dolomitno dno polja je mokrotno, po njem teče [[potok]] [[Rakitniščica]], ki [[ponikalnica|ponika]] v ''Ponikvah'' v severnem delu polja. Nekatere izvire Rakitniščice so v povirnem delu zajezili in nastalo je umetno [[jezero]], v bližini pa je zrasel zaselek z vikend hišami. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z [[živinoreja|živinorejo]] in gozdarstvom ali pa se vozijo na delo v dolino. V središču kraja ob cesti [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]] - [[Cerknica]] stojijo [[župnijska cerkev]] sv. Križa, trgovina in gostilna, na robu polja pa gručasti [[zaselek|zaselki]].

Okoliš Rakitne ponuja ugodne klimatske pogoje za [[pljuča|pljučne]] bolnike. V zaselku Boršt stoji [[Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna|Mladinsko klimatsko zdravilišče]]. Rakitna je povezana z redno avtobusno linijo Rakitna - Preserje - Notranje Gorice.

Rakitna je izhodišče za naslednje izlete: po pešpoti mimo bolnišnice [[Krvavica (bolnišnica)|Krvavica]] v dolino Iške ([[Iški Vintgar]]), po makadamski cesti na vrh [[Krim, Slovenija|Krim]]a (1107 m).

Zaradi visoke nadmorske višine in lege v plitvem kraškem polju se temperatura na Rakitni pogosto spusti zelo nizko. Zjutraj 15.2.1956 je bilo izmerjeno -34,0&amp;nbsp;°C, kar je le 0,5&amp;nbsp;°C več od uradnega slovenskega rekorda na [[Babno Polje|Babnem polju]], izmerjenega istega dne.

== Zgodovina ==
V pisnih virih se Rakitna prvič omenja leta 1265. Mimo kraja je vodila [[starorimska civilizacija|rimska]] cesta iz Cerknice čez [[Ig]] v [[Emona|Emono]].

=== NOB ===
Po italijanski ofenzivi na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]] je bila v začetku meseca novembra 1942 na Rakitni organizirana posadka [[Milizia volontaria anticomunista|MVAC]]. Aprila 1943 se je del [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]] spopadel s posadko vaških straž iz bližnjega zaselka ''Novaki''. Jeseni 1943 pa so se v nemški ofenzivi na območju Rakitne partizanske enote večkrat spopadle s sovražnikom.

Po vojni so komunisti pomorili 79 rakiskih domobrancev. 

== Umetnostni spomeniki ==
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] ''sv. Križa'' se v starih listinah prvič omenja leta 1420. Prvotno je bila to podružnična cerkev, cerkve iz Cerknice, leta 1766 pa je postala sedež [[vikar]]iata, od 1842 pa je župnijska cerkev. Letnica 1677 na portalu kaže na predelave v 17. stoletju, sicer pa je stavba [[barok|poznobaročna]] pozidana na križnem tlorisu; osrednji prostor je obokan s plitvo kupolo, [[prezbiterij]] in stranski [[kapela|kapeli]] pa sta banjasto obokani. Veliki [[oltar]] iz črnega [[marmor]]ja je bil izdelan konec 17. stoletja.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:RakitnaJezero1.JPG|Umetno jezero
Slika:Rakitna-cerkevSvKriza1.JPG|Župnijska cerkev
&lt;/gallery&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Rakiški graben]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Rakitna}}
* [http://www.mkz-rakitna.si/ Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna]
* [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Rakitna&amp;tab=maps&amp;x1=456886&amp;y1=83121.29999999999&amp;zoom=48000&amp;gx=456884&amp;gy=83116 Zemljevid Rakitne] na [http://zemljevid.najdi.si/ Najdi.si]
* [http://www.ljubljana.si/si/turizem/utrip_ljubljane/okolica/rakitna/default.html Rakitna] na straneh mesta [http://www.ljubljana.si/si/ Ljubljane].

{{Brezovica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rakitna| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Brezovica]]</text>
      <sha1>36mtzm65hns87us7xn8302wlwtlii6k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686792</id>
      <parentid>6686774</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:01:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33726-10|~2026-33726-10]] ([[User talk:~2026-33726-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]]</comment>
      <origin>6549626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4719" sha1="btdlrqfdynwmertqzjglcgsinre5ny0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10112532_b4
| latd = 45 |latm = 53 |lats = 31.87 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 26 |longs = 21.59 |longEW = E
|slika=Rakitna1.JPG
|povrsina=21,04
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=775
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=796,3
|postna=1352
|posta=Preserje
|obcina=Brezovica
|pokrajina=Notranjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Rakitna''' je razloženo [[naselje]] na [[Rakitenska planota|Rakitenski planoti]] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]].

== Geografija ==
Rakitna deloma leži na plitvem [[kraško polje|kraškem polju]] in deloma na valoviti dolomitni planoti v nadmorski višini 780 do 820 [[nadmorska višina|mnm]], in je s tem najvišje ležeče kraško polje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Kraj obkrožajo [[bor (drevo)|borovi]] in [[smreka|smrekovi]] [[gozd]]ovi. Dolomitno dno polja je mokrotno, po njem teče [[potok]] [[Rakitniščica]], ki [[ponikalnica|ponika]] v ''Ponikvah'' v severnem delu polja. Nekatere izvire Rakitniščice so v povirnem delu zajezili in nastalo je umetno [[jezero]], v bližini pa je zrasel zaselek z vikend hišami. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z [[živinoreja|živinorejo]] in gozdarstvom ali pa se vozijo na delo v dolino. V središču kraja ob cesti [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]] - [[Cerknica]] stojijo [[župnijska cerkev]] sv. Križa, trgovina in gostilna, na robu polja pa gručasti [[zaselek|zaselki]].

Okoliš Rakitne ponuja ugodne klimatske pogoje za [[pljuča|pljučne]] bolnike. V zaselku Boršt stoji [[Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna|Mladinsko klimatsko zdravilišče]]. Rakitna je povezana z redno avtobusno linijo Rakitna - Preserje - Notranje Gorice.

Rakitna je izhodišče za naslednje izlete: po pešpoti mimo bolnišnice [[Krvavica (bolnišnica)|Krvavica]] v dolino Iške ([[Iški Vintgar]]), po makadamski cesti na vrh [[Krim, Slovenija|Krim]]a (1107 m).

Zaradi visoke nadmorske višine in lege v plitvem kraškem polju se temperatura na Rakitni pogosto spusti zelo nizko. Zjutraj 15.2.1956 je bilo izmerjeno -34,0&amp;nbsp;°C, kar je le 0,5&amp;nbsp;°C več od uradnega slovenskega rekorda na [[Babno Polje|Babnem polju]], izmerjenega istega dne.

== Zgodovina ==
V pisnih virih se Rakitna prvič omenja leta 1265. Mimo kraja je vodila [[starorimska civilizacija|rimska]] cesta iz Cerknice čez [[Ig]] v [[Emona|Emono]].

=== NOB ===
Po italijanski ofenzivi na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]] je bila v začetku meseca novembra 1942 na Rakitni organizirana posadka [[Milizia volontaria anticomunista|MVAC]]. Aprila 1943 se je del [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeve brigade]] spopadel s posadko vaških straž iz bližnjega zaselka ''Novaki''. Jeseni 1943 pa so se v nemški ofenzivi na območju Rakitne partizanske enote večkrat spopadle s sovražnikom.

== Umetnostni spomeniki ==
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] ''sv. Križa'' se v starih listinah prvič omenja leta 1420. Prvotno je bila to podružnična cerkev, cerkve iz Cerknice, leta 1766 pa je postala sedež [[vikar]]iata, od 1842 pa je župnijska cerkev. Letnica 1677 na portalu kaže na predelave v 17. stoletju, sicer pa je stavba [[barok|poznobaročna]] pozidana na križnem tlorisu; osrednji prostor je obokan s plitvo kupolo, [[prezbiterij]] in stranski [[kapela|kapeli]] pa sta banjasto obokani. Veliki [[oltar]] iz črnega [[marmor]]ja je bil izdelan konec 17. stoletja.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:RakitnaJezero1.JPG|Umetno jezero
Slika:Rakitna-cerkevSvKriza1.JPG|Župnijska cerkev
&lt;/gallery&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Rakiški graben]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Rakitna}}
* [http://www.mkz-rakitna.si/ Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna]
* [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Rakitna&amp;tab=maps&amp;x1=456886&amp;y1=83121.29999999999&amp;zoom=48000&amp;gx=456884&amp;gy=83116 Zemljevid Rakitne] na [http://zemljevid.najdi.si/ Najdi.si]
* [http://www.ljubljana.si/si/turizem/utrip_ljubljane/okolica/rakitna/default.html Rakitna] na straneh mesta [http://www.ljubljana.si/si/ Ljubljane].

{{Brezovica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rakitna| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Brezovica]]</text>
      <sha1>btdlrqfdynwmertqzjglcgsinre5ny0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sečni mehur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>165728</id>
    <revision>
      <id>6686609</id>
      <parentid>6122030</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:53:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33722-61</username>
        <id>261298</id>
      </contributor>
      <origin>6686609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2149" sha1="lo4p4kwrzu293iehtax8i1emzy2arze" xml:space="preserve">[[Slika:Harntrakt_de 2.png|thumb|right|Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem.]]
'''Séčni mehúr''' ali '''séčnik'''          ([[latinščina|latinsko]] ''vesica urinaria'') je [[organ (biologija)|organ]] [[sečila|sečil]], v katerem se zbira [[seč]]. Gre za mišičast [[votli organ]], ki leži pri človeku v [[mala medenica|mali medenici]]. Čeravno seč neprenehoma izteka iz [[ledvica|ledvic]], omogoča sečni mehur pri človeku in živalih zavestno in občasno [[uriniranje]].

Pri [[vretenčar]]jih odteka seč iz ledvic v sečni mehur po [[sečevod]]u. Pri človeku lahko sečni mehur zadržuje okoli 900 - 1500 mL seča. Pri odraslih se pojavi potreba po uriniranju, ko je v sečnem mehurju okoli 300-500 mL seča. Za izpraznenje sečnega mehurja je potrebna sprostitev mišice ožilke, ki dopusti odtok seča v [[sečnica|sečnico]].

=== Anatomija ===
Sečni mehur leži pri ženski pred [[nožnica|nožnico]], pri moškem pa pred [[zadnjik]]om. Pri ženski leži nekoliko niže. 

V sečnik se na zgornji strani stekata oba sečevoda, ki v manjšem odseku potekata tudi znotraj stene sečnega mehurja - na ta način se pri polnem sečnem mehurju sečevoda zapreta, kar prepreči obraten tok seča po sečevodu. Na spodnji strani izteka sečnica. Območje notranje strani sečnega mehurja, ki ga omejujeta vstopišči sečevodov in iztopišče sečnice, se imenuje trigonum sečnega mehurja.

Na mestu iztopišča sečnice se nahajata dve mišici ožilki. Notranja ožilka je zgrajena iz [[gladka mišica|gladkega mišičja]] ter je pod nadzorom [[nehotno živčevje|nehotnega živčevja]]. Zunanjo ožilko gradi [[skeletna mišica|skeletno mišičje]] in njeno širjenje je pod nadzorom naše volje.

Stena sečnega mehurja je zgrajena iz treh plasti:
* [[sluznica]] na notranji strani, ki je sestavljena iz [[prehodni epitelij|prehodnega epitelija]] iz dveh plasti celic in [[sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]];
* ''musculus detrusor vesicae'' je srednja mišična plast, ki omogoča krčenje mehurja in iztisk seča;
* [[adventicija]] je zunanja vezivna plast.

[[Kategorija:Sečila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lo4p4kwrzu293iehtax8i1emzy2arze</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686611</id>
      <parentid>6686609</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33722-61|~2026-33722-61]] ([[User talk:~2026-33722-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sciencia58|Sciencia58]]</comment>
      <origin>6122030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2140" sha1="cr5mcp1igl0444aigisxzq6wepxyusr" xml:space="preserve">[[Slika:Harntrakt_de 2.png|thumb|right|Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem.]]
'''Séčni mehúr''' ali '''séčnik''' ([[latinščina|latinsko]] ''vesica urinaria'') je [[organ (biologija)|organ]] [[sečila|sečil]], v katerem se zbira [[seč]]. Gre za mišičast [[votli organ]], ki leži pri človeku v [[mala medenica|mali medenici]]. Čeravno seč neprenehoma izteka iz [[ledvica|ledvic]], omogoča sečni mehur pri človeku in živalih zavestno in občasno [[uriniranje]].

Pri [[vretenčar]]jih odteka seč iz ledvic v sečni mehur po [[sečevod]]u. Pri človeku lahko sečni mehur zadržuje okoli 900 - 1500 mL seča. Pri odraslih se pojavi potreba po uriniranju, ko je v sečnem mehurju okoli 300-500 mL seča. Za izpraznenje sečnega mehurja je potrebna sprostitev mišice ožilke, ki dopusti odtok seča v [[sečnica|sečnico]].

=== Anatomija ===
Sečni mehur leži pri ženski pred [[nožnica|nožnico]], pri moškem pa pred [[zadnjik]]om. Pri ženski leži nekoliko niže. 

V sečnik se na zgornji strani stekata oba sečevoda, ki v manjšem odseku potekata tudi znotraj stene sečnega mehurja - na ta način se pri polnem sečnem mehurju sečevoda zapreta, kar prepreči obraten tok seča po sečevodu. Na spodnji strani izteka sečnica. Območje notranje strani sečnega mehurja, ki ga omejujeta vstopišči sečevodov in iztopišče sečnice, se imenuje trigonum sečnega mehurja.

Na mestu iztopišča sečnice se nahajata dve mišici ožilki. Notranja ožilka je zgrajena iz [[gladka mišica|gladkega mišičja]] ter je pod nadzorom [[nehotno živčevje|nehotnega živčevja]]. Zunanjo ožilko gradi [[skeletna mišica|skeletno mišičje]] in njeno širjenje je pod nadzorom naše volje.

Stena sečnega mehurja je zgrajena iz treh plasti:
* [[sluznica]] na notranji strani, ki je sestavljena iz [[prehodni epitelij|prehodnega epitelija]] iz dveh plasti celic in [[sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]];
* ''musculus detrusor vesicae'' je srednja mišična plast, ki omogoča krčenje mehurja in iztisk seča;
* [[adventicija]] je zunanja vezivna plast.

[[Kategorija:Sečila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cr5mcp1igl0444aigisxzq6wepxyusr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna na Slovenskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175351</id>
    <revision>
      <id>6686686</id>
      <parentid>6683236</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:05:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ dve ženski</comment>
      <origin>6686686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="227714" sha1="9t8ix0nc8lz6xzdcqu0q5po20ry1t85" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna na Slovenskem
| partof            = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] &lt;br/&gt; in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]]
| image             = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]]
| caption           = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945.
| date              = 6. april 1941–15. maj 1945
| place             = Slovenija
| territory         = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.&lt;br /&gt;Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]].
| result            = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]].
| combatant1        = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Osvobodilna fronta]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski partizani]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]
| combatant2        = '''Sile osi'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Italija]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
'''Kolaboracionistične enote'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}&lt;br /&gt;
[[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}&lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1942–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]] &lt;small&gt;(1942–1945)&lt;/small&gt;{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
| commander1        = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Broz - Tito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Aleš Bebler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Petar Drapšin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Tone Fajfar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Edvard Kardelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Boris Kidrič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Zdenka Kidrič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Edvard Kocbek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Kveder]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Leskošek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Lubej]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Ivan Maček]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Miha Marinko]]&lt;br /&gt;
{{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]&lt;br&gt; 
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Zoran Polič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1941–1944)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Rus]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Lidija Šentjurc]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Vida Tomšič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Josip Vidmar]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&amp;nbsp;[[Jovan Vukotić]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Vladimir Stojčev]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Charles Keightley]]&lt;br /&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Fritz Freitag]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Odilo Globočnik]] &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Desiderius Hampel]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Alexander Löhr]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Friedrich Rainer]] &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} &lt;small&gt;(1943–1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[August Schmidhuber]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}&lt;br /&gt; 
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Miklós Horthy]] &lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Zoltán Decleva]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Gastone Gambara]] &lt;small&gt;(1941–1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Emilio Grazioli]] &lt;small&gt;(1941–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Mario Roatta]] &lt;small&gt;(1942–1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;[[Mario Robotti]] &lt;small&gt;(1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Vuk Rupnik]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Ernest Peterlin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Mirko Bitenc]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Franc Krener]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;[[Lovro Hacin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&amp;nbsp;[[Ivan Prezelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slavko Krek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&amp;nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Ante Pavelić]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Rafael Boban]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vladimir Metikoš]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Kosta Mušicki]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&amp;nbsp;[[Sekula Drljević]] &lt;small&gt;(1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
| combatant3        = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}}
[[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&amp;nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}}
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;podpora do 1943&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;podpora do 1944&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]
| commander3        = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Simović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Petar Nedeljković]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Milorad Petrović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Dušan Trifunović]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]] &lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Karl Novak]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jože Melaher]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Vladimir Vauhnik]]
| casualties1       = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ&lt;br /&gt;
| casualties2       = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot&lt;br /&gt;
| casualties3       = 415 pripadnikov kraljeve vojske,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&amp;v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&amp;p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}&lt;/ref&gt; 436 pripadnikov slovenskih četnikov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&amp;v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&amp;f1=0%2Cvojni_status&amp;v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}&lt;/ref&gt;
}}
{{Zgodovina Slovenije}}

'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]].

Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam.

26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}&lt;/ref&gt; Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju.

Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF.

Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} 

Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}&lt;/ref&gt; 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo.

Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.&lt;ref&gt;Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151&lt;/ref&gt; Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}}

[[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}&lt;/ref&gt; 

Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} 

Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).&lt;ref&gt;Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868&lt;/ref&gt; Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije.

== Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} ==
{{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}}

=== Razmere pred vojno ===
[[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z &quot;žrtvovanjem” 500.000 le-teh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dokončni boj med &quot;severnojadranskimi rasami&quot; v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}&lt;/ref&gt; Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o &quot;strupu tujih ras&quot; na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal &quot;nenemško mesto&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]]

Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kranjc (2013), str. 42.&lt;/ref&gt; [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”&lt;ref name=&quot;:142&quot;&gt;{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}&lt;/ref&gt; vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt; [[Francova diktatura|Francova Španija]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}&lt;/ref&gt; ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.&lt;ref&gt;{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}&lt;/ref&gt; Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} 

Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS.
[[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]]
[[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od  avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.&lt;/ref&gt; Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]].

Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) ==
Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 379.&lt;/ref&gt; S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 380.&lt;/ref&gt; Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. 

Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. 

Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zasedba Dravske banovine ==
{{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]].

11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni.

[[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala.

Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH).

=== Okupacijski sistem ===

{{multiple image
|direction=vertical
|align=right
|image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif 
|width1=288
|caption1=&lt;small&gt;Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt; 
|image2=Croatia-41-45.gif
|width2=260
|caption2=&lt;small&gt;Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt;:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}}    {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}}

Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]].

Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe.

Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}}

Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]].

==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ====
Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}&lt;/ref&gt;

=== Raznarodovalna politika ===
Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}}

==== Nemška politika ====
Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.).

Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&amp;nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}&lt;/ref&gt; Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«.

V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili.

==== Italijanska politika ====
Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila &quot;prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem&quot;.{{Sfn|Kranjc|2013}}
[[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|&lt;br /&gt;Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]  {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|&lt;u&gt;zahodno od rapalske meje:&lt;/u&gt; predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]
Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}&lt;/ref&gt;

Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}}
V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko.
{{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}}
{{bar box
|width = 390px
|float = right  
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;    
[[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,&lt;br /&gt;  »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. &lt;/span&gt;}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane.

Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. 

Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}}

{{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»&lt;br/&gt;''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}}
Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.&lt;/ref&gt; Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.&lt;ref&gt;Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.&lt;/ref&gt;

==== Madžarska politika ====
Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

=== Okupatorski zločini ===
Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

===== Izgoni Slovencev =====
[[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]
Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}}

===== Koncentracijska taborišča =====
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg
| alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg
| alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let.
}}
Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}&lt;/ref&gt; Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} 

V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Auschwitz&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Auschwitz-Birkenau&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=U+logoru%2C+Auschwitz&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mauthausen&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Melk%2FMauthausen&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Linz%2FMauthausen&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Gusen%2FMauthausen&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Steyr%2FMauthausen&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Gusen-Mauthausen&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dunaj%2FMauthausen&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Peggau%2FMauthausen&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Gradec%2FMauthausen&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Ebensee%2FMauthausen&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Schlier%2FMauthausen&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ljubelj%2FMauthausen&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Hartheim%2FMauthausen&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=St.+Valentin%2FMauthausen&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Dachauu 1679,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Dachau&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Jasenovcu 413,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}&lt;/ref&gt; Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Buchenwald&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Essen%2FBuchenwald&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Weimar%2FBuchenwald&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Erfurt%2FBuchenwald&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Weimar-Buchenwald&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Bochum%2FBuchenwald&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dachau+-+Buchenwald&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Dortmund%2FBuchenwald&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Frankfurt%2FBuchenwald&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Buchenwald-Leitmeritz&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Langenstein%2FBuchenwald&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Buchenwald+-+danska+meja&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&amp;f15=0%2Ckraj_smrti&amp;v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Ravensbrücku in podružnicah 255,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Ravensbr%C3%BCck&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Ravensbr%C3%BCck+&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&amp;f9=0%2Ckraj_smrti&amp;v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Flossenbürgu 231&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Flossenb%C3%BCrg&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi &quot;manj pomembna&quot; taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}}

V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}&lt;/ref&gt;

===== Streljanja talcev =====
[[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]]
[[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]]
Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt; (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&amp;v0=Stranice+pri+Frankolovem&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}&lt;/ref&gt; Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}&lt;/ref&gt; in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi.

===== Požiganja vasi =====
[[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]]
Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili.

==== Prisilna mobilizacija ====
Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]].

Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev.

==== Holokavst ====
Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]].  Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}&lt;/ref&gt; {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944&lt;ref&gt;{{navedi splet 
|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html   
|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.&lt;ref&gt;{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih.

Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63.

Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}&lt;/ref&gt; 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&amp;pg=PA176&amp;lpg=PA176&amp;dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&amp;source=bl&amp;ots=d89cQFUFhA&amp;sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&amp;q=heroes&amp;f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}&lt;/ref&gt; Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo.

Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

== Odziv političnih struj na okupacijo ==
Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej.

=== Tradicionalne stranke ===
{{glavni|Protirevolucionarni tabor}}

Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili.

Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. 

Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}&lt;/ref&gt; Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije.

Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati.

=== Začetki kolaboracije ===
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}
[[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}&lt;/ref&gt; ter mu izjavil: &quot;Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali&quot;. 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil &quot;popolno lojalnost&quot;. Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili &quot;veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo&quot; ter sporočili, &quot;prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}&lt;/ref&gt; Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}&lt;/ref&gt; 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}&lt;/ref&gt; 

Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}&lt;/ref&gt; Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}}

===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja===
{{glavni|Osvobodilna fronta}}
[[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]]

Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}}

Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}&lt;/ref&gt; V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}&lt;/ref&gt;

Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}}

== Začetki odpora (1941) ==
Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}}

[[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]]

Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet.

Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora.

[[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov.

Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko.

Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja.

=== Vstaja na Gorenjskem ===
Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]]
Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}&lt;/ref&gt; Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}&lt;/ref&gt; 

Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mo%C5%A1enjska+planina&amp;f1=0%2Ckraj_smrti&amp;v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&amp;p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}&lt;/ref&gt; Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote.

Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) ==
Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod  Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.&lt;ref&gt;Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej&lt;/ref&gt; Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 381.&lt;/ref&gt; Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
{{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}}

Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.&lt;ref&gt;Hellwig V. (2005)&lt;/ref&gt; Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 382.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 %  nekdanjih socialdemokratov.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

== Protinapad okupatorjev (1942) ==
[[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]]

Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo.

Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&amp;v0=Talec+-+ustreljen&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1942-7-22-0&amp;f2=0%2Ckraj_smrti&amp;v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}&lt;/ref&gt; Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}&lt;/ref&gt;

Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce.

2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu.

Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo.

Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov.

== Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) ==
[[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]]
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}

Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt;

Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] 

Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}

Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt; v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja.

Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title=&quot;Preventivno uničenje&quot; zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}&lt;/ref&gt; Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med &quot;božičnim racijami&quot; v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali.

Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot &quot;pretepaške bande&quot;, &quot;nepokorne in divje&quot; ter &quot;plenilce&quot;. Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}}

=== Vloga Cerkve med vojno ===
[[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]]
Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]]
Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: 

{{citatni blok|“&quot;Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila.&quot;“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}&lt;/ref&gt;}}

Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je  objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': ''

{{citatni blok|&quot;Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo.&quot;|Navedek iz Slovenec (časopis)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;}}

Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}&lt;/ref&gt; 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}}

12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da &quot;''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni.&quot;''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije:
{{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}}
Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo &quot;mi&quot; garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}
[[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]]
Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}&lt;/ref&gt; Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].&lt;ref name=&quot;Predlog ali mnenje&quot;&gt;{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}&lt;/ref&gt; Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]&lt;nowiki/&gt;u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}&lt;/ref&gt;
Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]]
OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval.

=== Odnosi z Mihailovićem in četniki ===
Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike

V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]]

== Spopadi partizanov z italijansko vojsko ==

=== Bitka na Nanosu ===
[[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji.
Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;

=== Italijanska ofenziva (poletje 1942) ===
{{glavni|Roška ofenziva}}
[[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]]
[[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]]
[[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]]

Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}}

15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000.

Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili.

Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trailer &quot;Oltre il filo&quot;|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje.

Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo.

== Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) ==
Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20.

Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane.
[[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]]
Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Osankarica&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Osankarica+%28Lukanja%29&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&amp;f6=0%2Ckraj_smrti&amp;v6=Pohorje&amp;f7=0%2Cdatum_smrti&amp;v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}&lt;/ref&gt; enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili.

Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata.

Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez.

Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}}

=== Dolomitska izjava ===
{{glavni|Dolomitska izjava}}

Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov.

Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema.

== Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) ==
[[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]]
8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}&lt;/ref&gt; V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]]

Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944.

[[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]]

Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške.

V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja.

=== Proglasitev &quot;priključitve&quot; slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji===             
[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o &quot;priključitvi&quot; slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. 

Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web
|last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil &quot;priključitev&quot; (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt;

== Nastanek slovenskega domobranstva ==
{{glavni|Slovensko domobranstvo}}
[[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]]
Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;|source=}}
Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. 

Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. 

=== Domobranska prisega ===

Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega&lt;ref&gt;»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.&lt;/ref&gt;}} 
Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}&lt;/ref&gt; Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote.

=== Domobranska policija ===
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg
| alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].  P
| caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].
| image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg
| alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
| caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
}}Pod Gestapom je delovala  posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi  zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}

Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}  

V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;

=== Primorska in Gorenjska ===
Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.  SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu.

Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}}

== Zbor odposlancev slovenskega naroda ==
Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva.

Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo &quot;tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost.&quot;

Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti.

Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada.

29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}}

== Sodelovanje zahodnih zaveznikov ==
[[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]]
[[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]]
[[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]]
Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji&quot;.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&amp;dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber &amp; Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji&quot;,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&amp;dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}&lt;/ref&gt; tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije.

Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}&lt;/ref&gt;

Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so &quot;belogardisti sovražniki zaveznikov&quot;.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}}

== Razmah NOB (1944–1945) ==
[[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]]
Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje.

Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo.

Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo.

26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti.

V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem.

3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}&lt;/ref&gt;

== Zadnje operacije in konec vojne (1945) ==
Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne.

Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena.

Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili.

=== Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} ===
Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]]
Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.&lt;/ref&gt;{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}}

=== Prekmurje ===
Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji.

=== Primorje ===
{{glavni|Tržaška operacija}}
[[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije.

28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, &quot;brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo&quot;|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]].

=== Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne ===
Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti.

30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}&lt;/ref&gt; Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo.

Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote.

Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem.

== Povojno dogajanje ==
[[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]]
Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. 

=== Komunistični prevzem oblasti ===
5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim.

Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]].

=== Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja ===
{{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}}
{{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}}

[[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka.

Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}}

Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}&lt;/ref&gt; kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&amp;v0=1945-5-0-0&amp;f1=1%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-6-0-0&amp;f2=1%2Cdatum_smrti&amp;v2=1945-7-0-0&amp;f3=1%2Cdatum_smrti&amp;v3=1945-8-0-0&amp;f4=1%2Cdatum_smrti&amp;v4=1945-9-0-0&amp;f5=1%2Cdatum_smrti&amp;v5=1945-10-0-0&amp;f6=1%2Cdatum_smrti&amp;v6=1945-11-0-0&amp;f7=1%2Cdatum_smrti&amp;v7=1945-12-0-0&amp;f8=0%2Cdatum_smrti&amp;v8=1946-1-0-0&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Teharje&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Teharje+%28%3F%29&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Teharje+%2F%3F%2F&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Pri+Teharju&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pri+Teharjah&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Pri+Teharjah&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Pri+Teharjih&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Teharje%2C+Celje&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Okolica+Teharij&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=okolica+Teharjev&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Teharje+%28ali+okolica%29&amp;f20=1%2Ckraj_smrti&amp;v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&amp;f21=0%2Ckraj_smrti&amp;v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}&lt;/ref&gt;

V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce.

== Žrtve in posledice ==
Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt;

Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}}

Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.&lt;ref name=&quot;RTV2012-06-10&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt; Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.&lt;ref&gt;http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2&lt;/ref&gt;

=== Žrtve po statusu ===
Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Število žrtev
!Odstotek v skupnem
številu slovenskih žrtev
&lt;br /&gt;
!Status žrtev
|-
|33.386
|34,15 %
|Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja
|-
|23.412
|23,95 %
|Civilisti
|-
|15.276
|15,62 %
|Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti
|-
|12.380
|12,66%
|Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti.
|-
|11.952
|12,22 %
|Neugotovljeno
|-
|1.339
|1,36 %
|Ostalo
|-
|'''97.744'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}
'''Struktura civilnih žrtev'''

Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Število 
civilnih žrtev
!Odstotek vseh 
civilnih žrtev
&lt;br /&gt;
!Povzročitelj in način smrti
|-
|11.841
|
|Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo
|-
|4.821
|
|Okupatorji – Talci in v zaporih
|-
|7.614
|
|Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke
|-
|1.000
|
|Kolaboranti – Samostojne akcije
|-
|'''23.281'''
|'''80.0 %'''
|'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov'''
|-
|3.528
|
|Partizani – med vojno
|-
|1.043
|
|Partizani – po vojni
|-
|'''4,571'''
|'''15.7 %'''
|'''Skupne civilne žrtve partizanov'''
|-
|1.259
|4.3 %
|Zaveznki – bombardiranja
|-
|'''29.111'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}

=== Žrtve po povzročitelju ===
Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Povzročitelj smrti
! Število žrtev
! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev 
|-
| [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]])
| 31.054
| 31,77 %
|-
| Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]])
| 24.135
| 24,69 %
|-
| [[Italija]]nske okupacijske enote
| 6.073
| 6,21 %
|-
| Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki)
| 5.763
| 5,90 %
|-
| [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]])
| 5.141
| 5,26 %
|-
| [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote
| 1.892
| 1,94 %
|-
| [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote
| 811
| 0,83 %
|-
| [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote
| 199
| 0,20 %
|-
| Ostalo
| 2.150
| 2,20 %
|-
| Neugotovljeno
| 20.526
| 21,00 %
|-
! SKUPNO
! 97.744
! 100 %
|}

Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej.

=== Žrtve po letih in povzročitelju ===
Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Število žrtev
!Povzročitelji
|-
|1941
|2.600
|skoraj izključno okupator
|-
|1942
|11.000
|10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani
|-
|1943
|16.600
|7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji)
|-
|1944
|27.000
|partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev
|-
|1945
|34.000
|okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov
|}

=== Družbene posledice ===
Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti.

Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino.

Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.).

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{refbegin|2|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}}
* {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}}
* {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}}
* {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}}
* {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}}
* {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}}
* {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}}
* {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}}
* {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}}
* Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}}
* {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}}
* {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}}
* {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}}
* {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}}
* {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}}
* {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}
* {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}}
* {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}}
* {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}}
* {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}}
* Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi).
* {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}}
* {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}}
* {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}}
* {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}}
* {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}}

* {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}}
* {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}}
* {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}}
* {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}}
* {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}}
* {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}}
* {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}}
* {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}}
* {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}}
* {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}}
* {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}}
* {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}}
* {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}}
* {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}}
* {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}}
* {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}}
* {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}}
* {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}}
* {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}}
* {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}}
* {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}}
* {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}}
* {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}}
* {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}}
* {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}}
* {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}}
* {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}}
* {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}}
* {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}}
* {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}}
* {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}}
* {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}}
* {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}}
* Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}}
* {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}}
* {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}}
* {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}}
* {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}}
* {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}}
* {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&amp;lang=slv}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&amp;redir_esc=y|cobiss=45646336}}
* {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&amp;redir_esc=y}}
* {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}}
* {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}}
* {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}}
* {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}}
* {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}
* {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}}
* {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}}
* {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}}
* {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}}
* {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}}
{{commonscat|Slovenia in World War II}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}
* Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025.
* [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]]  [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]].
{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>9t8ix0nc8lz6xzdcqu0q5po20ry1t85</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Windischgrätzi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178553</id>
    <revision>
      <id>6686517</id>
      <parentid>6685459</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:30:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina rodbine */</comment>
      <origin>6686517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45534" sha1="o205k281cnpsjp96n2jf8kkiv8z1aix" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]&lt;br /&gt;|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]&lt;br /&gt;
[[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}}

'''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem.
== Zgodovina rodbine ==
[[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]]
===Legenda===

[[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}&lt;/ref&gt;  V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. 
Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot; /&gt;
=== Sigmudova linija ===
V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
=== Ruprehtova linija ===
Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. 
[[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]]
[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt; Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}}
Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

=== Drugi pomembnejši člani rodbine ===
'''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;  Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}&lt;/ref&gt; [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;{{sfn|Žigon|1995|p=97}}

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč
Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]]
Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]]
Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]]
Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]]
Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]]
Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]]
Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]]
Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]]
&lt;/gallery&gt;

Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}}

Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
[[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]]

Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}}
V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}&lt;/ref&gt; Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]].
[[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]]

Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] 
Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla.

== Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz ==
=== Rodovnik mlajše veje rodbine ===
{{Tree list}}
* {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867)
** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904)
*** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920)
**** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959)
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942)
***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976)
****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko
******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990)
******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010)
******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963)
******* '''Nicolò''' (* 1997)
******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008)
**** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg
***** '''Christiane Anna'''
***** '''Gottfried Maximilian'''
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott
****** '''Constantin Weriand''' (* 1962)
******* '''Leopold Veriand'''
******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964)
******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004)
******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006)
*** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929)
{{Tree list/end}}

=== Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)===
[[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]]
[[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]]
[[Knez|Knez (princ)]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934) in zatem še najmlajša, prej omenjana, Marie (1856–1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) pa se je rodila v [[Strasbourg]]u.
{{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}}
[[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]]
[[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]]

=== Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === 
Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate=13.5.2016  |date= |format= |work= fond Windischgraetz}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]]
Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;
Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920)
|-
! '''∞''' 
|-
! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962)
|-
| &lt;center&gt;'''njuni sinovi in hčerke:'''&lt;center&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE'''  || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ'''  || '''OLGA'''  || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF'''  || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB'''   || '''MARIA ANTOINETTA'''
|-
| (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002)
|-
|&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; || &lt;center&gt;'''∞''' &lt;center&gt;||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt;  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt;
|-
| '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst'''
 ||  || '''Girolamo di Bosdari'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||  ||  ||  || 
|-
|  ||  ||  ||  ||  || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' ||  ||  ||  ||  || 
|}
=== Njuni sinovi in hčerke ===
'''1.'''
Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}}

'''2.'''
Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}}
Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}}
[[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]]
Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

'''2.1.'''
V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]].
[[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]]

'''2.1.1.'''
Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952).

'''3.'''
'''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983.

'''4.'''
'''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}}

'''5.'''
'''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976.

'''6.''' 
'''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987.

'''7.''' 
'''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi.

'''8.''' 
'''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl.

'''9.''' 
'''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}}
Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. 
   
'''10.''' 
'''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}}

'''11.''' 
'''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu.

== Gospodarske dejavnosti rodbine ==
Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}&lt;/ref&gt;  v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}&lt;/ref&gt; ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999  |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar &amp; Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}&lt;/ref&gt; Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju.
Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt; saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter &amp; Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. 
Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. 
Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno.
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]]
Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}}
=== SCLABSA in SICLA ===
[[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]]

Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. 
Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}&lt;/ref&gt;
Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,&lt;ref name=&quot;Žigon89&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}&lt;/ref&gt;
nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}}
Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo.

=== FALLERSA ===
Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso).
Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene  v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Predstavniki rodbine ==
* [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]]
* Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]]
* [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895)
* [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik
* [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]]

== Rodbina danes ==
[[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]]
Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. 
Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. 
Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}}
* {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz  |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}&lt;br&gt;
* {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}}
* {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }}
* {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}}
* {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;br&gt;
* {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas  |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}&lt;br&gt;

== [[Arhivski fond]]i ==

==== Zgodovinski arhiv Celje: ====
* Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza)

==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ====
* Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836
* Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152

== Glej tudi ==
* [[Maasburgi]]
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
* [[Trebniški dvorec]]
* [[grad Predjama]]
* [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]]
* [[dvorec Slatna]]


{{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}}

== Zunanje povezave ==
* [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024
* [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016

{{noble-stub}}
{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]</text>
      <sha1>o205k281cnpsjp96n2jf8kkiv8z1aix</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686524</id>
      <parentid>6686517</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:42:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina rodbine */</comment>
      <origin>6686524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46676" sha1="ttuzta9d4czlg5xayc2leyvkhkztsgp" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]&lt;br /&gt;|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]&lt;br /&gt;
[[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}}

'''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem.
==Legenda==
[[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]]
Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja dva mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je fanta in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev.

== Zgodovina rodbine ==
[[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}&lt;/ref&gt;  V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. 
Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot; /&gt;
=== Sigmudova linija ===
V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
=== Ruprehtova linija ===
Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. 
[[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]]
[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt; Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}}
Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

=== Drugi pomembnejši člani rodbine ===
'''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;  Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}&lt;/ref&gt; [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;{{sfn|Žigon|1995|p=97}}

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč
Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]]
Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]]
Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]]
Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]]
Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]]
Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]]
Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]]
Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]]
&lt;/gallery&gt;

Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}}

Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
[[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]]

Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}}
V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}&lt;/ref&gt; Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]].
[[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]]

Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] 
Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla.

== Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz ==
=== Rodovnik mlajše veje rodbine ===
{{Tree list}}
* {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867)
** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904)
*** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920)
**** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959)
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942)
***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976)
****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko
******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990)
******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010)
******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963)
******* '''Nicolò''' (* 1997)
******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008)
**** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg
***** '''Christiane Anna'''
***** '''Gottfried Maximilian'''
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott
****** '''Constantin Weriand''' (* 1962)
******* '''Leopold Veriand'''
******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964)
******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004)
******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006)
*** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929)
{{Tree list/end}}

=== Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)===
[[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]]
[[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]]
[[Knez|Knez (princ)]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934) in zatem še najmlajša, prej omenjana, Marie (1856–1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) pa se je rodila v [[Strasbourg]]u.
{{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}}
[[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]]
[[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]]

=== Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === 
Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate=13.5.2016  |date= |format= |work= fond Windischgraetz}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]]
Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;
Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920)
|-
! '''∞''' 
|-
! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962)
|-
| &lt;center&gt;'''njuni sinovi in hčerke:'''&lt;center&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE'''  || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ'''  || '''OLGA'''  || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF'''  || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB'''   || '''MARIA ANTOINETTA'''
|-
| (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002)
|-
|&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; || &lt;center&gt;'''∞''' &lt;center&gt;||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt;  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt;
|-
| '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst'''
 ||  || '''Girolamo di Bosdari'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||  ||  ||  || 
|-
|  ||  ||  ||  ||  || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' ||  ||  ||  ||  || 
|}
=== Njuni sinovi in hčerke ===
'''1.'''
Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}}

'''2.'''
Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}}
Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}}
[[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]]
Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

'''2.1.'''
V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]].
[[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]]

'''2.1.1.'''
Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952).

'''3.'''
'''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983.

'''4.'''
'''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}}

'''5.'''
'''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976.

'''6.''' 
'''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987.

'''7.''' 
'''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi.

'''8.''' 
'''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl.

'''9.''' 
'''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}}
Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. 
   
'''10.''' 
'''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}}

'''11.''' 
'''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu.

== Gospodarske dejavnosti rodbine ==
Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}&lt;/ref&gt;  v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}&lt;/ref&gt; ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999  |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar &amp; Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}&lt;/ref&gt; Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju.
Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt; saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter &amp; Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. 
Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. 
Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno.
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]]
Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}}
=== SCLABSA in SICLA ===
[[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]]

Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. 
Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}&lt;/ref&gt;
Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,&lt;ref name=&quot;Žigon89&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}&lt;/ref&gt;
nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}}
Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo.

=== FALLERSA ===
Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso).
Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene  v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Predstavniki rodbine ==
* [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]]
* Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]]
* [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895)
* [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik
* [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]]

== Rodbina danes ==
[[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]]
Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. 
Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. 
Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}}
* {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz  |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}&lt;br&gt;
* {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}}
* {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }}
* {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}}
* {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;br&gt;
* {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas  |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}&lt;br&gt;

== [[Arhivski fond]]i ==

==== Zgodovinski arhiv Celje: ====
* Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza)

==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ====
* Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836
* Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152

== Glej tudi ==
* [[Maasburgi]]
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
* [[Trebniški dvorec]]
* [[grad Predjama]]
* [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]]
* [[dvorec Slatna]]


{{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}}

== Zunanje povezave ==
* [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024
* [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016

{{noble-stub}}
{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]</text>
      <sha1>ttuzta9d4czlg5xayc2leyvkhkztsgp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686528</id>
      <parentid>6686524</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:44:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */</comment>
      <origin>6686528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46676" sha1="17poi037x7olo8jojbp8h6rsh9xdc3e" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]&lt;br /&gt;|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]&lt;br /&gt;
[[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}}

'''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem.
==Legenda==
[[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]]
Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba fanta in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev.

== Zgodovina rodbine ==
[[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}&lt;/ref&gt;  V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. 
Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot; /&gt;
=== Sigmudova linija ===
V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
=== Ruprehtova linija ===
Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. 
[[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]]
[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt; Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}}
Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

=== Drugi pomembnejši člani rodbine ===
'''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;  Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}&lt;/ref&gt; [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;{{sfn|Žigon|1995|p=97}}

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč
Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]]
Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]]
Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]]
Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]]
Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]]
Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]]
Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]]
Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]]
&lt;/gallery&gt;

Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}}

Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
[[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]]

Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}}
V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}&lt;/ref&gt; Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]].
[[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]]

Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] 
Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla.

== Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz ==
=== Rodovnik mlajše veje rodbine ===
{{Tree list}}
* {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867)
** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904)
*** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920)
**** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959)
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942)
***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976)
****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko
******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990)
******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010)
******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963)
******* '''Nicolò''' (* 1997)
******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008)
**** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg
***** '''Christiane Anna'''
***** '''Gottfried Maximilian'''
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott
****** '''Constantin Weriand''' (* 1962)
******* '''Leopold Veriand'''
******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964)
******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004)
******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006)
*** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929)
{{Tree list/end}}

=== Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)===
[[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]]
[[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]]
[[Knez|Knez (princ)]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934) in zatem še najmlajša, prej omenjana, Marie (1856–1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) pa se je rodila v [[Strasbourg]]u.
{{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}}
[[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]]
[[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]]

=== Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === 
Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate=13.5.2016  |date= |format= |work= fond Windischgraetz}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]]
Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;
Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920)
|-
! '''∞''' 
|-
! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962)
|-
| &lt;center&gt;'''njuni sinovi in hčerke:'''&lt;center&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE'''  || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ'''  || '''OLGA'''  || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF'''  || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB'''   || '''MARIA ANTOINETTA'''
|-
| (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002)
|-
|&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; || &lt;center&gt;'''∞''' &lt;center&gt;||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt;  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt;
|-
| '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst'''
 ||  || '''Girolamo di Bosdari'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||  ||  ||  || 
|-
|  ||  ||  ||  ||  || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' ||  ||  ||  ||  || 
|}
=== Njuni sinovi in hčerke ===
'''1.'''
Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}}

'''2.'''
Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}}
Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}}
[[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]]
Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

'''2.1.'''
V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]].
[[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]]

'''2.1.1.'''
Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952).

'''3.'''
'''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983.

'''4.'''
'''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}}

'''5.'''
'''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976.

'''6.''' 
'''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987.

'''7.''' 
'''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi.

'''8.''' 
'''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl.

'''9.''' 
'''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}}
Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. 
   
'''10.''' 
'''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}}

'''11.''' 
'''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu.

== Gospodarske dejavnosti rodbine ==
Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}&lt;/ref&gt;  v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}&lt;/ref&gt; ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999  |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar &amp; Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}&lt;/ref&gt; Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju.
Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt; saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter &amp; Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. 
Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. 
Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno.
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]]
Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}}
=== SCLABSA in SICLA ===
[[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]]

Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. 
Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}&lt;/ref&gt;
Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,&lt;ref name=&quot;Žigon89&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}&lt;/ref&gt;
nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}}
Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo.

=== FALLERSA ===
Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso).
Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene  v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Predstavniki rodbine ==
* [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]]
* Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]]
* [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895)
* [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik
* [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]]

== Rodbina danes ==
[[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]]
Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. 
Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. 
Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}}
* {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz  |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}&lt;br&gt;
* {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}}
* {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }}
* {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}}
* {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;br&gt;
* {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas  |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}&lt;br&gt;

== [[Arhivski fond]]i ==

==== Zgodovinski arhiv Celje: ====
* Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza)

==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ====
* Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836
* Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152

== Glej tudi ==
* [[Maasburgi]]
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
* [[Trebniški dvorec]]
* [[grad Predjama]]
* [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]]
* [[dvorec Slatna]]


{{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}}

== Zunanje povezave ==
* [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024
* [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016

{{noble-stub}}
{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]</text>
      <sha1>17poi037x7olo8jojbp8h6rsh9xdc3e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686530</id>
      <parentid>6686528</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:45:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */</comment>
      <origin>6686530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46677" sha1="pmxanpkek68eel3lui4m8xg75bxizk6" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]&lt;br /&gt;|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]&lt;br /&gt;
[[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}}

'''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem.
==Legenda==
[[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]]
Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev.

== Zgodovina rodbine ==
[[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}&lt;/ref&gt;  V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. 
Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot; /&gt;
=== Sigmudova linija ===
V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
=== Ruprehtova linija ===
Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. 
[[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]]
[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt; Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}}
Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

=== Drugi pomembnejši člani rodbine ===
'''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;  Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}&lt;/ref&gt; [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;{{sfn|Žigon|1995|p=97}}

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč
Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]]
Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]]
Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]]
Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]]
Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]]
Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]]
Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]]
Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]]
&lt;/gallery&gt;

Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}}

Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
[[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]]

Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}}
V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}&lt;/ref&gt; Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]].
[[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]]

Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] 
Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;
Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.&lt;ref name=&quot;Biografija&quot;/&gt;

Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla.

== Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz ==
=== Rodovnik mlajše veje rodbine ===
{{Tree list}}
* {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867)
** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904)
*** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920)
**** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959)
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942)
***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976)
****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko
******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990)
******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010)
******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963)
******* '''Nicolò''' (* 1997)
******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008)
**** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg
***** '''Christiane Anna'''
***** '''Gottfried Maximilian'''
***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott
****** '''Constantin Weriand''' (* 1962)
******* '''Leopold Veriand'''
******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus'''
****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964)
******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004)
******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006)
*** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929)
{{Tree list/end}}

=== Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)===
[[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]]
[[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]]
[[Knez|Knez (princ)]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934) in zatem še najmlajša, prej omenjana, Marie (1856–1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) pa se je rodila v [[Strasbourg]]u.
{{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}}
[[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]]
[[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]]

=== Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === 
Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate=13.5.2016  |date= |format= |work= fond Windischgraetz}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]]
Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;
Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920)
|-
! '''∞''' 
|-
! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962)
|-
| &lt;center&gt;'''njuni sinovi in hčerke:'''&lt;center&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE'''  || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ'''  || '''OLGA'''  || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF'''  || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB'''   || '''MARIA ANTOINETTA'''
|-
| (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002)
|-
|&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt; ||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; || &lt;center&gt;'''∞''' &lt;center&gt;||&lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt;  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||&lt;center&gt; '''∞'''&lt;center&gt;
|-
| '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst'''
 ||  || '''Girolamo di Bosdari'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || &lt;center&gt;'''∞'''&lt;center&gt; ||  ||  ||  ||  || 
|-
|  ||  ||  ||  ||  || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' ||  ||  ||  ||  || 
|}
=== Njuni sinovi in hčerke ===
'''1.'''
Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}}

'''2.'''
Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}}
Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}}
[[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]]
Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

'''2.1.'''
V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]].
[[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]]

'''2.1.1.'''
Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952).

'''3.'''
'''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983.

'''4.'''
'''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}}

'''5.'''
'''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976.

'''6.''' 
'''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987.

'''7.''' 
'''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi.

'''8.''' 
'''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl.

'''9.''' 
'''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}}
Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. 
   
'''10.''' 
'''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}}

'''11.''' 
'''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu.

== Gospodarske dejavnosti rodbine ==
Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}&lt;/ref&gt;  v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}&lt;/ref&gt; ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999  |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}&lt;/ref&gt; V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar &amp; Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}&lt;/ref&gt; Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju.
Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt; saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter &amp; Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. 
Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. 
Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno.
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]]
Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}}
=== SCLABSA in SICLA ===
[[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]]

Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. 
Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}&lt;/ref&gt;
Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,&lt;ref name=&quot;Žigon89&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}&lt;/ref&gt;
nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}}
Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo.

=== FALLERSA ===
Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso).
Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene  v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Predstavniki rodbine ==
* [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]]
* Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]]
* [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895)
* [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik
* [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]]

== Rodbina danes ==
[[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]]
Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. 
Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. 
Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}}
* {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz  |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}&lt;br&gt;
* {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}}
* {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }}
* {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}}
* {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;br&gt;
* {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas  |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}&lt;br&gt;

== [[Arhivski fond]]i ==

==== Zgodovinski arhiv Celje: ====
* Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza)

==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ====
* Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836
* Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152

== Glej tudi ==
* [[Maasburgi]]
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
* [[Trebniški dvorec]]
* [[grad Predjama]]
* [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]]
* [[dvorec Slatna]]


{{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}}

== Zunanje povezave ==
* [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024
* [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016

{{noble-stub}}
{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]</text>
      <sha1>pmxanpkek68eel3lui4m8xg75bxizk6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nadžupnija Slovenske Konjice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181836</id>
    <revision>
      <id>6686885</id>
      <parentid>6674475</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:36:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6686885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30361" sha1="o5jvjlw536in7jl7atntfd0lzvf3u9p" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| latin = Archparoecia Gonouicensis
| image = 
| caption = Župnišče (Farof)
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Stari trg 40&lt;br&gt;
 3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[Sveti Jurij]]        
| established = pred 1146 
| first_mentioned = 1146{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor]]
| province =

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = zpk Jože Vogrin xzpk, [[arhidiakon]]&lt;br&gt;(od 2005)
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = dhp Anton Furar xdhp
| retired_priest = 
| dean = Peter Leskovar

| shrine = 
| notable_people = [[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče]], [[Župnija Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje]], [[Župnija Žiče]], [[Župnija Prihova]] 
}}

'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:

* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).

Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}

Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}&lt;/ref&gt;

Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}&lt;/ref&gt; Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}

Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton &amp; Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}&lt;/ref&gt; so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}}

Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].

Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.&lt;ref&gt;{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}}  Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}&lt;/ref&gt; 

Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.&lt;ref name=&quot;Slovenska-biografija.si&quot;&gt;{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}&lt;/ref&gt;

=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}&lt;ref&gt;Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17&lt;/ref&gt;
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}

== Sakralni objekti ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
|  {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] &lt;br&gt;pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] &lt;br&gt; [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}

==Drugi objekti==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! 
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}

=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili.

Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{RKD sklic|10232}}&lt;/ref&gt; Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.

== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]

=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}

=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]]  obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}&lt;/ref&gt; Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}&lt;/ref&gt;

===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).&lt;ref&gt;{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}&lt;/ref&gt;

== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher =  Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}&lt;/ref&gt; ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&amp;nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].

==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}&lt;/ref&gt; ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].

== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}

== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535)  |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015

{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]</text>
      <sha1>o5jvjlw536in7jl7atntfd0lzvf3u9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovensko avtocestno omrežje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181903</id>
    <revision>
      <id>6686722</id>
      <parentid>6685863</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:16:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <origin>6686722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11654" sha1="1hel9c2gx4lhe4oofvktaoy9s73m68v" xml:space="preserve">[[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]]
[[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]]
'''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

== Avtoceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta
!Potek
!Dolžina
!Št. izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5)
|245,3&amp;nbsp;km
|50
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]])
|175,5 km
|34
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]]
|[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]])
|12,3 km
|2
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]]
|[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]])
|33,4 km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]]
|[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]])
|79,6 km
|13
|}

== Hitre ceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Hitra cesta
!Potek
!Dolžina
!Število izvozov 
in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]]
|[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2)
|10,2&amp;nbsp;km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]]
|[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]])
|42,1&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]]
|7,8&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]]
|5,2&amp;nbsp;km
|3
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]]
|[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]])
|3,5&amp;nbsp;km
|1
|}

== Cestninjenje ==
[[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]]
Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}&lt;/ref&gt; 

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}&lt;/ref&gt;

== Prihodnost ==
Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644]

Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega  prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494]

V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Potek trase
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna–Jelšane]]
|[[Postojna]]  – [[Pivka]] – [[Ilirska Bistrica]] – [[Jelšane]] ([[Hrvaška]])
|37,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|5
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]]) – [[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Dragonja, Piran|Dragonja]] ([[Hrvaška]])
|21,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|7,8 km
| align=&quot;center&quot; |8
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Izola]] – [[Lucija, Piran|Lucija]] 
|13,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|5,2 km
| align=&quot;center&quot; |6
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]]
|[[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] – [[Velenje]] – [[Slovenj Gradec]] – [[Dravograd]] – [[Ravne na Koroškem]] {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}
|46,8 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot;|16,5 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|1,2 km
|align=&quot;center&quot;|10
|-
|[[Hitra cesta H9|H9]]
|[[Novo mesto]] (Mačkovec) – Poganci – [[Gradnik]] – [[Metlika]] ([[Hrvaška]])
|28,4 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|9
|-
|H?
|[[Gradnik]] – [[Semič]] – [[Črnomelj]] (''– [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] ([[Hrvaška]])'') 
|20,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|3
|}
{{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}}

=== Nadgradnja obstoječega avtocestnega omrežja ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Odsek
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število pasov po nadgradnji
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Krtina, Domžale|Krtina]] – [[Domžale]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Domžale]] –  [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]]
|7,5 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot; |7,5 km 
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]
|5,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Bizovik]]: 4+8
[[Bizovik]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]: 3+3
|-
|[[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]] – [[Vrhnika]]
|14,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]][[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|7,8 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] 
|[[Vodice]] – [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid]]
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Koseze, Ljubljana|Koseze]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Grosuplje]] vzhod
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Sermin]] – [[Škocjan, Koper|Škocjan]] 
|2,5 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Highways in Slovenia}}
* [http://www.dars.si Dars.si]


{{Slovenske avtoceste}}

[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]]</text>
      <sha1>1hel9c2gx4lhe4oofvktaoy9s73m68v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686723</id>
      <parentid>6686722</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:20:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11895" sha1="2b9dg2x18ob0ofg1egqqr283fa4zifh" xml:space="preserve">[[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]]
[[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]]
'''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

== Avtoceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta
!Potek
!Dolžina
!Št. izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5)
|245,3&amp;nbsp;km
|50
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]])
|175,5 km
|34
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]]
|[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]])
|12,3 km
|2
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]]
|[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]])
|33,4 km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]]
|[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]])
|79,6 km
|13
|}

== Hitre ceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Hitra cesta
!Potek
!Dolžina
!Število izvozov 
in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]]
|[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2)
|10,2&amp;nbsp;km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]]
|[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]])
|42,1&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]]
|7,8&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]]
|5,2&amp;nbsp;km
|3
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]]
|[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]])
|3,5&amp;nbsp;km
|1
|}

== Cestninjenje ==
[[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]]
Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}&lt;/ref&gt; 

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}&lt;/ref&gt;

== Prihodnost ==
Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644]

Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega  prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494]

V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Potek trase
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna–Jelšane]]
|[[Postojna]]  – [[Pivka]] – [[Ilirska Bistrica]] – [[Jelšane]] ([[Hrvaška]])
|37,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|5
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]]) – [[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Dragonja, Piran|Dragonja]] ([[Hrvaška]])
|21,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|7,8 km
| align=&quot;center&quot; |8
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Izola]] – [[Lucija, Piran|Lucija]] 
|13,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|5,2 km
| align=&quot;center&quot; |6
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]]
|[[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] – [[Velenje]] – [[Slovenj Gradec]] – [[Dravograd]] – [[Ravne na Koroškem]] {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}
|46,8 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot;|16,5 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|1,2 km
|align=&quot;center&quot;|10
|-
|[[Hitra cesta H9|H9]]
|[[Novo mesto]] (Mačkovec) – Poganci – [[Gradnik]] – [[Metlika]] ([[Hrvaška]])
|28,4 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|9
|-
|H?
|[[Gradnik]] – [[Semič]] – [[Črnomelj]] (''– [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] ([[Hrvaška]])'') 
|20,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|3
|}
{{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}}

=== Nadgradnja obstoječega avtocestnega omrežja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Content/doc/medijsko-sredisce/lj_obroc_pobuda_povzetek.pdf|title=IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH CEST|date=2019-03-19|accessdate=2026-06-08|publisher=DARS}}&lt;/ref&gt; ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Odsek
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število pasov po nadgradnji
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Krtina, Domžale|Krtina]] – [[Domžale]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Domžale]] –  [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]]
|7,5 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot; |7,5 km 
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]
|5,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Bizovik]]: 4+8
[[Bizovik]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]: 3+3
|-
|[[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]] – [[Vrhnika]]
|14,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]][[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|7,8 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] 
|[[Vodice]] – [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid]]
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Koseze, Ljubljana|Koseze]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Grosuplje]] vzhod
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Sermin]] – [[Škocjan, Koper|Škocjan]] 
|2,5 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Highways in Slovenia}}
* [http://www.dars.si Dars.si]


{{Slovenske avtoceste}}

[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]]</text>
      <sha1>2b9dg2x18ob0ofg1egqqr283fa4zifh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686724</id>
      <parentid>6686723</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:21:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11895" sha1="ryfc5k61ljfe9lru32yxuexv2992t79" xml:space="preserve">[[Slika:Avtocestno omrežje SLO.png|alt=|sličica|300x300_pik|Avtocestno omrežje v Sloveniji (stanje avgust 2025)]]
[[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]]
'''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega (v letu 2024) pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title=Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS |accessdate=2022-08-09 |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220815140145/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |date=2022-08-15 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

== Avtoceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta
!Potek
!Dolžina
!Št. izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5)
|245,3&amp;nbsp;km
|50
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]])
|175,5 km
|34
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]]
|[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]])
|12,3 km
|2
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]]
|[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]])
|33,4 km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]]
|[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]])
|79,6 km
|13
|}

== Hitre ceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Hitra cesta
!Potek
!Dolžina
!Število izvozov 
in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]]
|[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2)
|10,2&amp;nbsp;km
|8
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]]
|[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]])
|42,1&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]]
|7,8&amp;nbsp;km
|5
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]]
|5,2&amp;nbsp;km
|3
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]]
|[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]])
|3,5&amp;nbsp;km
|1
|}

== Cestninjenje ==
[[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]]
Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si|archive-date=2019-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190928012131/https://www.dars.si/CESTNINJENJE |date=2019-09-28 }}&lt;/ref&gt; 

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}&lt;/ref&gt;

== Prihodnost ==
Trenutno najbolj pričakovana nova povezava je 3 razvojna os, ki bi poleg boljše naveze koroške in ljubljanske regije, omogočila lažji prehod severnih držav preko Slovenije v Hrvaško. Od 3 odsekov(1.Avstrija-Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Žalec, 2.Celje-Novo mesto, 3. Novo mesto-Črnomelj-Hrvaška) je trenutno največ napredka na severnem delu.[https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6372ba7fd0c99/prometne-povezave-se-tretja-razvojna-os-spet-odmika]Napovedi pravijo, da bi naj bil končan do leta 2027, vendar se ta rok zamika. Kar se tiče ostalih odsekov: gradnja Novomeške obvoznice čaka na gradbeno dovoljenje, medtem ko osrednje del še nima niti fiksno določene trase zaradi hribovitega terena in pogajanj okoliških mest, ki bi imeli avtocesto bodisi čim bližje bodisi čim dlje.[https://www.dnevnik.si/1042753644]

Pojavile so se tudi špekulacije on načrtovanju avtocestne povezave med Postojno in Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, kjer bi se povezala z Hrvaško avtocesto A7. Gradnja naj bi se začela po letu 2030, saj trenutno še ni fiksnega  prostorskega načrta (naj bi bil do 2027).[https://siol.net/posel-danes/novice/dars-napoveduje-gradnjo-avtoceste-med-postojno-in-jelsanami-538494]

V pozni prihodnosti se obeta tudi nadgradnja ljubljanske obvoznice.[https://www.zurnal24.si/avto/to-so-resitve-za-vse-ki-boste-v-bodoce-uporabljali-ljubljanska-obvoznica-nacrti-gradnja-dars-mzi-325590]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Potek trase
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število izvozov in razcepov
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A6.svg|50px|link=Avtocesta Postojna–Jelšane]]
|[[Postojna]]  – [[Pivka]] – [[Ilirska Bistrica]] – [[Jelšane]] ([[Hrvaška]])
|37,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|5
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]]) – [[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Dragonja, Piran|Dragonja]] ([[Hrvaška]])
|21,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|7,8 km
| align=&quot;center&quot; |8
|-
| align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]]) – [[Izola]] – [[Lucija, Piran|Lucija]] 
|13,6 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|5,2 km
| align=&quot;center&quot; |6
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 8.svg|50px|link=Hitra cesta H8]]
|[[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] – [[Velenje]] – [[Slovenj Gradec]] – [[Dravograd]] – [[Ravne na Koroškem]] {{Tooltip|{{efn|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}|Odsek Dravograd - Prevalje v fazi planiranja}}
|46,8 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot;|16,5 km
| style=&quot;background: #B9FFC5;&quot;|1,2 km
|align=&quot;center&quot;|10
|-
|[[Hitra cesta H9|H9]]
|[[Novo mesto]] (Mačkovec) – Poganci – [[Gradnik]] – [[Metlika]] ([[Hrvaška]])
|28,4 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|9
|-
|H?
|[[Gradnik]] – [[Semič]] – [[Črnomelj]] (''– [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] ([[Hrvaška]])'') 
|20,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
|align=&quot;center&quot;|3
|}
{{sklici|group=lower-alpha|30em|refs=}}

=== Nadgradnja obstoječega avtocestnega omrežja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Content/doc/medijsko-sredisce/lj_obroc_pobuda_povzetek.pdf|title=IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH CEST|date=2019-03-19|accessdate=2026-06-08|publisher=DARS}}&lt;/ref&gt; ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Avtocesta/Hitra cesta                            
!Odsek
!Dolžina
!V izgradnji 
!Zgrajeno
!Število pasov po nadgradnji
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Krtina, Domžale|Krtina]] – [[Domžale]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Domžale]] –  [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]]
|7,5 km
| style=&quot;background: #FFEBAD;&quot; |7,5 km 
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]
|5,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |[[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]] – [[Bizovik]]: 4+6
[[Bizovik]] – [[Malence, Ljubljana|Malence]]: 3+3
|-
|[[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]] – [[Vrhnika]]
|14,0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]][[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|7,8 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] 
|[[Vodice]] – [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid]]
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Koseze, Ljubljana|Koseze]] – [[Kozarje, Ljubljana|Kozarje]]
|3,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Malence, Ljubljana|Malence]] – [[Grosuplje]] vzhod
|9,x km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot;|0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|-
|[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Sermin]] – [[Škocjan, Koper|Škocjan]] 
|2,5 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| bgcolor=&quot;#FFCBCB&quot; |0 km
| align=&quot;center&quot; |3+3
|}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Highways in Slovenia}}
* [http://www.dars.si Dars.si]


{{Slovenske avtoceste}}

[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]]</text>
      <sha1>ryfc5k61ljfe9lru32yxuexv2992t79</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sanje (založba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181991</id>
    <revision>
      <id>6686692</id>
      <parentid>6612840</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:27:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Založba Sanje]] na [[Sanje (založba)]]: v naslovu samo ime podjetja, gt njihov logo, premik na razločitev</comment>
      <origin>6612840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6763" sha1="3auuq03fibmqh3pc130yv762q6g6dtv" xml:space="preserve">{{brez virov|datum=avgust 2020}}
[[Slika:Logotip Založba Sanje.png|thumb|150px|Logotip Založbe Sanje. Oblikovanje: Radovan Jenko.]]
Založba Sanje je slovenska [[založba|založba,]] ustanovljena leta 1997 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Je ena najbolj prepoznavnih slovenskih založb. Objavlja literaturo za odrasle in otroke - [[leposlovje]] in stvarno literaturo, [[Elektronska knjiga|e-knjige]], [[Zvočna knjiga|zvočne knjige]] in glasbo. V njenem programu je slovenska in prevodna literarna produkcija ter prevodi slovenskih del v tuje jezike. Med njenimi najbolj prepoznavnimi slovenskimi avtorji so [[Svetlana Makarovič]], [[Karel Gržan]], [[Vladimir Bartol]], [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]] in [[Srečko Kosovel]]. Objavljajo knjige tujih avtorjev kot so [[Orhan Pamuk]], [[Kurt Vonnegut]], [[Elif Shafak]], [[Miljenko Jergović]], [[Frank Herbert]], [[Chimamanda Ngozi Adichie]], [[Roald Dahl]], [[Sylvia Plath|Sylvia Plat]]&lt;nowiki/&gt;h, [[Markus Zusak]] in drugi.

Sanje med drugimi zastopajo avtorske pravice za dela [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]] in [[Frane Milčinski - Ježek|Ježkovo]] [[Zvezdica Zaspanka|Zvezdico Zaspanko]], tako v Sloveniji kot mednarodno. Od tujih avtorjev zastopajo britanskega filozofa Petra Wilberga.

Sanje so tudi organizator literarnih in glasbenih festivalov. Festival Sanje poteka od leta 2002, Noč knjige v Sloveniji (mednarodni projekt, ki poteka vsako leto 23. aprila, na [[Svetovni dan knjige in avtorskih pravic|svetovni dan knjige]]) pa od leta 2014. 

Ustanovitelj in direktor založbe Sanje je Rok Zavrtanik. 

== Zgodovina ==
Prva objava založbe je bila Preprosta ljubezen, zbirka pesmi [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega Ježka]], ki je izšla ob obletnici rojstva avtorja, 14. decembra 1997. V prvih dveh letih delovanja je založba predstavila več spregledanih, a pomembnih del slovenskih klasikov, predvsem [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega Ježka]] in igralke [[Duša Počkaj|Duše Počkaj]] (Šansoni). V slovenski prostor je vpeljala tudi izraz [[zvočna knjiga]] in sicer leta 1999 z založniškim projektom Pesmi in balade avtorja [[Janez Menart|Janeza Menarta]]. Leto zatem je založba ob 200-letnici rojstva [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] razvila zbirko zvočnih knjig, s katero so bile prvič v slovenskem jeziku v zvočni obliki predstavljene celotne Prešernove [[Poezije (France Prešeren)|Poezije]]. Založba je hkrati zasnovala tudi zbirko mednarodnih [[Zvočna knjiga|zvočnih knjig]]. 

Ob prelomu tisočletja so Sanje v sodelovanju z [[Radio Slovenija|Radiem Slovenija]] organizirale odmevno akcijo Ljudje, prižgimo luč!, akcijo prižiganja svečk ob Božiču in Novem letu. Projekt sestavlja 16 radijskih spotov, ki so poleg recitacije istoimenske pesmi [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega Ježka]], vključevali izjave uglednih Slovenk. Akcija velja za eno največjih družbeno angažiranih medijskih akcij v tistem obdobju. 

V letu 2002 je založba prvič organizirala [[Festival Sanje]]. Istega leta je objavila odmeven ponovni natis romana [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]] [[Alamut (Bartol)|Alamut]], ki je na vrhu najbolje prodajanih knjig v Sloveniji ostal dve leti. 

== Zbirke ==
[[Slika:Knjižni sejem 2008 v Cankarjevem domu - stojnica Založbe Sanje.jpg|sličica|Knjižni sejem 2008. Stojnica Založbe Sanje.]]
'''Knjižne zbirke'''
* zbirka SANJE roman
* zbirka TIGR
* zbirka Dokumenta
*zbirka Rak samotar
*zbirka Otroci Slave
*zbirka Knjižnica sežganih knjig
* zbirka Sanjska knjigica
* zbirka Hiša pesmi
* zbirka Kiosk
*zbirka Luna
*zbirka Sanje International

[[Slika:Tramvaj domicelj.jpg|sličica|Festival Sanje. Njegovi začetki v tramvaju.]]
'''Zvočne zbirke'''
* zbirka SANJE zvočna knjiga
* zbirka SANJE glasba 
* zbirka Srebrni glas 

'''Priložnostne zbirke'''
* zbirka Vladimir Bartol
* zbirka France Prešeren
* zbirka Frane Milčinski Ježek
*zbirka Mumini

'''Večji projekti'''
* Festival Sanje (2002 - )
*mednarodni projekt Noč knjige (2014 - )
*produkcija glasbeno pesniškega performansa Prešernovih nagrajencev Svetlane Makarovič in Zlatka Kaučiča: Horror mundi (2013)
*produkcija koncerta ob izidu kompleta štirih albumov z zbranimi avtorskimi šansoni Svetlane Makarovič: Kdor gleda ljudi skozi mačje oči (2015)
* Literarna kavarna Sanje – pogovori ob knjigah 
*organizacija knjižnih sejmov: božično - novoletni knjižni sejem v Ljubljani (2009) in Svetovni dan knjige v Parku Zvezda v Ljubljani (2019) 
* Projekt Ljudje, prižgimo luč  (1999/2000)
* Pobuda in organizacija odmevne peticije proti davku na knjigo (2006)

== Nagrade in priznanja ==

* [[Sovretova nagrada]] za prevajalske dosežke 2020: Aleksandra Rekar za prevod romana Rodbina, [[Miljenko Jergović]]
*Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2019 (knjiga kot zvočni objekt): Tu je moj onkraj, Tjaša Vuga
* Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2018 (absolutna zmagovalka): Nekaj zelo zelo lepega, [[Neža Maurer]]
* Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2018 (poezija): Zbogom, fašisti, [[:sh:Marko_Tomaš|Marko Tomaš]]
* [[Zlata hruška]], znak kakovosti otroške in mladinske literature: skupno 35 knjig založbe Sanje je od leta 2006 prejelo [[Zlata hruška|Zlato hruško]]
* Mednarodna nagrada za izstopajoče dosežke v preiskovalnem novinarstvu 2012: trilogija V imenu države, Matej Šurc in Blaž Zgaga 
* Najlepša izvirna slovenska otroška knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2010 : Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi, [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]], Tina Volarič
* Založnik leta 2009, Rok Zavrtanik 
* [[Sovretova nagrada]] za prevajalske dosežke 2008: [[Nives Vidrih]] za prevod romana Sestra, [[Jachym Topol]]
* Brumnovo priznanje za najboljši knjižni ovitek 2007: Sestra, [[Jachym Topol]]
* Najboljši prvenec, [[slovenski knjižni sejem]] 2006: Ime tvoje zvezde je Bilhadi, [[Magda Reja]]
* Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2006 (monografije): Marjana, Katarina Lavše
* Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2005 (bibliofilske edicije): Faust, [[Johann Wolfgang von Goethe|J.W.Goethe]]
* Najlepše oblikovana knjiga, [[slovenski knjižni sejem]] 2004 (leposlovje): Idiot,&amp;nbsp;[[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F.M.Dostojevski]]
* Najlepše oblikovanje, [[slovenski knjižni sejem]] 2001 (bibliofilske edicije): za slovensko in mednarodno zbirko zvočnih knjig poezije [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske knjižne založbe]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene založbe]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1997]]</text>
      <sha1>3auuq03fibmqh3pc130yv762q6g6dtv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demokracija (revija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183348</id>
    <revision>
      <id>6686563</id>
      <parentid>6636545</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:18:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12178" sha1="euot9er51keckyrg40ankee5gm2onki" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Demokracija}}
{{Infobox Magazine
| title          = Demokracija
| image_file     = 
| image_size     = 
| image_caption  = 
| editor         = [[Metod Berlec]]
| editor_title   = 
| frequency      = tednik
| circulation    = 
| category       = Politična revija
| company        =
| publisher      = 
| firstdate      = 1. januar 1990
| finaldate      = 
| country        = [[Slovenija]]
| based      = 	[[Ljubljana]]
| language       = slovenščina
| website        = [http://www.demokracija.si/ ''Demokracija'']
| issn           = 1408-0494
| oclc           = 21211770
}}

'''Demokracija''' je slovenska politična in novičarska revija z [[Politična desnica|desno]] in [[Konservatizem|konservativno]] usmeritvijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljiljana Saric|title=Contesting Europe's Eastern Rim|url=https://books.google.com/books?id=8vFeeIodS-AC&amp;pg=PA125|accessdate=26 November 2014|publisher=Multilingual Matters|isbn=978-1-84769-486-7|page=125}}&lt;/ref&gt; Revija izhaja vsak teden ob četrtkih.&lt;ref name=&quot;wp&quot;&gt;{{navedi splet|title=Slovenia|url=http://www.worldpress.org/newspapers/europe/slovenia.cfm|work=World Press|accessdate=26 November 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cnet&quot;&gt;{{navedi splet|title=Demokracija|url=http://download.cnet.com/Demokracija/3000-2164_4-75555556.html|work=Cnet|accessdate=26 November 2014}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Sedež ima v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;wp&quot; /&gt; Demokracija velja za &quot;strankarsko glasilo&quot; [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS-ova Demokracija v roke madžarskega tabloida, povezanega z Orbanom|url=https://www.dnevnik.si/1042778773|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407181527/https://www.dnevnik.si/1042778773|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|website=siol.net|accessdate=2020-04-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ob kričanju Brščiča se je večina navzočih nasmihala. Kot bi se drl kak član Zbora dunajskih dečkov|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/ob-kricanju-brscica-se-je-vecina-navzocih-nasmihala-kot-bi-se-drl-kak-clan-zbora-dunajskih-deckov-703306|website=Revija Reporter|accessdate=2020-04-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet24.si - V sanjskem moštvu SDS: Mahnič, Gorenak, Kangler, Petek in Predalič|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e70a0a1acd1c/v-sanjskem-mostvu-sds-mahnic-gorenak-kangler-petek-in-predalic|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nekdanji urednik Demokracije Biščak&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ime česa je IPI?|url=https://www.sds.si/blog/ime-cesa-je-ipi-19479|website=www.sds.si|accessdate=2020-04-15|language=sl|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811213624/https://www.sds.si/blog/ime-cesa-je-ipi-19479|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; opredelitvi nasprotuje, saj SDS Demokracije ne financira in članstvu deli brezplačno, temveč tednik trži.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.demokracija.si/fokus/cirman-vukovic-in-modic-spet-vidijo-bele-miske-tokrat-problematizirajo-vrednost-novih-obzorij-ki-izdaja-demokracijo.html|title=Cirman, Vukovič in Modic spet vidijo bele miške; tokrat problematizirajo vrednost Novih obzorij, ki izdaja Demokracijo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Revija se osredotoča na slovenske in svetovne politične novice. Obravnava tudi zgodovino, kulturo, film, šport in zabavo.&lt;ref name=&quot;cnet&quot; /&gt;

Demokracijo izdaja založba Nova obzorja. Glavni in odgovorni urednik je [[Metod Berlec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kolofon|url=https://skandal24.si/kolofon/|website=skandal24.si|accessdate=2021-01-21|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Demokracija je prvič izšla aprila leta 1989&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mediji SDS (1. del): strankarski prevzem tednika Demokracija • Pod črto|url=https://podcrto.si/mediji-sds-1-del-strankarski-prevzem-tednika-demokracija/|website=Pod črto|date=2019-11-03|accessdate=2020-04-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; kot disidentski&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; časopis&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=O reviji|url=http://www.demokracija.si/en/o-reviji.html|website=demokracija.si|accessdate=2020-04-15|language=en-gb|last=Demokracija}}&lt;/ref&gt; slovenske pomladi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=David H. Weaver|author2=Lars Willnat|title=The Global Journalist in the 21st Century|url=https://books.google.com/books?id=ETE5vVTeLQkC&amp;pg=PA284|accessdate=26 November 2014|year=2012|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-88576-8|page=284}}&lt;/ref&gt; Sprva je izhajala kot glasilo [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] in nato kot glasnik [[DEMOS]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1989 je po izpustitvi iz zapora glavni urednik revije postal [[Janez Janša]] in to funkcijo opravljal do maja 1990.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Disident, lider opozicije, premier|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/disident-lider-opozicije-premier/91188|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V sedanji obliki političnega tednika Demokracija izhaja od septembra 1996.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Od leta 1998 Demokracijo izdaja založniško podjetje Nova obzorja, ki je lastniško povezano s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Infografika: zgodovina strankarskih medijev SDS • Pod črto|url=https://podcrto.si/infografika-zgodovina-strankarskih-medijev-sds/|website=Pod črto|date=2019-11-27|accessdate=2020-04-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Kot revija Demokracija izhaja od avgusta leta 2000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Julija 2017 je madžarsko medijsko podjetje Ripost postalo večinski lastnik založniškega podjetja ''Nova obzorja'', ki izdaja Demokracijo. Ripost je tesno povezan z vladajočo stranko na Madžarskem in madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je ohranila 44% lastniški delež v podjetju, ki izdaja tednik. Ripost ima prav tako precejšen lastniški delež v [[Nova24TV]], še enem mediju blizu SDS.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|access-date=2017-07-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Junija 2024 je [[Rusija]] v sklopu blokade 81 evropskih medijev blokirala tudi Demokracijo (iz Slovenije še [[Nova24TV]]). Uredništvo je izpostavilo, da Rusijo zelo moti njihovo poročanje o [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] ter se zavezalo, da bo njihovo poročanje še naprej kritično, verodostojno in profesionalno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maščevanje Rusije: na udaru slovenski Nova24TV in Demokracija|url=https://siol.net/novice/slovenija/rusija-blokirala-vec-evropskih-medijev-tudi-slovenska-nova24tv-in-demokracija-637590|website=siol.net|accessdate=2024-06-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Financiranje ==
Demokracija precejšen del prihodkov ustvari z objavo oglaševalnih vsebin podjetij v delni ali večinski državni lasti (med drugim Pošte Slovenije, Zavarovalnice Sava, Petrola, Zavarovalnice Triglav in GEN-I).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podjetja, ki z oglasi financirajo medije s sovražno vsebino, v veliki meri državna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podjetja-ki-z-oglasi-financirajo-medije-s-sovrazno-vsebino-v-veliki-meri-drzavna/469472|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za objavo informativnih medijskih vsebin je Demokracija prejela sofinanciranje iz sredstev Ministrstva za kulturo (25.000€ v letu 2012,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znani prejemniki denarja za sofinanciranje programskih vsebin medijev|url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-prejemniki-denarja-za-sofinanciranje-programskih-vsebin-medijev-112997|website=siol.net|accessdate=2020-06-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; okoli 21.000€ pa v letu 2019&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večer - Izkoristite enkratno ponudbo! Sofinanciramo desnico že za 41.997,62€!|url=https://www.vecer.com/izkoristite-enkratno-ponudbo-sofinanciramo-desnico-ze-za-41-997-62-10024548|website=www.vecer.com|date=2019-06-14|accessdate=2020-06-25|language=sl-si|archive-date=2019-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191016031957/https://www.vecer.com/izkoristite-enkratno-ponudbo-sofinanciramo-desnico-ze-za-41-997-62-10024548|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;). Založba Nova obzorja je leta 2020 prejela donacijo [[Holding Slovenske elektrarne|Holdinga Slovenskih elektrarn]] v višini 5.000 €.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/namesto-za-vrhunske-sportnike-cerkvenemu-zavodu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-11}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je Demokracija za izvajanje projekta &quot;30. let samostojne Slovenije in aktualni izzivi&quot; na razpisu kulturnega ministrstva prejela okoli 19.500 € sredstev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako so pri Simonitiju favorizirali provladne medije #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/tako-so-pri-simonitiju-favorizirali-provladne-medije-dokumenti-879452|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kritike in kontroverze ==
Zaradi rasističnega zapisa v tedniku Demokracija (izdaja dne 3. decembra 2020) je filozof [[Boris Vezjak]] vložil kazensko ovadbo zaradi spodbujanja sovraštva. Na Demokraciji se zagovarjajo, da gre za [[Satira|satiro]]. V zapisu avtor Aleksander Škorc med drugim navaja: &quot;''Ker se bela rasa ne zmore obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem. Je Bog torej rasist? Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela. Če hočete dober pridelek, je to nujno''.&quot; Ali pa: &quot;''Tudi Jezus je bil bel. Z razlogom. Ni bil črn ali rumen''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glosa v Demokraciji sprožila prvo ovadbo, kako se bo odzvalo tožilstvo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glosa-v-demokraciji-sprozila-prvo-ovadbo-kako-se-bo-odzvalo-tozilstvo/544862|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Avtor prispevka kot tudi odgovorni urednik Jože Biščak sta bila septembra 2022 zaradi prispevka obsojena na večmesečni pogojni zaporni kazni. Junija 2023 je sodbo po pritožbi obdolženih potrdilo tudi višje sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sodišče potrdilo sodbo zoper nekdanjega urednika Demokracije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sodisce-potrdilo-sodbo-zoper-nekdanjega-urednika-demokracije/|website=N1|date=2023-06-09|accessdate=2023-07-10|language=sl-SI|first=Jakob|last=Murovec}}&lt;/ref&gt;

Demokracija je objavila več intervjujev (z sogovorniki s povezavami z neonacizmom) in prispevkov, ki so vsebovali antisemitska sporočila; avtor prispevkov je novinar Demokracije in Nova24TV Andrej Sekulović,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream  |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}&lt;/ref&gt; ki ga več virov prepoznava za neonacista.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream  |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:122&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-03|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.demokracija.si Spletna Demokracija]
{{Newspaper-stub}}
[[Kategorija:Slovenske revije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]]</text>
      <sha1>euot9er51keckyrg40ankee5gm2onki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenski eksonimi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>187167</id>
    <revision>
      <id>6686479</id>
      <parentid>6685966</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33735-12</username>
        <id>261282</id>
      </contributor>
      <comment>/* Avstrija */ zatipek</comment>
      <origin>6686479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56056" sha1="mswklvh2eroeeerk1f5mhrfafrkq96v" xml:space="preserve">'''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije.

== 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) ==
: angleško ''Commonwealth of Nations''
* Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]]
* Bahamas, [[Bahami]]
** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]]
* Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika)
* Dominica, [[Dominika]]
* Grenada, [[Grenada]]
* Jamaica, [[Jamajka]]
* Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis)
* Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]]
* Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]]
* Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika)

== [[Albanija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bistricë]], Bistrica
* Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe)
* Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]]
* Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] 
* Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]]
* Durrës, [[Drač]]
* Drini, [[Drim]]
* Drini i Bardhë, [[Beli Drim]]
* Drini i Zi, [[Črni Drim]]
* Elbasani, [[Elbasan]]
* Ípiros/Epir  [[Epir]]
* Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]]
* Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]]
* Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]]
* Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]]
* Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]]
* Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] 
* Korçë/Korça, [[Korča]]
*Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim)
* Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]]
* Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero,   [[Prespansko jezero]]
* Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]]
* Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim)
* Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim)
* Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim)
* Oite, [[Ojta]]
*Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]]
* Pogradeci,  [[Pogradec]]
* Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim)
* Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]]
* Shkodra/Shkodë, [[Skader]]
* Tiranë/Tirana, [[Tirana]]
* Sarandë, [[Saranda]]
* Shqipëria, [[Albanija]] 
* Vjosë, [[Vjosa]]   (prevod, ni eksonim)
* Vlorë/Vlora,  [[Vlora]]
{{div col end}}

== [[Andora]] ==
* (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]]

== [[Argentina]] ==
* (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'')
* Patagonía, [[Patagonija]]
* República Argentina, [[Argentina]]
* Río Iguazú, [[Iguasu]] 
* Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]]

== [[Alžirija]] ==
* Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]]
* Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]]
* Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]]

== [[Armenija]] ==
* Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]]
* Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]]
* ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]]
* Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]]
* ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] 
* Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]]
* ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]]

== [[Avstralija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
*Adelaide, [[Adelajda]]
* Christmas Island, [[Božični otok]]
* Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]]
* Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] 
* New South Wales, [[Novi južni Wales]]
* Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij
* South Australia, [[Južna Avstralija]]
* Tasmania, [[Tasmanija]]
* Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]]
* Western Australia, [[Zahodna Avstralija]]
* Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]]
{{div col end}}

== [[Avstrija]] ==
{{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}}
{{div col|colwidth=24em}}
* Burgenland, [[Gradiščansko]]
* Česky les, [[Češki gozd]]
*Donau, [[Donava]]
* Drau, [[Drava]] (ni eksonim)
* Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]]
* Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]]
* Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]]
* Graz, [[Gradec]]
* Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture
*[[Inn]], Ina (zastarelo)
*[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo)
* Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]
* Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]]
* Lafnitz, [[Lapinč]]
* Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]]
*[[Linz]], Linec (zastarelo)
* Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel
*Mur, [[Mura]] (ni eksonim)
* Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]]
* Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture
* Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]]
* Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]]
* Österreich, [[Avstrija]] 
* Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]]
* Pustertal, [[Pustriška dolina]]
* Republik Österreich, [[Republika Avstrija]]
* [[Salzach]], Salica (zastarelo)
* [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzburška (zastar.Solnograška) 
* [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo)
* Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]]
* Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]]
* Tirol, [[Tirolska]]
* Vorarlberg, [[Predarlska]]
* Wien, [[Dunaj]] 
* Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]]
* Wienerwald, [[Dunajski gozd]]
{{div col end}}

== [[Azerbajdžan]] ==
* Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]]
* Bakı /Bak /Baki, [[Baku]]
* ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]]
* ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]]

== [[Belgija]] ==
: francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško
* Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]]
* Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]]
* Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]]
* Benelux, [[Beneluks]]
* Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]]
* Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]]
** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen)
** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen)
** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant)
*Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] 
*Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]]
* Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]]
** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon)

== [[Belorusija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]]
* Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]]
* Bjarezina, [[Berezina]]
* Belarus', [[Belorusija]]
* Dnjapro, [[Dneper]]
* Homel', [[Gomel]]
* Hrodna, [[Grodno]]
* Mahiljoŭ, [[Mogilev]]
* Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]]
* Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]]
* Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] 
* Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]]
* Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]]
* Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]]
* Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]]
* Viciebs, [[Vitebsk]]
{{div col end}}

== [[Bolgarija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]]
* Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]]
* Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]]
* Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]]
* Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]]
* Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan
* Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] 
* Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]]
* Kazanlak, [[Kazanlik]]
* Moisía/Moesia, [[Mezija]]
* Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]]
* Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]]
* Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]]
* Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]]
{{div col end}}

== [[Bolivija]] ==
* Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]]

== [[Bosna in Hercegovina]] ==
* Banja Luka, [[Banjaluka]]
* Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]]
* Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]]
* Međugorje, [[Medžugorje]]
* Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]]
* Republika Srpska, [[Republika Srbska]]

== [[Brazilija]] ==
* Amazonia, [[Amazonija]]
* Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]]
* Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] 
* República Federativa do Brasil, [[Brazilija]]
* Rio Amazonas, [[Amazonka]]
* Rio Iguaçu, [[Iguasu]]

== [[Ciper]] ==
* Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]]
* Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]]

== [[Češka]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Beskydy, [[Beskidi]]
* Bílá Hora, [[Bela Gora]]
* Bílý Halštrov, [[Beli Elster]]
* Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela)
* Česká republika, [[Češka republika]]
* Česko, [[Češka]] (država)
* Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]]
* České Budějovice, [[Češke Budejovice]]
* České středohoří, [[Češko sredogorje]]
* Český kras, [[Češki kras]]
* Český Krumlov, [[Češki Krumlov]]
* Český les, [[Češki gozd]]
* Český Těšín, [[Češki Tešin]]
* Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]]
* Hradčany, [[Hradčani]] 
* Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]]
*Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]]
* Krkonoše, [[Krkonoši]]
* Krušné hory, [[Češko rudogorje]] 
* Kutná Hora, [[Kutna Gora]]
* Labe, [[Laba]]
* Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa)
* Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]]
* Morava, [[Moravska]]
* Moravska, [[Morava (reka)]]
* Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]]
* Moravský kras, [[Moravski kras]]
* Olomouc, [[Olomuc]]
* Plzeň, [[Plzen]]
* Praha, [[Praga]]
* Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.)
* Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]]
* Slezsko, [[Šlezija]]
* Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]]
* Třebíč, [[Třebíč|Trebič]]
* Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]]
{{div col end}}

== [[Čile]] ==
* (República de) Chile, (Republika) [[Čile]]
* Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]]

== [[Črna gora]] ==
* Crna Gora, [[Črna gora]]
* Herceg Novi, [[Hercegnovi]]
* Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]]
* Momičko polje, [[Momiško polje]]
* Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]]
* Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]]
* Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]]
* Toločko polje, [[Tološko polje]]

== [[Danska]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Danmark, [[Danska]]
* Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]]
* otok Fyn, tudi Funen 
* Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]]
* Jylland, [[Jutlandija]] 
* Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]]
* [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj
* Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]]
* Lillebælt, preliv [[Mali Belt]]
* Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]]
* Østersøen, [[Baltik]]
* Sjælland, [[Zelandija]] 
* Storebælt, preliv [[Veliki Belt]]
* Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]]

{{div col end}}

== [[Dominikanska republika]] ==
* República Dominicana, [[Dominikanska republika]]

== [[Etiopija]] ==

* Áddis Abêba, [[Adis Abeba]]
* Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka)

== [[Ekvador]] ==
* Ecuador, [[Ekvador]]
* Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]]

== [[Egipt]] ==
* [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'')
* [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'')
* [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'')
* [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali  الدلتا ''ad-Delta'')
* [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') 
* [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'')
* [[Sinaj (gora)]],  (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'')

== [[Estonija]] ==
* Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]]
* Läänemeri, [[Baltsko morje]]
* Liivi laht, [[Riški zaliv]]
* Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]]
* Soome laht, [[Finski zaliv]]
* Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.)
* [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.)

== [[Finska]] ==
(''ležeče: švedska imena'')
* Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]]
* Suomi / ''Finland'', [[Finska]]
* Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]]
* Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]]
* Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]]
* Karjala, [[Karelija]]
* Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska)
* Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]]
* Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]]

== [[Francija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]]
* Alsace, [[Alzacija]]
* Ardenne, [[Ardeni]]
*Argonne, [[Argoni]]
* Armagnac, [[Armanjak]]
* Bassin parisien, [[Pariška kotlina]]
* Bourgogne, [[Burgundija]]
*Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]]
* Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) 
* Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina)
* [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]]
* Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]]
* Corse/''Corsica'', [[Korzika]]
* Côte d'Azur, [[Azurna obala]]
* Dauphiné, [[Daufineja]]
* Dordogne, [[Dordonja]]
*Flandre, Région flamande, [[Flandrija]]
* Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]]
* France, [[Francija]] 
* Garonne, [[Garona]]
* Gascogne, [[Gaskonja]]
* [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda''
* Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]]
* Gave de Pau, [[Gava]] 
* Golfe de Porto, [[Portski zaliv]]  
* Golfe du Lion, [[Levji zaliv]]
* Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]]
* Guadeloupe, [[Gvadelup]]
* Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&amp;nbsp;
* Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]]
* l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]]
* La Manche, [[Rokavski preliv]]
* Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]]
* Loire, [[Loara]]
* Lorraine, Louréne, [[Lorena]]
* Lourde, [[Lurd]]
* Marne, [[Marna]]
* Martinique, [[Martinik]]
* Massif armoricain, [[Armoriški masiv]]
* Massif Central, [[Centralni masiv]] 
* (la) Moselle, [[Mozela]]
* Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]]
* Normandie, [[Normandija]]
* Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]]
* Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]]
* Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]]
* Pas de Calais, [[Dovrska vrata]]
* Pays de la Loire, [[Loire (regija)]]
* Picardie, [[Pikardija]]
*Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] 
* Provence /''Provença'', [[Provansa]]
* Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]]
* République française, [[Francija|Francoska republika]]
* Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]]
* Saône /''Sona'', [[Saona]]
* Savoie /''Savouè'', [[Savoja]]
* Seine, [[Sena]]
* Septimanie/&quot;Septimània&quot;, [[Septimanija]]
* Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]]
* ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]]
* Somme, [[Soma]] 
* Vendée, [[Vendeja]] 
* Vézère, [[Vezera]]
* Vosges, [[Vogezi]] 
{{div col end}}

== [[Grčija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina
* Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]]
* Aksios, [[Vardar]]
*Aoos, [[Vjosa]]
* Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]]
*Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]]
* Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]]
* Attiki, [[Atika]]
* Athina, [[Atene]]
* Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]]
* Delfoi, [[Delfi]]
* Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]]
* Dodekánisa, [[Dodekanez]]
* (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]]
* Elláda / Hellás, [[Grčija]]
* Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]]
* Epiros / Epiri, [[Epir]]
* Euboea, [[Evboja]]
* Eurótas / Iri, [[Evrotas]]
* Idi, Ida
*Ioánnina, [[Janina (mesto)]]
* Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]]
* Ionia nisia, [[Jonski otoki]]
* Iráklo, [[Iraklion]]
* Itháki, [[Itaka]]
* Kárpathos, [[Karpatos]]
* Kephallonia, [[Kefalonija]]
* Kerkyra, [[Krf]]
* Kiklades, [[Kikladi]]
* Korinthos, [[Korint]]
* Kriti, [[Kreta]]
* Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]]
*Limnos, [[Lemnos]]
* (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]]
* Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]]
* Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]]
* Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]]
* Patra(i), [[Patras]]
* Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]]
* Pelopónnēsos, [[Peloponez]]
* Pindos, [[Pindsko gorstvo]]
* Rhodhos, [[Rodos]]
*Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]]
* Sporádes, [[Sporadi]]
* Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]]
* Strymónas, [[Struma]]
* Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]]
* Thessalia, [[Tesalija]]
* Thessaloniki, [[Solun]]
* Thráki, [[Trakija]]
* Voiotía, [[Beocija]]
* Zakinthos, [[Zakintos]]
{{div col end}}

== [[Gruzija]] ==
* აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]]
* Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]]
* Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]]
* Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] 
* Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]]

== [[Gvajana]] ==
* Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]]

== [[Gvatemala]] ==
* (República de) Guatemala, [[Gvatemala]]
* Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]]

== [[Haiti]] ==
* République d'Haïti, [[Haiti]]

== [[Hrvaška]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]]
* Bedekovčina, [[Bedekovščina]]
*Brački kanal, [[Braški preliv]]
* Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim)
* Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]]
* Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]]
* Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]]
* Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]]
* Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]]
* Hrvatska, [[Hrvaška]]
* Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]]
*[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]]
* Istarska župánija, [[Istrska županija]]
* Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim)
* Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]]
* Karlovac, [[Karlovec]]
* [[Kaštela]], Kašteli (občina-&quot;mesto&quot;)
* Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]]
* Kornatski otoci, [[Kornati]]
* Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim)
* Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]]
* Kvarnerić, [[Mali Kvarner]]
* Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]]
* Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]]
* Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] 
* Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje
* Mursko Središće, [[Mursko Središče]]
* Murtersko more, [[Murtersko morje]]
* Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] 
* Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] 
* Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]]
* Pula, [[Pulj]]
* Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša
* Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]]
* Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]]
* Riječki zaljev, [[Reški zaliv]]
* Sisak, [[Sisek]]
* Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]]
* Srijem, [[Srem]]
* Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim)
* Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim)
* Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]]
* Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]]
* Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] 
* Virsko more, [[Virsko morje]]
*Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog
{{div col end}}

== [[Indija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ajmer]]
* [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād
* [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś
* [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś
* [[Asam]] / Ôxôm/Assam
* [[Benares]] / Vārānasi
* [[Mumbaj]] / Mumbai  (prej [[Bombaj]])
* [[Čenaj]] / Ceṉṉai
* [[Delhi]] / Dilli
* [[Džamu]] / Jammū
* [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr
* [[Gudžarat]] / Gujarāt
* [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā
* [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś
* [[Kalkuta]] / Kolkata
* [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak
* [[Jamuna]] / Yamunā
* [[Lakadivi]] / Lakshadweep
* [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags
* [[Maharaštra]] / Mahārāşțra
* [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś
* [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong
* [[Nagaland]] / Nāgāland
* [[Radžastan]] / Rājasthān
* [[Šrinagar]] / Śrīnagar
* [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh
* [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau
* [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal
* [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga
* [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj
* [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar
{{div col end}}

== [[Irska]] ==
* Éire/Ireland, [[Irska]]
* Northern Ireland, [[Severna Irska]]
* ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]]

== [[Italija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] 
* Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]]
* Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]]
* Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]]
* [[Atesinske Alpe]] 
* [[Grajske Alpe]]
*Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]]
* Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe
* Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]]
* Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe
* [[Kotijske Alpe]]
* [[Ligurske Alpe]] 
* Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]]
* [[Valaiške Alpe]]
* Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]]
* Appennini, [[Apenini]]
* Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] 
* Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]]  
* Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] 
* Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] 
* Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]]
* Basilicata, [[Bazilikata]]
*[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran)
* [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]]
* Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]]
* Calabria, [[Kalabrija]]
* Campania, [[Kampanija]]
* Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]]
*Carnia /Cjargne, [[Karnija]]
* Catanzaro, [[Katanzaro]]
* Delta del Po, [[Delta reke Pad]]
* Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]]
* Firenze, [[Firence]]
* Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]]
* Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]]
*Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]]
* Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]]
*Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]]
*Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]]
*Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]]
*Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]]
* Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]]
*Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]]
* Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]]
* Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]]
* Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]]
* Isole Egadi, [[Egadsko otočje]]
* Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]]
* Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] 
* Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]]
* Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]]
* Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]]
* Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]]
* Lago di Como, [[Komsko jezero]]
* Lago di Garda, [[Gardsko jezero]]
* Lago d’Orta, [[Jezero Orta]]  
* Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]]
* Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]]
* Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] 
* Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]]
* Lazio, [[Lacij]]
* Liguria, [[Ligurija]]
* Lombardia, [[Lombardija]]
* Mare Adriatico, [[Jadransko morje]]
*Mar Ionio, [[Jonsko morje]]
* Mar Ligure, [[Ligursko morje]]
* Mar Tirreno, [[Tirensko morje]]
* Marche, [[Marke]]
* [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran''
*[[Milano]], Milan (nestandarditiran)
* Molisse, [[Molize]]
* Monti Iblei, [[Hiblejske gore]]
* Napoli, [[Neapelj]]
* Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]]
* Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]]
* Piave, [[Piava]]
* Piemonte, [[Piemont]]
* Po, [[Pad]]
* Pompeii, [[Pompeji]]
* Puglia, [[Apulija]]
* Ravenna, [[Ravena]]
* Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]]
* Roma, [[Rim]]
* Rubicone, [[Rubikon]]
* Sardegna, [[Sardinija]]
* Sicilia, [[Sicilija]]
* Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] 
* Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]]
* Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]]
* Tagliamento, [[Tilment]]
* Tarquinia, [[Tarkvinija]] 
* Tevere, [[Tibera]]
*[[Torino]], Turin (nestandardiziran)
* Toscana, [[Toskana]]
* [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.)
*Treviso, [[Treviž]]
* Triveneto, Tri Benečije
* Umbria, [[Umbrija]]
* Venezia, [[Benetke]]
* Veneto, [[Benečija]]
* Monte Vesuvio, [[Vezuv]]
* Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]]
* Valle Isarco /&quot;Val dl Isarch&quot;/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] 
* Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]]
* Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}}

=== [[Furlanija-Julijska krajina]] ===
* {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}}

== [[Kanada]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]]
* Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]]
* Banks Island, [[Banksov otok]]
* British Columbia, [[Britanska Kolumbija]]
* Canada, [[Kanada]]
*Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]]
*Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]]
* Columbia River, [[Kolumbija (reka)]]
* Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]]
* Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]]
* Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]]
* Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]]
* Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]]
* Lake Erie, [[Eriejsko jezero]]
* Lake Huron, [[Huronsko jezero]] 
* Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] 
* Lake Superior, [[Gornje jezero]] 
* Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] 
* Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]]
* Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]]
* New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]]
* New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]]
* Niagara falls, [[Niagarski slapovi]]
* Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]]
* Nova Scotia, [[Nova Škotska]]
* Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]]
* Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]]
* Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]]
* Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]]
* Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]]
* [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord''
* Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]]
* Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] 
* Southampton Island, [[Southamptonov otok]]
* Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]]
* Yukon, [[Jukon]]
{{div col end}}

== Izrael ==

* Haifa, [[Hajfa]]
* Jerušálajim, [[Jeruzalem]]
* Yafo, [[Jafa]]

== [[Kolumbija]] ==
* República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]]

== [[Kosovo]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Albanik/=? Leposavić
* Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]]
* Deçan/Dečani, [[Dečani]]
* Drini i Bardhë, [[Beli Drim]]
* (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]]
* Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]]
* Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]]
* Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica
* Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]]
* Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]]
* Kastrior /Obilić, [[Obilić]]
* Klinë/Klina, [[Klina]]
* Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]]
* Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]]
* Pejë/Peć, Peć/[[Peč]]
* Prishtinë /Priština, [[Priština]]
* Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]]
* Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] 
* Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]]
{{div col end}}

== [[Kostarika]] ==
* República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]]

== [[Kuba]] ==
* (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba
* La Habana, [[Havana]]

== [[Latvija]] ==
* Daugava, [[Zahodna Dvina]]
* [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.)
* Kurzeme, [[Kurlandija]] 
* Latgale, [[Latgalci|Latgalija]]
* Latvijas Republika, [[Republika Latvija]]
* [[Latvija]]  tudi [[Letonija]]
* Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] 
* Rīga, [[Riga]]
* Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]]
* [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] 
* Zemgale, [[Semigali|Semgalija]]

== [[Lihtenštajn]] ==
* Liechtenstein, [[Lihtenštajn]]
* ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]]

== [[Litva]] ==
* Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]]
* [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.)
* Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]]
* Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]]
* Kuršių marios, [[Kurski zaliv]]
* Lietuva, [[Litva]]
* Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]]
* Nemunas, [[Nemen]] 
* Vilnius, [[Vilna]]

== [[Luksemburg]] ==
* Benelux, [[Beneluks]]
* Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]]
* Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''),  [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] 
* Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]]

== [[Madžarska]] ==
Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]]

{{div col|colwidth=24em}}
* Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]]
* Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]]
* Balaton, [[Blatno jezero]]
* Bánság, [[Banat]] 
* Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]]
* Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}}
* [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica
* Buda, [[Budim]]
* Budapest, [[Budimpešta]]
* [[Debrecen]], (hist. Debrecin)
* Duna, [[Donava]]
* [[Eger]], (Jagar)
* Fehér-Körös, [[Beli Kriš]]
* Fekete-Körös, [[Črni Kriš]]
* Fertő tó, [[Nežidersko jezero]]
*[[Győr]], (hist. Gjur)
* Kalocsa, [[Kaloča]]  
* Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd 
* Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje)
* [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero
* Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) 
* Magyarország, [[Madžarska]]
* Mátra, [[Matra]] (gora)
* [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]]
* Mohács, [[Mohač]]
* Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] 
* Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]]
* Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] 
* Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]]
* Somogyi megye, [[Šomodska županija]]
* [[Szeged]], (hist. Segedin)
* Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] 
* Szombathely, [[Sombotel]]
* Tisza, [[Tisa]]
* Vas megye, [[Železna županija]]
* Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]]
* Zala megye, [[Zalska županija]]
* Zalaegerszeg, ([[Jageršek]])
* Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]]
{{div col end}}

ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo)

{{div col|colwidth=24em}}
* Alsószölnök, [[Dolnji Senik]]
* Apátistvánfalva, [[Števanovci]]
* Csörötnek, [[Čretnik]]
* Farkasfa, [[Farkašovci]]
* &quot;Fekete-tó&quot;, [[Črne mlake]]
* Felsőszölnök, [[Gornji Senik]]
* Füzes, [[Fizeš]]
* Grajka-patak, [[Grajka]] 
* Háromház, [[Tridvor]]
* Hársas-patak, [[Haršaš]] 
* Husászi-patak, [[Husas]] 
* János hegy, [[Janezovi breg]]
* Kebele, [[Kobiljanski potok]]
* Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]]
* Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]]
* Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]]
* Kerkabarabás, [[Barabaš]]
* Kethely, [[Traušče]] (potok)
* Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini)
* Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]]
* Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]]
* Lenti, [[Lentiba]]
* Letenye, [[Letina]]
* Magyarlak, [[Lak]]
* Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]])
* Orfalu, [[Andovci]]
* Őrség, [[Stražno ozemlje]]
* Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]]
* Pest, [[Pešta]]
* Rába, [[Raba]]
* Rábagyarmat, [[Žormot]] 
* Rábakethel, [[Trošče]]
* Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] 
* Rábatótfalu, [[Slovenska ves]]
* [[Rédics]], [[Redič]]
* Rönök, [[Renik]] 
* Sopron, [[Šopron]] 
* Surd, [[Šurd]] 
* Szakonyfalu, [[Sakalovci]] 
* [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]])
* Szakony-patak, [[Sakalovski potok]]
* Szentgotthárd, [[Monošter]]
* Szentistvánlak, [[Jošavci]] 
* Szölnöki-patak, [[Seniški potok]]
* Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]]
* Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] 
* Újbalázsfalva, [[Otkovci]] 
* Velemér, [[Velemer]] 
* Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]]
* Zsida, [[Židova]]
* &quot;Zsida-patak&quot;, [[Žida (potok)|Žida]]
{{div col end}}

== [[Maroko]] ==
* Marrakech, [[Marakeš]]

== [[Malta]] ==

* (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] 
* [[Għawdex]], [[Gozo]] 
* [[Kemmuna]], [[Comino]]
* [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla
* il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]]
* Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]]
* Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]]
* L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]]

== [[Mehika]] ==
* Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]]
* Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]]
* Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] 
* México, [[Mehika]]
* Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]]
* Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]]
* [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] 
* Yucatan, [[Jukatan]]

== [[Moldavija]] ==
* Basarabia, [[Besarabija]]
* Bugeac, [[Budžak]]
* Chişinău, [[Kišinjev]]
* Moldova, [[Moldavija]]
* Nistru, [[Dnester]]
* Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/&lt;small&gt;Придністровська Молдавська Республіка&lt;/small&gt;, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]]
* Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]]

== [[Nemčija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]]
* Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]]
* Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]]
* Bayern, [[Bavarska]]
* Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] 
* Bodensee, [[Bodensko jezero]]
* Böhmerwald, [[Češki gozd]]
* Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik
* Brandenburg, [[Brandenburška]]
* Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]]
* Bautzen/Budyšin, [[Budišin]]
* Chemnitz, Kamnica (hist.)
* Chiemsee, [[Kimsko jezero]]
* Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]]
* Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] 
* Deutschland, [[Nemčija]]
* Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]]
* Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]]
* Donau, [[Donava]]
* [[Dresden]], Draždani (hist.)
* Elbe, [[Laba]]
* Elsass (hist.), [[Alzacija]]
* Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster?
* Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]]
* Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]]
* Frankenwald, [[Frankovski gozd]]
* Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]]
* Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]]
* Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]]
* FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]]
* Freising, [[Brežinje]]
* Friesland, [[Frizija]]
* FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]]
* Hannover, [[Hanover]]
* Jütland, [[Jutlandija]]
* Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]]
* Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]]
* [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.)
* Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]]
* Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] 
* Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa)
* Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] 
* Lothringen (hist.), [[Lotaringija]]
* Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]]
* Main, [[Majna]]
* Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]]
* Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]]
* Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]]
* Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]]
* Mosel, [[Mozela]]
* [[München]], Monakovo (hist.)
* Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]]
* Neisse, [[Nisa]]
* Niedersachsen, [[Spodnja Saška]]
*Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]]
* Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]]
* Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]]
* Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] 
* Oder, [[Odra]]
* Ostsee, [[Baltsko morje]] 
* Pfalz, [[Pfalško]]
* Pommern, [[Pomorjansko]]
* Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]]
* Preussen, [[Prusija]] (hist.)
* [[Regensburg]], Ratisbona (hist.)
* Rheinland, [[Porenje]]
* Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]]
* Rhein, [[Ren]]
* Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]]
* Raetia/Rhaetia, [[Retija]]
* Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]]
* Saarland, [[Posarje]]
* Sachsen, [[Saška]]
* Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]]
* Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]]
* Schwaben(land), [[Švabska]]
* Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]]
* Schwarze Elster, [[Črni Elster]]
* Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]]
*[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir)
* Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]]
* Thüringen, [[Turingija]]
* Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] 
* Thüringerwald, [[Turinški gozd]]
* Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]]
* Weiße Elster, [[Beli Elster]] 
* Weser, [[Vezera]] 
* Westfalen, [[Vestfalija]]
{{div col end}}

== [[Nikaragva]] ==
* Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]]
* Lago de Managua, [[Managovsko jezero]]
* (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]]
* (Santiago de) Managua, [[Managva]]

== [[Nizozemska]] ==
* Benelux, [[Beneluks]]
* Friesland, [[Frizija]]
* Den Haag, [[Haag]]
* Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) 
* Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]]
* Nederland, [[Nizozemska]]
* Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]]
* Rijn, [[Ren]]
* Schelde, [[Šelda]]
* Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]]

== [[Norveška]] ==
* Barentshavet, [[Barentsovo morje]] 
* Bjørnøya, [[Medvedji otok]]
* Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]]
* Nordkapp, [[Nordkap]]
* Norse, [[Norveška]]
* Norskehavet, [[Norveško morje]] 
* De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]]
* [[Svalbard]], tudi Spitzbergi

== [[Paragvaj]] ==
* República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]]
* Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]]

== [[Peru]] ==
* República del Perú, (Republika) [[Peru]]

== [[Poljska]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Beskidy, [[Beskidi]]
* Bydgoszcz, [[Bidgošč]]
* Bytom, [[Bitom]]
* Częstochowa, [[Čenstohova]]
* Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]]
* Gdańsk, [[Gdansk]]
*Gubin, [[Guben]]
*Kaczawa, [[Kačava]]
* Karkonosze, [[Krkonoši]]
* Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] 
* Katowice, [[Katovice]]
* Kraków, [[Krakov]]
* Kujawy, [[Kujavija]]
* Łódź, [[Lodž]]
* Małopolska, [[Malopoljska]]
* Mazowsze, [[Mazovija]]
* Mazury, [[Mazurija]]
* Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]]
* Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]]
* Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) 
* Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]]
* Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]]
* Polska, [[Poljska]] 
* Pomorze, [[Pomorjansko]]
* Poznań, [[Poznanj]]
* Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]]
* Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]]
* Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]]
* Szczecin, [[Ščečin]]
* Śląsk, [[Šlezija]]
* Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]]
* Toruń, [[Torunj]]
* Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]]
*Warmia, [[Varmija]]
* Warszawa, [[Varšava]]
*Warta, [[Varta]] 
* Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina)
* Wisła, [[Visla]]
* Wrocław, [[Vroclav]]
*Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna)
*Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna)
*Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]]
*Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]]
{{div col end}}

== [[Portugalska]] ==
* Açores, [[Azori]]
* Cabo da Roca, [[Rt Roca]] 
* Lisboa, [[Lizbona]]
* Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo)
* Portugal, [[Portugalska]]
* República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]]
* Tejo, [[Tajo]]

== [[Romunija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Banat]] (madž. Bánság)
* Banatske gore
*Basarabia, [[Besarabija]]
* [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.)
* Bucovina, [[Bukovina]]
* Bucureşti, [[Bukarešta]]
* Câmpia Română, [[Vlaška nižina]]
* Carpați, [[Karpati]]
* [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.)
*Crișana, [[Krišana]]
* Crișul Alb, [[Beli Kriš]]
*Crișul Negru, [[Črni Kriš]]
* Crișul Repede, [[Hitri Kriš]]
* Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]]
* Dobrogea, [[Dobrudža]]  
* Dunǎre(a), [[Donava]] 
* [[Iași]], Jaši (hist.)
* Južni Karpati (Transilvanske Alpe)
* Marea Neagră, [[Črno morje]]
* Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina)
* Muntenia, [[Muntenija]]  
* Mureș, [[Mureš]] (reka)
* Oltenia, [[Oltenija]]
* România, [[Romunija]]
*Siret, Siretul
* Timişoara, [[Temišvar]]
* Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)''
* Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] 
{{div col end}}

== [[Rusija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]]
* ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]]
* Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]]
* Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] 
*Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]]
* Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'',  [[Bajkalsko jezero]]
* Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]]
* ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]]
* ''Karskoe more'', [[Karsko morje]]
* ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]]
* ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]]
* ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]]
* ''Korjakskoe nagor'e'',  [[Korjaško višavje]]
* ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]]
* ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]]
* ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]]
* ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]]
* ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]]
* ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]]
* ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]]
* ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] 
* ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]]
* ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]]
* ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]]
* ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]]
* ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]]
* ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]]
{{div col end}}

== [[Salvador]] ==
* (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]]

== [[Severna Makedonija]] ==
* Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]]
* Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]]
* Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]]
* Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]]
* Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]]
* Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]]
* Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije

== [[Sirija]] ==

* Dimašk aš-Šam, [[Damask]] 
* Haleb, [[Alep]]
* Latakia, [[Latakija]]
* Sūriyya, [[Sirija]]

== [[Slovaška]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]]
*Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]]
* Beskydy, [[Beskidi]]
*Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]]
* Dunaj, [[Donava]]
*Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]]
* Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]]
* Malý Dunaj, [[Mala Donava]]
*Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]]
* Podunajsko, [[Podonavje]]
* Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] 
* Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]]
* Slovensko, [[Slovaška]]
*Slovenský kras, [[Slovaški kras]] 
* Tatry, [[Tatre]]
* Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]]
* Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] 
* Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]]
{{div col end}}

== [[Srbija]] ==
* Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo)
* Dunav, [[Donava]]
* Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]]
* Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]]
* ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije

== [[Surinam]] ==
* Republiek Suriname, [[Republika Surinam]]

== [[Španija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Andalucía, [[Andaluzija]]
* Aragón, [[Aragonija]]
* Asturias, [[Asturija]]
* Baskijsko gorovje
* Cantabria, [[Kantabrija]]
* Castilla, [[Kastilija]]
* Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]]
* Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]]
* Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]]
* Castilla-León, [[Kastilija in Leon]]
* Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]]
* Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]]
* Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]]
* Córdoba, [[Kordova]]
* Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]]
* España, [[Španija]]  
* Extremadura, [[Estremadura]]  
* Galicijski masiv
*Gerona, [[Girona]]
* Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]]
* Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]]
* Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] 
*Guadalquivir, [[Gvadalkivir]]
* Iberia, [[Iberski polotok]]
*Ibersko gorovje 
* Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]]
* Islas Baleares, [[Balearski otoki]]
* Islas Canarias, [[Kanarski otoki]]
* Kantabrijsko gorovje
* La Mancha, [[La Manča]]
* Mallorca, [[Majorka]]
* [[Galicijski masiv]]
* Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]]
* Montes de León, [[Leonsko gorovje]] 
* Navarre, [[Navara]]
* País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]]
* Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]]
* Salamanca, tudi [[Salamanka]]
* [[Santiago de Compostela]]
* Sevilla, [[Sevilja]]
* Sierra de Gredos, 
* Sierra de Guadarrama
* Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] 
* Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]]
* Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]]
* Valencia, [[Valencija]]
{{div col end}}

== [[Švedska]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* BalticShield, [[Baltski ščit]]
* Bottniska viken, [[Botniški zaliv]]
* Götaland, [[Gotlandija]]
* Göta kanal, [[Gotlandski prekop]]
* Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]]
* Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]]
* Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]])
* Östersjön, [[Baltsko morje]]
* Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]]
* Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]]
* Skåne, [[Skanija]]
* Sverige, [[Švedska]]
{{div col end}}

== [[Švica]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] 
* Berner Alpen, [[Bernske Alpe]]
*Bielersee / Lac de Bienne, [[Bielsko jezero]]
* Bodensee, [[Bodensko jezero]]
* Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]]
* ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]]
* Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]]
* Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]]
* Lac de Neuchâtel, [[Neuchâtelsko jezero]]
*Lago di Lugano, [[Lugansko jezero]]
* Lausanne, [[Lozana]]
* Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]]
* Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] 
*Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica)
* Rhône, [[Rona]]
* Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]]
* Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]]
* ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]]
* Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] 
* Thunersee, [[Thunsko jezero]]
* Vierwaldstättersee [[Vierwaldstadtsko jezero]], tudi Lucernsko jezero
* Zürichsee, [[Züriško jezero]]

{{div col end}}

== [[Turčija]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Ağrı dağı, [[Ararat]]
* Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]]
* Anadolu, [[Anatolija]]
* [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]]
* Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]]
* Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]]  
* Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]]   
* Dicle, [[Tigris]]
* Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]]
* Ege denizi, [[Egejsko morje]]
* Ephesos, [[Efez]]
* Fırat, [[Evfrat]]
* Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok)
* Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]]
* İskenderun, [[Aleksandreta]]
* İstanbul, [[Carigrad]] 
* Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]]
* [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.)
* Smirni (gr.), [[Smirna]]
* İzmit, nekdanja [[Nikomedija]]
* Kapadokya, [[Kapadokija]]
* Karadeniz, [[Črno morje]]
* Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]]
* ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]]
* Marmara denizi, [[Marmarsko morje]]
* Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]]
* Toros Dağları, [[Taurus]]
* Trakya, [[Trakija]]
* Türkiye, [[Turčija]]
{{div col end}}

== [[Ukrajina]] ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Črnovice]], Černivci ali Černovci
* Čorne more, [[Črno morje]]
* Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]]
* Dnipro, [[Dneper]]
* Dnister, [[Dnester]]
* Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]]
* Harkiv, [[Harkov]]
* Krivij Rig, [[Krivi Rog]]
* Kyjiv (Київ), [[Kijev]]
*Latoricja (Латориця), [[Latorica]] 
* Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) 
* Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]]
* Podillja, [[Podolija]] 
* Užgorod, [[Užgorod]]
* Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]]
* Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]]
* Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]]
* Zaporižžja, [[Zaporožje]]
{{div col end}}

== Urugvaj ==
* Uruguay, [[Urugvaj]]

== Vatikan ==
* Città del Vaticano, [[Vatikan]]

== Venezuela ==
* Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]]
* República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]]
* Río Orinoco, [[Orinoko]]

== Združene države Amerike ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Alaska, [[Aljaska]]
* Alaska Range, [[Aljaško gorovje]]
* Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje 
* American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]]
* Appalaches, [[Apalači]]
* California, [[Kalifornija]]
*Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]]
*Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] 
* Chicago, [[Čikago]]
* Colorado, [[Kolorado]] (država)
* Colorado River, [[Kolorado (reka)]]
* Columbia River, [[Kolumbija (reka)]]
* Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon)
* Grand Canyon, [[Veliki kanjon]]
*Great Basin, [[Velika kotlina]]
* Great Lakes, [[Velika jezera]]
*Great Plains, [[Velike planjave]]
* Hawaii, [[Havaji]]
* Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] 
* Lake Huron, [[Huronsko jezero]] 
* Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] 
* Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]]
* Lake Superior, [[Gornje jezero]]
* Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država 
* Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]]
* New England, [[Nova Anglija]]
* New Mexico, [[Nova Mehika]]
* Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]]
* North Carolina, [[Severna Karolina]]
* North Dakota, [[Severna Dakota]]
* Pennsylvania, [[Pensilvanija]]
* Puerto Rico, [[Portoriko]]
* Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]]
* South Carolina, [[Južna Karolina]]
* South Dakota, [[Južna Dakota]] 
* Texas, [[Teksas]]
* United States of America, [[Združene države Amerike]]
* Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]]
* Virginia, [[Virginija]]
* Washington, D. C., [[Washington, D. C.]]
* West Virginia, [[Zahodna Virginija]]
{{div col end}}

== Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Anguilla, [[Anguilla]]
* Bermuda, [[Bermudi]]
* Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]])
* British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]]
* Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]]
* Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki)
* Channel Islands, [[Kanalski otoki]]
* Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv)
* Edinburgh, [[Edinburg]]
* England, [[Anglija]]
* English Channel, [[Rokavski preliv]]
* Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki''
* Great Britain, [[Velika Britanija]]
* (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]]
* Highlands, [[Škotsko višavje]]
* Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] 
* Isle of Man, [[Otok Man]]
* Montserrat, [[Monserat]] 
* Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] 
* Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]]
* Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]]
* Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Penini]]
* Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'')
* Scotland /''Alba'', [[Škotska]]
* Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]]
* South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]]
* Thames, [[Temza]]
* Thames Estuary, [[Ustje Temze]]
* Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]]
* United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
* Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], (Valizija)
{{div col end}}

== Glej tudi==
* [[Eksonim in endonim]]
* [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]]
* [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]]
* [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]]

== Viri==
* [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }}
* [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }}

{{imena krajev}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Eksonimi]]</text>
      <sha1>mswklvh2eroeeerk1f5mhrfafrkq96v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gavuni</title>
    <ns>0</ns>
    <id>191873</id>
    <revision>
      <id>6686804</id>
      <parentid>6686204</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:17:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6887" sha1="ited29luzoqt9nb4kuh6s2yq7mosvv4" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox 
| name = Gavuni
| image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg
| image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun)
| taxon = Atherinidae
| authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827
| subdivision_ranks = Poddružine&lt;ref&gt;{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I.  |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}&lt;/ref&gt;
| subdivision = glej besedilo
}}
'''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[riberib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}&lt;/ref&gt;Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]].

Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. 

Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. 

== Poddružine in rodovi ==
Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:&lt;ref name = Nelson5&gt;{{BioRef|fotw5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
* Poddružina [[Atherininae]] &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1827&lt;/small&gt;
** ''[[Atherina]]'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt; (7 vrst)
** ''[[Atherinason]]'' &lt;small&gt;[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Atherinosoma]]'' &lt;small&gt;[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872&lt;/small&gt; (2 vrsti)
** ''[[Kestratherina]]'' &lt;small&gt;[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] &amp; [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988&lt;/small&gt; (2 vrsti)
** ''[[Leptatherina]]'' &lt;small&gt;Pavlov, Ivantsoff, Last &amp; Crowley, 1988&lt;/small&gt; (2 vrsti)
* Poddružina [[Atherinomorinae]] &lt;small&gt;[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] &amp; [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Alepidomus]]'' &lt;small&gt;[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Atherinomorus]]'' &lt;small&gt;[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903&lt;/small&gt; (9 vrst)
** ''[[Doboatherina]]'' &lt;small&gt; Sasaki &amp; Kimura, 2019&lt;/small&gt; (10 vrst)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}&lt;/ref&gt;
** ''[[Hypoatherina]]'' &lt;small&gt;[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948&lt;/small&gt; (15 vrst) &lt;ref name=Sasaki2014&gt;{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}&lt;/ref&gt;
** ''[[Stenatherina]]''  &lt;small&gt;Schultz, 1948&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Teramulus]]'' &lt;small&gt;[[J.L.B. Smith]], 1965&lt;/small&gt; (2 vrsti)
* Poddružina [[Bleheratherininae]] &lt;small&gt;[[Aarn]] &amp; Ivantsoff, 2009&lt;/small&gt;
** ''[[Bleheratherina]]'' &lt;small&gt;Aarn &amp; Ivanstoff, 2009&lt;/small&gt; (monotipska)
* Poddružina [[Craterocephalinae]] &lt;small&gt;Dyer &amp; Chernoff, 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Craterocephalus]]'' &lt;small&gt;[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912&lt;/small&gt; (26 vrst)
** ''[[Sashatherina]]'' &lt;small&gt;Ivantsoff &amp; [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011&lt;/small&gt; (monotipska)
Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|&quot;''Atherina''&quot; ''macrocephala'']] &lt;small&gt;[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835&lt;/small&gt;  iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .&lt;ref name=&quot;:022&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}&lt;/ref&gt; Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' &lt;small&gt;Peters, 1877&lt;/small&gt; vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Viri==
* {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

{{Taxonbar|from=Q446802}}
[[Kategorija:Gavuni|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]]
[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]</text>
      <sha1>ited29luzoqt9nb4kuh6s2yq7mosvv4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686805</id>
      <parentid>6686804</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:20:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6920" sha1="eosi83739aiy3l5bjyrge5oxlo7313k" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox 
| name = Gavuni
| image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg
| image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun)
| taxon = Atherinidae
| authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827
| subdivision_ranks = Poddružine&lt;ref&gt;{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I.  |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}&lt;/ref&gt;
| subdivision = glej besedilo
}}
'''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[riberib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}&lt;/ref&gt;Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]].

Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. 

Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. 

== Poddružine in rodovi ==
Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:&lt;ref name = Nelson5&gt;{{BioRef|fotw5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
* Poddružina [[Atherininae]] &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1827&lt;/small&gt;
** ''[[Atherina]]'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt; (7 vrst)
** ''[[Atherinason]]'' &lt;small&gt;[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Atherinosoma]]'' &lt;small&gt;[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872&lt;/small&gt; (2 vrsti)
** ''[[Kestratherina]]'' &lt;small&gt;[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] &amp; [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988&lt;/small&gt; (2 vrsti)
** ''[[Leptatherina]]'' &lt;small&gt;Pavlov, Ivantsoff, Last &amp; Crowley, 1988&lt;/small&gt; (2 vrsti)
* Poddružina [[Atherinomorinae]] &lt;small&gt;[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] &amp; [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Alepidomus]]'' &lt;small&gt;[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Atherinomorus]]'' &lt;small&gt;[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903&lt;/small&gt; (9 vrst)
** ''[[Doboatherina]]'' &lt;small&gt; Sasaki &amp; Kimura, 2019&lt;/small&gt; (10 vrst)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}&lt;/ref&gt;
** ''[[Hypoatherina]]'' &lt;small&gt;[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948&lt;/small&gt; (15 vrst) &lt;ref name=Sasaki2014&gt;{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}&lt;/ref&gt;
** ''[[Stenatherina]]''  &lt;small&gt;Schultz, 1948&lt;/small&gt; (monotipska)
** ''[[Teramulus]]'' &lt;small&gt;[[J.L.B. Smith]], 1965&lt;/small&gt; (2 vrsti)
* Poddružina [[Bleheratherininae]] &lt;small&gt;[[Aarn]] &amp; Ivantsoff, 2009&lt;/small&gt;
** ''[[Bleheratherina]]'' &lt;small&gt;Aarn &amp; Ivanstoff, 2009&lt;/small&gt; (monotipska)
* Poddružina [[Craterocephalinae]] &lt;small&gt;Dyer &amp; Chernoff, 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Craterocephalus]]'' &lt;small&gt;[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912&lt;/small&gt; (26 vrst)
** ''[[Sashatherina]]'' &lt;small&gt;Ivantsoff &amp; [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011&lt;/small&gt; (monotipska)
Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|&quot;''Atherina''&quot; ''macrocephala'']] &lt;small&gt;[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835&lt;/small&gt;  iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .&lt;ref name=&quot;:022&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}&lt;/ref&gt; Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' &lt;small&gt;Peters, 1877&lt;/small&gt; vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Viri==
* {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

{{Taxonbar|from=Q446802}}
[[Kategorija:Gavuni|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]]
[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]
[[Kategorija:Žarkoplavutarice]]</text>
      <sha1>eosi83739aiy3l5bjyrge5oxlo7313k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žarkoplavutarice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>193622</id>
    <revision>
      <id>6686812</id>
      <parentid>6663401</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:39:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Automatic taxobox</comment>
      <origin>6686812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8079" sha1="8ol10ay48k5qrf7av6dw0955e0tkff7" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name=Žarkoplavutarice
| taxon = Actinopterygii
| authority = [[Adolf von Klein|Klein]]&lt;!--1805–1892--&gt;, 1885
|fossil_range=[[Silur|Pozni silur]]–[[Holocen|recentno]],{{fossil range|earliest=Pozni silur|425|0|ref=&lt;ref name=&quot;Zhao2021&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Zhao |first1=W. |last2=Zhang |first2=X. |last3=Jia |first3=G. |last4=Shen |first4=Y. |last5=Zhu |first5=M. |year=2021 |title=The Silurian-Devonian boundary in East Yunnan (South China) and the minimum constraint for the lungfish-tetrapod split |url=https://www.researchgate.net/publication/353479392 |journal=Science China Earth Sciences |volume=64 |issue=10 |pages=1784–1797 |doi=10.1007/s11430-020-9794-8 |bibcode=2021ScChD..64.1784Z |s2cid=236438229}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{center|&lt;imagemap&gt;
File:Actinopterygii.jpg||300px
rect 0 0 333 232 [[Električna jegulja]]
rect 0 232 333 470 [[Rdeča piranja]]
rect 0 696 333 470 [[Oncorhynchus nerka|Pacifiški losos]]
rect 0 928 333 700 [[Bothus mancus]]
rect 0 1160 333 930 [[Gadus morhua]]
rect 0 1392 333 1160 [[Lepisosteus oculatus]]
rect 666 0 333 232 [[Rumenoplavuti tun]]
rect 666 232 333 470 [[Pterois antennata]]
rect 666 696 333 470 [[Caulophryne]]
rect 666 928 333 700 [[Monocentris japonica]]
rect 666 1160 333 930 [[Ameriški veslokljun]]
rect 666 1392 333 1160 [[Kajikia audax|Črtasti marlín]]
rect 999 0 666 232 [[Holacanthus ciliaris]]
rect 999 232 666 470 [[Evropska ščuka]]
rect 999 696 666 470 [[Diodon holocanthus]]
rect 999 929 666 700 [[Velika avstralska algovnica]]
rect 999 1160 666 930 [[Som]]
rect 999 1392 666 1160 [[Diplodus vulgaris|Frater]]
&lt;/imagemap&gt;}}
| subdivision_ranks = Podrazredi
| subdivision =*[[Cladistia]]
*[[Actinopteri]]
**[[Chondrostei]] 
**[[Neopterygii]]
***[[Holostei]] 
***[[Teleosteomorpha]]
**** [[Teleostei]] 
}}
'''Žarkoplavutarice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Actinopterygii''')  so največja skupina [[ribe|rib]]. Šteje preko 13000 vrst v več kot 250 [[družina (biologija)|družinah]]&lt;ref&gt;''Encikopedija Živali''. 2007. Ljubljana, Založba Modita, 414 str. ISBN 978-961-6581-14-1&lt;/ref&gt;. Skupne lastnosti so: gibljiva zgornja [[čeljust]], ktenoidne [[luska|luske]], trni v [[plavut]]ih. Večina naprednejših predstavnic ima koščeno ogrodje, zato jih skupaj z [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaricami]] imenujemo tudi ribe kostnice. Najdemo jih v vseh vodnih okoljih, v sladkih in slanih vodah.

Žarkoplavutarice imajo v plavalnih plavutih posebno oporo - koščene plavutnice.

== Klasifikacija ==
Razvrščanje žarkoplavutaric, in seveda vseh ostalih vrst rib, še vedno ni povsem dorečeno. Razlike v razvrščanju se pojavljajo na vseh taksonomskih nivojih. Posledično nastaja veliko sinonimov. Tudi velika geografska razširjenost povečuje število večkratnih poimenovanj.

Tradicionalno so bile prepoznane tri skupine žarkoplavutaric: [[Chondrostei]], [[Holostei]] in [[Teleostei]]. Nekateri [[morfologija|morfološki]] dokazi kažejo, da je druga skupina [[parafilija|parafiletska]] in da jo je treba opustiti. Vendar pa nedavna dela, ki temeljijo na bolj popolno vzorčenih [[fosil]]nih [[takson]]ih in na analizi zaporedja [[DNK]] podatkov, podpirajo njeno pripoznanje. Skoraj vse živeče ribe kostnice pripadajo pravim kostnicam (Teleostei). 

Seznam različnih skupin, ki je naveden spodaj, je urejen do nivoja [[red (biologija)|redov]]. Ta razvrstitev, kot katera koli druga taksonomska razvrstitev temelji na [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah. Mnoge od teh skupin skupin na višjih ravneh, niso bile podprte v sedanji morfološki in molekularnih literaturi. Primeri parafiletske skupine ali nenaravne skupine vključujejo Paracanthopterygii, Scorpaeniformes in Perciformes&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = G. D. Johnson and E. O. Wiley | year = marec 2006 | title = Tree of Life: Percomorpha | url = http://www.tolweb.org/Percomorpha/52146 }}&lt;/ref&gt;.  Seznam je narejen na podlagi FishBase &lt;ref&gt;{{navedi splet | author = R. Froese and D. Pauly (ur.) | title = FishBase | url = http://www.fishbase.org | year= marec 2006}}&lt;/ref&gt; z opombami, kadar se ta razlikuje od Nelsona &lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = Fishes of the World | url = https://archive.org/details/fishesofworld0000nels_q3j5 | last = Nelson | first = Joseph, S. | publisher = John Wiley &amp; Sons, Inc. | year = 2006 | isbn = 0471250317}}&lt;/ref&gt; in ITISa&lt;ref&gt;{{ITIS | ID = 161061 | taxon = Actinopterygii |date= 3. april | year = 2006}}&lt;/ref&gt;. 

* '''Podrazred [[Chondrostei]]''' (mnogoplavutarji in sorodniki)
** Red [[Polypteriformes]] &lt;ref&gt;Nelson (2006) obravnava [[Polypteriformes]] kot samostojen podred [[Cladistia]].&lt;/ref&gt;
** Red [[Acipenseriformes]], ''jesetrom podobne ribe oz. jesetrovke''
* '''Podrazred  [[Neopterygii]]''' (prvobitne žarkoplavutarice)
** '''Infraclass [[Holostei]]'''
*** Red [[Lepisosteiformes]]
*** Red [[Amiiformes]]
** '''Infraclass [[Teleostei]]''', ''prave kostnice''
*** '''Superorder [[Osteoglossomorpha]]'''
**** Red [[Osteoglossiformes]],  ''koščenojezičnice''
**** Red [[Hiodontiformes]]
*** '''Superorder [[Elopomorpha]]''' - tarponi in jegulje
**** Red [[Elopiformes]], ''vključuje [[Tarponi|tarpone]]''
**** Red [[Albuliformes]]
**** Red [[Notacanthiformes]]
**** Red [[Anguilliformes]], ''jeguljam podobne ribe''
**** Red [[Saccopharyngiformes]]
*** '''Superorder [[Clupeomorpha]]''', ''sledi in sorodstvo''
**** Red [[Clupeiformes]], ''sledem podobne ribe''
*** '''Superorder [[Ostariophysi]]''', ''somi in sorodstvo''
**** Red [[Gonorynchiformes]], ''rilčasti slanikovci in sorodstvo''
**** Red [[Cypriniformes]], ''krapovci''
**** Red [[Characiformes]], ''karacinidi''
**** Red [[Gymnotiformes]], ''električne jegulje''
**** Red [[Siluriformes]], ''somi''
*** '''Superorder [[Protacanthopterygii]]''', ''lososi in sorodstvo''
**** Red [[Salmoniformes]], ''postrvi'', ''lososi''
**** Red [[Esociformes]], ''ščuke''
**** Red [[Osmeriformes]], ''snetci''
*** '''Superorder [[Stenopterygii]]''', ''veleustke in sorodstvo''
**** Red [[Ateleopodiformes]]
**** Red [[Stomiiformes]]
*** '''Superorder [[Cyclosquamata]]'''
**** Red [[Aulopiformes]]
*** '''Superorder [[Scopelomorpha]]'''
**** Red [[Myctophiformes]]
*** '''Superorder [[Lampridiomorpha]]'''
**** Red [[Lampriformes]], ''svetlicam podobne ribe''
*** '''Superorder [[Polymyxiomorpha]]'''
**** Red [[Polymixiiformes]]
*** '''Superorder [[Paracanthopterygii]]''', ''trske in trnkarice''
**** Red [[Percopsiformes]]
**** Red [[Batrachoidiformes]], ''žabovke''
**** Red [[Lophiiformes]], ''morskim spakam podobne ribe oz. rokoplute''
**** Red [[Gadiformes]], ''trskam podobne ribe''
**** Red [[Ophidiiformes]], ''črevesnicam podobne ribe''
*** '''Superorder [[Acanthopterygii]]''', ''ribe s trnastimi plavutnicami''
**** Red [[Mugiliformes]], ''ciplom podobne ribe''
**** Red [[Atheriniformes]], ''gavunom podobne ribe''
**** Red [[Beloniformes]], ''iglam podobne ribe oz. igle in poletaši''
**** Red [[Cetomimiformes]]
**** Red [[Cyprinodontiformes]], ''zobati krapovci''
**** Red [[Stephanoberyciformes]]
**** Red [[Beryciformes]]
**** Red [[Zeiformes]], ''kovačem podobne ribe''
**** Red [[Gobiesociformes]], ''prisesnikom podobne ribe''
**** Red [[Gasterosteiformes]], ''zeti''
**** Red [[Syngnathiformes]], ''morska šila in morski konjički'' &lt;ref&gt;Nelson (2006) in ITIS obravnavata [[Syngnathiformes]] kot podred Syngnathoidei znotraj [[Gasterosteiformes]].&lt;/ref&gt;
**** Red [[Synbranchiformes]]
**** Red [[Tetraodontiformes]], ''sočeljustnice''
**** Red [[Pleuronectiformes]], ''bokoplavutarice ali bokoplutarice oz. bokoplute''
**** Red [[Scorpaeniformes]], ''bodikam podobne ribe''
**** Red [[Perciformes]], ''ostrižem podobne ribe oz. ostrižnjaki ali ostrižniki''

== Reference ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Turk, Tom |year=1996 |title=Živalski svet Jadranskega morja.|edition=1 |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1825-8 |cobiss=61422080 |pages=}}

{{Kategorija v Zbirki|Actinopterygii}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Žarkoplavutarice|*]]
[[Kategorija:Ribe kostnice]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1885]]</text>
      <sha1>8ol10ay48k5qrf7av6dw0955e0tkff7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686817</id>
      <parentid>6686812</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:42:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Razredi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8106" sha1="a5k0hxovci8q3n4qjowhdzetrm0nzjw" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name=Žarkoplavutarice
| taxon = Actinopterygii
| authority = [[Adolf von Klein|Klein]]&lt;!--1805–1892--&gt;, 1885
|fossil_range=[[Silur|Pozni silur]]–[[Holocen|recentno]],{{fossil range|earliest=Pozni silur|425|0|ref=&lt;ref name=&quot;Zhao2021&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Zhao |first1=W. |last2=Zhang |first2=X. |last3=Jia |first3=G. |last4=Shen |first4=Y. |last5=Zhu |first5=M. |year=2021 |title=The Silurian-Devonian boundary in East Yunnan (South China) and the minimum constraint for the lungfish-tetrapod split |url=https://www.researchgate.net/publication/353479392 |journal=Science China Earth Sciences |volume=64 |issue=10 |pages=1784–1797 |doi=10.1007/s11430-020-9794-8 |bibcode=2021ScChD..64.1784Z |s2cid=236438229}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{center|&lt;imagemap&gt;
File:Actinopterygii.jpg||300px
rect 0 0 333 232 [[Električna jegulja]]
rect 0 232 333 470 [[Rdeča piranja]]
rect 0 696 333 470 [[Oncorhynchus nerka|Pacifiški losos]]
rect 0 928 333 700 [[Bothus mancus]]
rect 0 1160 333 930 [[Gadus morhua]]
rect 0 1392 333 1160 [[Lepisosteus oculatus]]
rect 666 0 333 232 [[Rumenoplavuti tun]]
rect 666 232 333 470 [[Pterois antennata]]
rect 666 696 333 470 [[Caulophryne]]
rect 666 928 333 700 [[Monocentris japonica]]
rect 666 1160 333 930 [[Ameriški veslokljun]]
rect 666 1392 333 1160 [[Kajikia audax|Črtasti marlín]]
rect 999 0 666 232 [[Holacanthus ciliaris]]
rect 999 232 666 470 [[Evropska ščuka]]
rect 999 696 666 470 [[Diodon holocanthus]]
rect 999 929 666 700 [[Velika avstralska algovnica]]
rect 999 1160 666 930 [[Som]]
rect 999 1392 666 1160 [[Diplodus vulgaris|Frater]]
&lt;/imagemap&gt;}}
| subdivision_ranks = Podrazredi
| subdivision =*[[Cladistia]]
*[[Actinopteri]]
**[[Chondrostei]] 
**[[Neopterygii]]
***[[Holostei]] 
***[[Teleosteomorpha]]
**** [[Teleostei]] 
}}
'''Žarkoplavutarice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Actinopterygii''')  so največja skupina [[ribe|rib]]. Šteje preko 13000 vrst v več kot 250 [[družina (biologija)|družinah]]&lt;ref&gt;''Encikopedija Živali''. 2007. Ljubljana, Založba Modita, 414 str. ISBN 978-961-6581-14-1&lt;/ref&gt;. Skupne lastnosti so: gibljiva zgornja [[čeljust]], ktenoidne [[luska|luske]], trni v [[plavut]]ih. Večina naprednejših predstavnic ima koščeno ogrodje, zato jih skupaj z [[mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaricami]] imenujemo tudi ribe kostnice. Najdemo jih v vseh vodnih okoljih, v sladkih in slanih vodah.

Žarkoplavutarice imajo v plavalnih plavutih posebno oporo - koščene plavutnice.

== Klasifikacija ==
Razvrščanje žarkoplavutaric, in seveda vseh ostalih vrst rib, še vedno ni povsem dorečeno. Razlike v razvrščanju se pojavljajo na vseh taksonomskih nivojih. Posledično nastaja veliko sinonimov. Tudi velika geografska razširjenost povečuje število večkratnih poimenovanj.

Tradicionalno so bile prepoznane tri skupine žarkoplavutaric: [[Chondrostei]], [[Holostei]] in [[Teleostei]]. Nekateri [[morfologija|morfološki]] dokazi kažejo, da je druga skupina [[parafilija|parafiletska]] in da jo je treba opustiti. Vendar pa nedavna dela, ki temeljijo na bolj popolno vzorčenih [[fosil]]nih [[takson]]ih in na analizi zaporedja [[DNK]] podatkov, podpirajo njeno pripoznanje. Skoraj vse živeče ribe kostnice pripadajo pravim kostnicam (Teleostei). 

Seznam različnih skupin, ki je naveden spodaj, je urejen do nivoja [[red (biologija)|redov]]. Ta razvrstitev, kot katera koli druga taksonomska razvrstitev temelji na [[filogenija|filogenetskih]] raziskavah. Mnoge od teh skupin skupin na višjih ravneh, niso bile podprte v sedanji morfološki in molekularnih literaturi. Primeri parafiletske skupine ali nenaravne skupine vključujejo Paracanthopterygii, Scorpaeniformes in Perciformes&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = G. D. Johnson and E. O. Wiley | year = marec 2006 | title = Tree of Life: Percomorpha | url = http://www.tolweb.org/Percomorpha/52146 }}&lt;/ref&gt;.  Seznam je narejen na podlagi FishBase &lt;ref&gt;{{navedi splet | author = R. Froese and D. Pauly (ur.) | title = FishBase | url = http://www.fishbase.org | year= marec 2006}}&lt;/ref&gt; z opombami, kadar se ta razlikuje od Nelsona &lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = Fishes of the World | url = https://archive.org/details/fishesofworld0000nels_q3j5 | last = Nelson | first = Joseph, S. | publisher = John Wiley &amp; Sons, Inc. | year = 2006 | isbn = 0471250317}}&lt;/ref&gt; in ITISa&lt;ref&gt;{{ITIS | ID = 161061 | taxon = Actinopterygii |date= 3. april | year = 2006}}&lt;/ref&gt;. 

* '''Podrazred [[Chondrostei]]''' (mnogoplavutarji in sorodniki)
** Red [[Polypteriformes]] &lt;ref&gt;Nelson (2006) obravnava [[Polypteriformes]] kot samostojen podred [[Cladistia]].&lt;/ref&gt;
** Red [[Acipenseriformes]], ''jesetrom podobne ribe oz. jesetrovke''
* '''Podrazred  [[Neopterygii]]''' (prvobitne žarkoplavutarice)
** '''Infraclass [[Holostei]]'''
*** Red [[Lepisosteiformes]]
*** Red [[Amiiformes]]
** '''Infraclass [[Teleostei]]''', ''prave kostnice''
*** '''Superorder [[Osteoglossomorpha]]'''
**** Red [[Osteoglossiformes]],  ''koščenojezičnice''
**** Red [[Hiodontiformes]]
*** '''Superorder [[Elopomorpha]]''' - tarponi in jegulje
**** Red [[Elopiformes]], ''vključuje [[Tarponi|tarpone]]''
**** Red [[Albuliformes]]
**** Red [[Notacanthiformes]]
**** Red [[Anguilliformes]], ''jeguljam podobne ribe''
**** Red [[Saccopharyngiformes]]
*** '''Superorder [[Clupeomorpha]]''', ''sledi in sorodstvo''
**** Red [[Clupeiformes]], ''sledem podobne ribe''
*** '''Superorder [[Ostariophysi]]''', ''somi in sorodstvo''
**** Red [[Gonorynchiformes]], ''rilčasti slanikovci in sorodstvo''
**** Red [[Cypriniformes]], ''krapovci''
**** Red [[Characiformes]], ''karacinidi''
**** Red [[Gymnotiformes]], ''električne jegulje''
**** Red [[Siluriformes]], ''somi''
*** '''Superorder [[Protacanthopterygii]]''', ''lososi in sorodstvo''
**** Red [[Salmoniformes]], ''postrvi'', ''lososi''
**** Red [[Esociformes]], ''ščuke''
**** Red [[Osmeriformes]], ''snetci''
*** '''Superorder [[Stenopterygii]]''', ''veleustke in sorodstvo''
**** Red [[Ateleopodiformes]]
**** Red [[Stomiiformes]]
*** '''Superorder [[Cyclosquamata]]'''
**** Red [[Aulopiformes]]
*** '''Superorder [[Scopelomorpha]]'''
**** Red [[Myctophiformes]]
*** '''Superorder [[Lampridiomorpha]]'''
**** Red [[Lampriformes]], ''svetlicam podobne ribe''
*** '''Superorder [[Polymyxiomorpha]]'''
**** Red [[Polymixiiformes]]
*** '''Superorder [[Paracanthopterygii]]''', ''trske in trnkarice''
**** Red [[Percopsiformes]]
**** Red [[Batrachoidiformes]], ''žabovke''
**** Red [[Lophiiformes]], ''morskim spakam podobne ribe oz. rokoplute''
**** Red [[Gadiformes]], ''trskam podobne ribe''
**** Red [[Ophidiiformes]], ''črevesnicam podobne ribe''
*** '''Superorder [[Acanthopterygii]]''', ''ribe s trnastimi plavutnicami''
**** Red [[Mugiliformes]], ''ciplom podobne ribe''
**** Red [[Atheriniformes]], ''gavunom podobne ribe''
**** Red [[Beloniformes]], ''iglam podobne ribe oz. igle in poletaši''
**** Red [[Cetomimiformes]]
**** Red [[Cyprinodontiformes]], ''zobati krapovci''
**** Red [[Stephanoberyciformes]]
**** Red [[Beryciformes]]
**** Red [[Zeiformes]], ''kovačem podobne ribe''
**** Red [[Gobiesociformes]], ''prisesnikom podobne ribe''
**** Red [[Gasterosteiformes]], ''zeti''
**** Red [[Syngnathiformes]], ''morska šila in morski konjički'' &lt;ref&gt;Nelson (2006) in ITIS obravnavata [[Syngnathiformes]] kot podred Syngnathoidei znotraj [[Gasterosteiformes]].&lt;/ref&gt;
**** Red [[Synbranchiformes]]
**** Red [[Tetraodontiformes]], ''sočeljustnice''
**** Red [[Pleuronectiformes]], ''bokoplavutarice ali bokoplutarice oz. bokoplute''
**** Red [[Scorpaeniformes]], ''bodikam podobne ribe''
**** Red [[Perciformes]], ''ostrižem podobne ribe oz. ostrižnjaki ali ostrižniki''

== Reference ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Turk, Tom |year=1996 |title=Živalski svet Jadranskega morja.|edition=1 |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1825-8 |cobiss=61422080 |pages=}}

{{Kategorija v Zbirki|Actinopterygii}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Žarkoplavutarice|*]]
[[Kategorija:Ribe kostnice]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1885]]
[[Kategorija:Razredi rib]]</text>
      <sha1>a5k0hxovci8q3n4qjowhdzetrm0nzjw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Actinopterygii</title>
    <ns>0</ns>
    <id>193623</id>
    <redirect title="Žarkoplavutarice" />
    <revision>
      <id>6686814</id>
      <parentid>1553814</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:41:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6686814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="t4p5ie898e184dlssho1ceiud9jy5l8" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Žarkoplavutarice]]{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>t4p5ie898e184dlssho1ceiud9jy5l8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nejka Omahen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>198987</id>
    <revision>
      <id>6686565</id>
      <parentid>6640296</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:37:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33768-11</username>
        <id>261293</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <origin>6686565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5079" sha1="aggo2szrny2mxjo6vfbhebwv5klacpu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Nejka Omahen|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}}'''Nejka Omahen Šikonja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Osnovna šola|osnovnošolska]] [[učiteljica]] in nekdanja [[Mladinska literatura|mladinska pisateljica]], * [[6. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]

Po priljubljenosti se je lahko primerjala z ostalimi znanimi mladinskimi pisatelji, kot so [[Desa Muck]], [[Janja Vidmar]], [[Primož Suhodolčan]], [[Bogdan Novak]] in [[Ivan Sivec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opustošene knjižnice|url=https://www.dnevnik.si/56757|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=30. julij 2003|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni dan knjig za otroke: kandidatura, nagrade in poslanica|url=https://www.dnevnik.si/118893|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=29. marec 2005|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Po njeni knjigi ''[[Življenje kot v filmu (roman)|Življenje kot v filmu]]'' je [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] posnel [[Življenje kot v filmu (film)|istoimenski film]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Življenje kot v filmu; Videoposnetek; Life is like a movie; Life is like a movie|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11783218|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022052321/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11783218|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V prvem razredu OŠ je napisala tristransko knjižico ''Mesojeda roža''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nejka Omahen|url=http://www.obrazisrcaslovenije.si/Oseba/OsebaId/658|website=www.obrazisrcaslovenije.si|accessdate=2020-10-20|date=12. avgust 2011|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Obiskovala je [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Ljubljani]] je doštudirala [[geografija|geografijo]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Visoka snežna odeja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35075170|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108223822/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35075170|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dekliške junakinje v svetovni mladinski književnosti : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36919906|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108231853/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36919906|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izbiro slednje obžaluje zaradi neuporabnosti in bi raje izbrala angleščino.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obrazi prihodnosti: Nejka Omahen Šikonja – ne maram kritik, ki žalijo|url=https://www.dnevnik.si/1042816696|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=30. marec 2018|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Je učiteljica geografije na OŠ Ferda Vesela v [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Komisije|url=https://www.osferdavesela.si/komisije/|accessdate=2020-10-21|language=sl-SI|date=|website=osferdavesela.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Kritike ob uspehu ===
Priljubljenost Omahnove je spodbudila pošiljanje slabih izdelkov mladih pisateljev knjižnim založbah, včasih tudi s strani njihovih staršev. Po drugi strani ni spodbudila branja drugih zelo mladih avtorjev. Miha Mohor, mentor mladih ustvarjalcev, je dela Omahnove označil za obrtniško spretno in berljivo trivialno literaturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na piedestalu lažnih upov|url=https://www.dnevnik.si/17440|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=11. februar 2002|publisher=|last=Čepin|first=Maja|archive-date=2020-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024224923/https://www.dnevnik.si/17440|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Nagrada ==

* '''moja najljubša mladinska knjiga''' leta 2000 za roman ''Silvija'' (slovenske splošne in šolske knjižnice)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjižnica Pavla Golie Trebnje - Literarne nagrade|url=http://www.tre.sik.si/priporocamo/literarne-nagrade.html|website=www.tre.sik.si|accessdate=2020-10-21|archive-date=2020-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20201023033303/http://www.tre.sik.si/priporocamo/literarne-nagrade.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

== Sklici ==
{{sklici|30em}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Omahen, Nejka}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1983]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nejka Omahen| ]]</text>
      <sha1>aggo2szrny2mxjo6vfbhebwv5klacpu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686754</id>
      <parentid>6686565</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6686565|6686565]] uporabnika/ce [[Special:Contributions/~2026-33768-11|~2026-33768-11]] ([[User talk:~2026-33768-11|pogovor]]) - brisanje vsebine brez pojasnila</comment>
      <origin>6686754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5526" sha1="4bi5fzxqln4eb2v5g035y5hdyaqbipt" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Nejka Omahen|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}}'''Nejka Omahen Šikonja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Osnovna šola|osnovnošolska]] [[učiteljica]] in nekdanja [[Mladinska literatura|mladinska pisateljica]], * [[6. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]

Po priljubljenosti se je lahko primerjala z ostalimi znanimi mladinskimi pisatelji, kot so [[Desa Muck]], [[Janja Vidmar]], [[Primož Suhodolčan]], [[Bogdan Novak]] in [[Ivan Sivec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opustošene knjižnice|url=https://www.dnevnik.si/56757|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=30. julij 2003|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodni dan knjig za otroke: kandidatura, nagrade in poslanica|url=https://www.dnevnik.si/118893|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=29. marec 2005|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Po njeni knjigi ''[[Življenje kot v filmu (roman)|Življenje kot v filmu]]'' je [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] posnel [[Življenje kot v filmu (film)|istoimenski film]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Življenje kot v filmu; Videoposnetek; Life is like a movie; Life is like a movie|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11783218|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022052321/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11783218|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V prvem razredu OŠ je napisala tristransko knjižico ''Mesojeda roža''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nejka Omahen|url=http://www.obrazisrcaslovenije.si/Oseba/OsebaId/658|website=www.obrazisrcaslovenije.si|accessdate=2020-10-20|date=12. avgust 2011|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Obiskovala je [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Ljubljani]] je doštudirala [[geografija|geografijo]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Visoka snežna odeja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35075170|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108223822/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35075170|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dekliške junakinje v svetovni mladinski književnosti : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36919906|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-21|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108231853/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36919906|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izbiro slednje obžaluje zaradi neuporabnosti in bi raje izbrala angleščino.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obrazi prihodnosti: Nejka Omahen Šikonja – ne maram kritik, ki žalijo|url=https://www.dnevnik.si/1042816696|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=30. marec 2018|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Je učiteljica geografije na OŠ Ferda Vesela v [[Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Komisije|url=https://www.osferdavesela.si/komisije/|accessdate=2020-10-21|language=sl-SI|date=|website=osferdavesela.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Kritike ob uspehu ===
Priljubljenost Omahnove je spodbudila pošiljanje slabih izdelkov mladih pisateljev knjižnim založbah, včasih tudi s strani njihovih staršev. Po drugi strani ni spodbudila branja drugih zelo mladih avtorjev. Miha Mohor, mentor mladih ustvarjalcev, je dela Omahnove označil za obrtniško spretno in berljivo trivialno literaturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na piedestalu lažnih upov|url=https://www.dnevnik.si/17440|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-21|date=11. februar 2002|publisher=|last=Čepin|first=Maja|archive-date=2020-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024224923/https://www.dnevnik.si/17440|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Nagrada ==

* '''moja najljubša mladinska knjiga''' leta 2000 za roman ''Silvija'' (slovenske splošne in šolske knjižnice)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjižnica Pavla Golie Trebnje - Literarne nagrade|url=http://www.tre.sik.si/priporocamo/literarne-nagrade.html|website=www.tre.sik.si|accessdate=2020-10-21|archive-date=2020-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20201023033303/http://www.tre.sik.si/priporocamo/literarne-nagrade.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* ''Oh, ta kriza!'' ([[DZS]], 2010)
* ''[[Temno sonce]]'' (DZS, 2009)
* ''Spremembe, spremembe'' (DZS, 2007)
* ''Prigode Poprove Pipi'' (DZS, 2004)
* ''[[Veliko srce]]'' (DZS, 2002)
* ''Dež'' (DZS, 2001)
* ''[[Življenje kot v filmu (roman)|Življenje kot v filmu]]'' (DZS, 2000)
* ''Silvija'' (DZS, 1999)
* ''Županovi hčerki''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* ''Drsalka v modrem''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* ''Zvezda z odra'' (OŠ Šmartno, 1998)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Omahen, Nejka}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1983]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nejka Omahen| ]]</text>
      <sha1>4bi5fzxqln4eb2v5g035y5hdyaqbipt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nimfa (biologija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>208170</id>
    <revision>
      <id>6686794</id>
      <parentid>5764305</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:02:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>Kategorija:Entomologija</comment>
      <origin>6686794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2713" sha1="1cpp0dcw7au877zqe61nrq2xqvukejg" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Nimfa}}
[[slika:Tettigonia virdissima nymph on Phleum pratense.jpg|thumb|Nimfe [[kobilice|kobilic]] delujejo kot pomanjšane različice odraslih živali brez kril (na sliki nimfa [[Drevesna zelenka|drevesne zelenke]])]]
'''Nimfa''' je razvojna stopnja v razvoju tistih [[organizem|organizmov]], pri katerih v kasnejšem življenju nastopi [[preobrazba (biologija)|nepopolna preobrazba]]. Gre za mladostniško (juvenilno) stopnjo, ki se začne z izvalitvijo iz [[jajce|jajčeca]] in konča z nastopom spolne zrelosti, s tem izrazom opisujemo predvsem juvenilne stopnje nekaterih [[žuželke|žuželk]] in [[pršice|pršic]]. Nimfe se ločijo od [[ličinka|ličink]] po tem, da jim ne sledi stopnja [[buba|bube]], ki jo poznajo žuželke s popolno preobrazbo, pa tudi nimfa je za razliko od ličinke običajno zelo podobna odrasli živali, manjkajo ji le [[žuželčje krilo|krila]] in spolni organi, ki se razvijejo ob preobrazbi. Preobrazba sovpada z zadnjo [[levitev|levitvijo]], s katero se razvoj zaključi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=Nymph |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |title=Encyclopedia of Entomology |url=https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189 |edition=2. |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189/page/n2721 2658] |isbn=978-1-4020-6242-1}}&lt;/ref&gt; Nimfe nekaterih skupin žuželk, pri katerih razvoj poteka v vodi ([[kačji pastirji]], [[enodnevnice]], [[vrbnice]]), imenujemo tudi '''najade'''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdravgozd.si/prirocnik/slovar.aspx?crka=H |title=H |work=Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov |publisher=Gozdarski inštitut Slovenije |accessdate=2019-01-19}}&lt;/ref&gt; Te se od odraslih živali razlikujejo v večji meri kot nimfe, zato preobrazbo teh skupin včasih opisujejo kot »postopno« namesto »nepopolno«, obem pa je skupno, da jim ne sledi stadij bube kot pri ličinkah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=Gradual Metamorphosis |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |title=Encyclopedia of Entomology |url=https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189 |edition=2. |publisher=Springer |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189/page/n1698 1635] |isbn=978-1-4020-6242-1}}&lt;/ref&gt;

Izraza nimfa in najada izhajata iz [[grška mitologija|grške mitologije]], kjer so [[nimfa|nimfe]] ženskam podobna bitja, ki živijo v naravi, [[najada|najade]] pa tiste nimfe, ki živijo v vodi.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Nymphs (biology)|nimfe}}

{{normativna kontrola}}
{{zoo-stub}}

[[Kategorija:Razvojna biologija]]
[[Kategorija:Entomologija]]</text>
      <sha1>1cpp0dcw7au877zqe61nrq2xqvukejg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686795</id>
      <parentid>6686794</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:03:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2715" sha1="f4qwq42oetv2nc22v4rnei7r0sfe5g1" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Nimfa}}
[[slika:Tettigonia virdissima nymph on Phleum pratense.jpg|thumb|Nimfe [[kobilice|kobilic]] delujejo kot pomanjšane različice odraslih živali brez kril (na sliki nimfa [[Drevesna zelenka|drevesne zelenke]])]]
'''Nimfa''' je razvojna stopnja v razvoju tistih [[organizem|organizmov]], pri katerih v kasnejšem življenju nastopi [[preobrazba (biologija)|nepopolna preobrazba]]. Gre za mladostniško (juvenilno) stopnjo, ki se začne z izvalitvijo iz [[jajce|jajčeca]] in konča z nastopom spolne zrelosti, s tem izrazom opisujemo predvsem juvenilne stopnje nekaterih [[žuželke|žuželk]] in [[pršice|pršic]]. Nimfe se ločijo od [[ličinka|ličink]] po tem, da jim ne sledi stopnja [[buba|bube]], ki jo poznajo žuželke s popolno preobrazbo, pa tudi nimfa je za razliko od ličinke običajno zelo podobna odrasli živali, manjkajo ji le [[žuželčje krilo|krila]] in spolni organi, ki se razvijejo ob preobrazbi. Preobrazba sovpada z zadnjo [[levitev|levitvijo]], s katero se razvoj zaključi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=Nymph |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |title=Encyclopedia of Entomology |url=https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189 |edition=2. |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189/page/n2721 2658] |isbn=978-1-4020-6242-1}}&lt;/ref&gt; 

Nimfe nekaterih skupin žuželk, pri katerih razvoj poteka v vodi ([[kačji pastirji]], [[enodnevnice]], [[vrbnice]]), imenujemo tudi '''najade'''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdravgozd.si/prirocnik/slovar.aspx?crka=H |title=H |work=Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov |publisher=Gozdarski inštitut Slovenije |accessdate=2019-01-19}}&lt;/ref&gt; Te se od odraslih živali razlikujejo v večji meri kot nimfe, zato preobrazbo teh skupin včasih opisujejo kot »postopno« namesto »nepopolno«, obem pa je skupno, da jim ne sledi stadij bube kot pri ličinkah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter=Gradual Metamorphosis |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |title=Encyclopedia of Entomology |url=https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189 |edition=2. |publisher=Springer |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaento00capi_189/page/n1698 1635] |isbn=978-1-4020-6242-1}}&lt;/ref&gt;

Izraza nimfa in najada izhajata iz [[grška mitologija|grške mitologije]], kjer so [[nimfa|nimfe]] ženskam podobna bitja, ki živijo v naravi, [[najada|najade]] pa tiste nimfe, ki živijo v vodi.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Nymphs (biology)|nimfe}}

{{normativna kontrola}}
{{zoo-stub}}

[[Kategorija:Razvojna biologija]]
[[Kategorija:Entomologija]]</text>
      <sha1>f4qwq42oetv2nc22v4rnei7r0sfe5g1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cecil Edward Ronald Ince</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216734</id>
    <revision>
      <id>6686772</id>
      <parentid>6585033</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:43:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1583" sha1="5ai7b0y1aw5d8rlg03t2sjuqc4dug2m" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Cecil Edward Ronald Ince
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Cecil Edward Ronald Ince''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[1988]].

Med drugo svetovno vojno je bil eden izmed vodilnih oskrbovalnih častnikov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Po vojni je bil poveljnik Centra za usposabljanje Službenega korpusa Britanske kopenske vojske (1947–1949). Leta 1949 je prestopil v javno upravo, nakar je do leta 1955 bil direktor več direktoratov v sklopu [[Ministrstvo za hrano in kmetijstvo Združenega kraljestva|Ministrstva za hrano in kmetijstvo Združenega kraljestva]]&lt;ref&gt;[http://www.generals.dk/general/Ince/Cecil_Edward_Ronald/Great_Britain.html Generals.dk]&lt;/ref&gt;.

== Sklici == 
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Ince/Cecil_Edward_Ronald/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ince, Cecil Edward Ronald}}
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski uradniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>5ai7b0y1aw5d8rlg03t2sjuqc4dug2m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Henry Inglis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216735</id>
    <revision>
      <id>6686778</id>
      <parentid>5928805</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:49:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1036" sha1="bm5ys8ryqduzfcewt1avvwgu9884hw6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Henry Inglis
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1922–1956
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Henry Inglis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. avgust]] [[1902]], † [[2. marec]] [[1979]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inglis/George_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inglis, George Henry}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1902]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]</text>
      <sha1>bm5ys8ryqduzfcewt1avvwgu9884hw6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686781</id>
      <parentid>6686778</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:51:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1126" sha1="dvzbwy5urqz5au4f207narqygiot18x" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Henry Inglis
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1922–1956
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Henry Inglis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. avgust]] [[1902]], † [[2. marec]] [[1979]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inglis/George_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inglis, George Henry}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>dvzbwy5urqz5au4f207narqygiot18x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Drummond Inglis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216736</id>
    <revision>
      <id>6686806</id>
      <parentid>5931093</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1022" sha1="ftre6ca1h344ddcpymj0z4e18l5y7hv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Drummond Inglis
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Drummond Inglis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. maj]] [[1895]],  † [[7. januar]] [[1965]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inglis/John_Drummond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inglis, John Drummond}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]
[[Kategorija:Umrli leta 1965]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>ftre6ca1h344ddcpymj0z4e18l5y7hv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686808</id>
      <parentid>6686806</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:26:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1268" sha1="qhu8wj6egl4msy5l6qlxyklym9glv1x" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Drummond Inglis
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Drummond Inglis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. maj]] [[1895]],  † [[7. januar]] [[1965]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inglis/John_Drummond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inglis, John Drummond}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>qhu8wj6egl4msy5l6qlxyklym9glv1x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roland Debenham Inskip</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216737</id>
    <revision>
      <id>6686809</id>
      <parentid>6025575</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:34:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="885" sha1="hi9mes0nk2c3p54s13p37gbh4j2mvdo" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Roland Debenham Inskip
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Tim«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1904–1947
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Roland Debenham Inskip''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. september]] [[1885]], † [[23. november]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inskip/Roland_Debenham/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inskip, Roland Debenham}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>hi9mes0nk2c3p54s13p37gbh4j2mvdo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686811</id>
      <parentid>6686809</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:39:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1321" sha1="strply8jzg5mwfiiw5js684hb9u4rjp" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Roland Debenham Inskip
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Tim«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1904–1947
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Roland Debenham Inskip''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. september]] [[1885]], † [[23. november]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Inskip/Roland_Debenham/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}
* {{sports links}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Inskip, Roland Debenham}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Angleški igralci kriketa]]</text>
      <sha1>strply8jzg5mwfiiw5js684hb9u4rjp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Edmund Ironside</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216738</id>
    <revision>
      <id>6686762</id>
      <parentid>5939634</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1594" sha1="awnnzv2khhlz9t10fr6hkwhm6i81ts8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Edmund Baron Ironside of Archangel and of Ironside
|lived=
|nickname=»Tiny«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1899–1940
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]] (1939–1940)
|battles=[[Druga burska vojna]]&lt;br&gt;[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Edmund Baron Ironside of Archangel and of Ironside''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[6. maj]] [[1880]], † [[22. september]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Ironside/William_Edmund/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{Chief of the General Staff}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ironside of Archangel and of Ironside, William Edmund Baron}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1880]]
[[Kategorija:Umrli leta 1959]]
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Britanski plemiči]]
[[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda leva in sonca]]</text>
      <sha1>awnnzv2khhlz9t10fr6hkwhm6i81ts8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686766</id>
      <parentid>6686762</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:36:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 10 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2021" sha1="beiifhej87gvm9s6qihih4xe8esin57" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Edmund Baron Ironside of Archangel and of Ironside
|lived=
|nickname=»Tiny«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1899–1940
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]] (1939–1940)
|battles=[[Druga burska vojna]]&lt;br&gt;[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Edmund Baron Ironside of Archangel and of Ironside''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[6. maj]] [[1880]], † [[22. september]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Ironside/William_Edmund/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{Chief of the General Staff}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ironside of Archangel and of Ironside, William Edmund Baron}}
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Britanski plemiči]]
[[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda leva in sonca]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge burske vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]]</text>
      <sha1>beiifhej87gvm9s6qihih4xe8esin57</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stephen Fenemore Irwin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216740</id>
    <revision>
      <id>6686819</id>
      <parentid>5936317</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:45:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="856" sha1="fvsfou2mwrq23q9od41deszsg1envgt" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Stephen Fenemore Irwin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Steve«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–1948
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Stephen Fenemore Irwin''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. september]] [[1895]], † [[9. december]] [[1964]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Irwin/Stephen_Fenemore/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Irwin, Stephen Fenemore}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>fvsfou2mwrq23q9od41deszsg1envgt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Claud Jacob</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216744</id>
    <revision>
      <id>6686902</id>
      <parentid>6585034</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:13:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, pnp, zp</comment>
      <origin>6686902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6028" sha1="soat6qqh8s8ga5biaag9rhsztyozhsf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Claud William Jacob
|nickname=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1882–1925
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpus]]&lt;br&gt;[[Britanska Indijska vojska]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=generalporočnik [[Edward Ian Claud Jacob]] (sin)
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Claud Jacob''', [[Red kopeli|GCB]], [[Red zvezde Indije|GCSI]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[21. november]] [[1863]], † [[2. junij]] [[1948]].

== Življenjepis ==
Rodil se je v [[Mahidpur]] ([[Britanska Indija]]) [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajorju]] [[William Jacob|Williamu Jacobu]] in Elizi Jacob.&lt;ref name=odnb&gt;[http://www.oxforddnb.com/view/article/34143?docPos=1 Oxford Dictionary of National Biography]&lt;/ref&gt;

Leta 1882 je diplomiral na [[Kraljeva vojaška akademija Sandhurst|Kraljevi vojaški akademiji Sandhurst]], nakar je bil dodeljen [[Worcestershirski polk|Worcestershirskemu polku]] ''(Worcestershire Regiment)''.&lt;ref name=odnb/&gt; Konec leta 1884 je bil premeščen v [[Britanska Indijska vojska|Britansko Indijsko vojsko]] in bil dodeljen [[30. polk bombajske domorodske pehote|30. polku bombajske domorodske pehote]]''(30th Regiment Bombay Native Infantry)''. Nato je bil premeščen v [[24. polk bombajske pehote]] ''(24th Regiment of Bombay Infantry)''.&lt;ref name=odnb/&gt; Leta 1890 se je udeležil ekspedicije v dolini [[Žob]], kjer je nato postal poveljnik Žobskga korpusa pomagačev ''(Zhob Levy Corps)''.&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;&gt;[http://www.myjacobfamily.com/favershamjacobs/sirclaudjacob.htm Myjacobfamily.com]&lt;/ref&gt;

Leta 1912 je bil imenovan za prvega generalštabnega častnika [[Meerutska divizija|Meerutske divizije]] ''(Meerut Division)'', s katero se je udeležil tudi bojev v Franciji med prvo svetovno vojno.&lt;ref name=odnb/&gt; Kot edini častnik Britanske indijske vojske je tam ostal in zasedel visoke poveljniške položaje. Tik pred božičem 1914 se je izkazal, ko je divizija utrpela visoke izgube med nemškim napadom.

Zgodaj leta 1915 je postal poveljnik Dehra-dunske brigade ''(Dehra Dun Brigade)'' in septembra istega leta je prevzel poveljstvo Meerutske divizije, katero je vodil med [[bitka za Loos|bitko za Loos]].&lt;ref name=odnb/&gt; Novembra, ko je Indijski korpus zapuščal [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]], je 18. novembra 1915 prevzel poveljstvo [[21. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|21. divizije]].&lt;ref name=odnb/&gt;

Septembra 1916 je postal poveljnik [[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpusa]] [[5. armada (Združeno kraljestvo)|5. armade]], kateremu je poveljeval med [[bitka na Sommi|bitko na Sommi]].&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;/&gt;

Leta 1917 je bil povišan v [[generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]], nato pa je po koncu vojne poveljeval korpusu [[Britanska kopenska vojska na Renu|Britanske kopenske vojske na Renu]]. Tu je ostal vse do leta 1920, ko se je vrnil v Indijo kot [[načelnik Generalštaba Britanske Indijske vojske]]; istega leta je bil povišan v [[general (Združeno kraljestvo)|generala]] in postal [[pribočnik]] kralja [[Jurij V. Britanski|Jurija V.]]&lt;ref name=&quot;Worcestershireregiment.com&quot;&gt;[http://www.worcestershireregiment.com/wr.php?main=inc/c_jacob Worcestershireregiment.com]&lt;/ref&gt; Leta 1924 se je vrnil v Anglijo, kjer pa je ostal le do novembra, saj je bil imenovan za poveljnika Severnega poveljstva v Indiji. Naslednje leto pa je postal v.d. [[vrhovni poveljnik, Indija|vrhovnega poveljnika, Indije]].&lt;ref name=odnb/&gt; Novembra istega leta pa je postal [[vojaški sekretar Indijske pisarne]] in bil povišan v [[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|feldmaršal]]a; položaj vojaškega sekretarja je zasedal do maja 1930. V letih 1937–1943 pa je bil [[Constable]] [[Tower of London]].&lt;ref name=odnb/&gt; 

2. februarja 1927 je postal [[polkovnik-komandant]] svojega bivšega Worchestershirskega polka.&lt;ref name=&quot;Worcestershireregiment.com&quot;/&gt;

== Družina ==
Leta 1894 se je poročil s Claro Pauline Wyatt, s katero sta imela enega sina [[Edward Ian Claud Jacob|Edwarda Iana Clauda Jacoba]], ki je dosegel čin generalporočnika, bil pomočnik [[vojaški sekretar vojnega kabineta (Združeno kraljestvo)|vojaškega sekretarja vojnega kabineta]] in [[generalni direktor BBC]] ter eno hčerko Aileen Swinton Jacob (1895–1907).&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Jacob/Claud_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{s-start}}
{{s-mil}}
{{s-bef|before=[[G. T. Forestier-Walker]]}} 
{{s-ttl|title=Poveljnik, [[21. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|21. divizija]]|years=1915–1916}}
{{s-aft|after=[[David Campbell (British Army officer)|David Campbell]]}}
|-
{{succession box | title=[[Vrhovnik poveljnik, Indija]] | before=[[Henry Rawlinson, 1st Baron Rawlinson|Henry Rawlinson]] | after=[[William Riddell Birdwood|William Birdwood]] | years=1925}}
|-
{{s-bef|before=[[Alexander Cobbe|Sir Alexander Cobbe]]}} 
{{s-ttl|title=[[Vojaški sekretar Indijske pisarne]]|years=1926&amp;ndash;1930}}
{{s-aft|after=[[Alexander Cobbe|Sir Alexander Cobbe]]}}
{{s-hon}}
{{s-bef|before=[[George Francis Milne]]}} 
{{s-ttl|title=[[Constable of the Tower|Constable of the Tower of London]]|years=1943 &amp;ndash; 1948}}
{{s-aft|after=[[Philip Walhouse Chetwode]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jacob, Claud}}
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]]</text>
      <sha1>soat6qqh8s8ga5biaag9rhsztyozhsf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686904</id>
      <parentid>6686902</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6266" sha1="j16r1i0fq0csml4x6nqjdtdo76f9t8z" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Claud William Jacob
|nickname=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1882–1925
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpus]]&lt;br&gt;[[Britanska Indijska vojska]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=generalporočnik [[Edward Ian Claud Jacob]] (sin)
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Claud Jacob''', [[Red kopeli|GCB]], [[Red zvezde Indije|GCSI]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[21. november]] [[1863]], † [[2. junij]] [[1948]].

== Življenjepis ==
Rodil se je v [[Mahidpur]] ([[Britanska Indija]]) [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajorju]] [[William Jacob|Williamu Jacobu]] in Elizi Jacob.&lt;ref name=odnb&gt;[http://www.oxforddnb.com/view/article/34143?docPos=1 Oxford Dictionary of National Biography]&lt;/ref&gt;

Leta 1882 je diplomiral na [[Kraljeva vojaška akademija Sandhurst|Kraljevi vojaški akademiji Sandhurst]], nakar je bil dodeljen [[Worcestershirski polk|Worcestershirskemu polku]] ''(Worcestershire Regiment)''.&lt;ref name=odnb/&gt; Konec leta 1884 je bil premeščen v [[Britanska Indijska vojska|Britansko Indijsko vojsko]] in bil dodeljen [[30. polk bombajske domorodske pehote|30. polku bombajske domorodske pehote]]''(30th Regiment Bombay Native Infantry)''. Nato je bil premeščen v [[24. polk bombajske pehote]] ''(24th Regiment of Bombay Infantry)''.&lt;ref name=odnb/&gt; Leta 1890 se je udeležil ekspedicije v dolini [[Žob]], kjer je nato postal poveljnik Žobskga korpusa pomagačev ''(Zhob Levy Corps)''.&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;&gt;[http://www.myjacobfamily.com/favershamjacobs/sirclaudjacob.htm Myjacobfamily.com]&lt;/ref&gt;

Leta 1912 je bil imenovan za prvega generalštabnega častnika [[Meerutska divizija|Meerutske divizije]] ''(Meerut Division)'', s katero se je udeležil tudi bojev v Franciji med prvo svetovno vojno.&lt;ref name=odnb/&gt; Kot edini častnik Britanske indijske vojske je tam ostal in zasedel visoke poveljniške položaje. Tik pred božičem 1914 se je izkazal, ko je divizija utrpela visoke izgube med nemškim napadom.

Zgodaj leta 1915 je postal poveljnik Dehra-dunske brigade ''(Dehra Dun Brigade)'' in septembra istega leta je prevzel poveljstvo Meerutske divizije, katero je vodil med [[bitka za Loos|bitko za Loos]].&lt;ref name=odnb/&gt; Novembra, ko je Indijski korpus zapuščal [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]], je 18. novembra 1915 prevzel poveljstvo [[21. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|21. divizije]].&lt;ref name=odnb/&gt;

Septembra 1916 je postal poveljnik [[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpusa]] [[5. armada (Združeno kraljestvo)|5. armade]], kateremu je poveljeval med [[bitka na Sommi|bitko na Sommi]].&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;/&gt;

Leta 1917 je bil povišan v [[generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]], nato pa je po koncu vojne poveljeval korpusu [[Britanska kopenska vojska na Renu|Britanske kopenske vojske na Renu]]. Tu je ostal vse do leta 1920, ko se je vrnil v Indijo kot [[načelnik Generalštaba Britanske Indijske vojske]]; istega leta je bil povišan v [[general (Združeno kraljestvo)|generala]] in postal [[pribočnik]] kralja [[Jurij V. Britanski|Jurija V.]]&lt;ref name=&quot;Worcestershireregiment.com&quot;&gt;[http://www.worcestershireregiment.com/wr.php?main=inc/c_jacob Worcestershireregiment.com]&lt;/ref&gt; Leta 1924 se je vrnil v Anglijo, kjer pa je ostal le do novembra, saj je bil imenovan za poveljnika Severnega poveljstva v Indiji. Naslednje leto pa je postal v.d. [[vrhovni poveljnik, Indija|vrhovnega poveljnika, Indije]].&lt;ref name=odnb/&gt; Novembra istega leta pa je postal [[vojaški sekretar Indijske pisarne]] in bil povišan v [[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|feldmaršal]]a; položaj vojaškega sekretarja je zasedal do maja 1930. V letih 1937–1943 pa je bil [[Constable]] [[Tower of London]].&lt;ref name=odnb/&gt; 

2. februarja 1927 je postal [[polkovnik-komandant]] svojega bivšega Worchestershirskega polka.&lt;ref name=&quot;Worcestershireregiment.com&quot;/&gt;

== Družina ==
Leta 1894 se je poročil s Claro Pauline Wyatt, s katero sta imela enega sina [[Edward Ian Claud Jacob|Edwarda Iana Clauda Jacoba]], ki je dosegel čin generalporočnika, bil pomočnik [[vojaški sekretar vojnega kabineta (Združeno kraljestvo)|vojaškega sekretarja vojnega kabineta]] in [[generalni direktor BBC]] ter eno hčerko Aileen Swinton Jacob (1895–1907).&lt;ref name=&quot;Myjacobfamily.com&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Jacob/Claud_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{s-start}}
{{s-mil}}
{{s-bef|before=[[G. T. Forestier-Walker]]}} 
{{s-ttl|title=Poveljnik, [[21. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|21. divizija]]|years=1915–1916}}
{{s-aft|after=[[David Campbell (British Army officer)|David Campbell]]}}
|-
{{succession box | title=[[Vrhovnik poveljnik, Indija]] | before=[[Henry Rawlinson, 1st Baron Rawlinson|Henry Rawlinson]] | after=[[William Riddell Birdwood|William Birdwood]] | years=1925}}
|-
{{s-bef|before=[[Alexander Cobbe|Sir Alexander Cobbe]]}} 
{{s-ttl|title=[[Vojaški sekretar Indijske pisarne]]|years=1926&amp;ndash;1930}}
{{s-aft|after=[[Alexander Cobbe|Sir Alexander Cobbe]]}}
{{s-hon}}
{{s-bef|before=[[George Francis Milne]]}} 
{{s-ttl|title=[[Constable of the Tower|Constable of the Tower of London]]|years=1943 &amp;ndash; 1948}}
{{s-aft|after=[[Philip Walhouse Chetwode]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jacob, Claud}}
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]</text>
      <sha1>j16r1i0fq0csml4x6nqjdtdo76f9t8z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Millis Rowland Jefferis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216751</id>
    <revision>
      <id>6686909</id>
      <parentid>4507028</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1898" sha1="1lpzzjj66jn9c94sag9ehnvlfs6w85w" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Millis Rowland Jefferis
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]&lt;br&gt;[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1918–1953
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Millis Rowland Jefferis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. januar]] [[1899]], † [[5. september]] [[1963]].

Jefferis je v [[1920.]] letih delal kot vojaški [[inženir]] v [[Indija|Indiji]] in današnjemu [[Pakistan]]u, kjer je bil odgovoren za izgradnjo cest in mostov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sprva služil na [[Norveška|Norveškem]] kot [[saboter]], nato pa je kot strokovnjak za eksplozive poveljeval enoti, ki se je ukvarjala s konstruiranjem novih orožij. Enota z nazivom MD1 je bila neposredno podrejena ministru za obrambo ([[Winston Churchill|Churchillu]]) in izven običajne vojaške hierarhije, zato je dobila vzdevek »delavnica igrač Winstona Churchilla«.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Jefferis/Millis_Rowland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jefferis, Millis Rowland}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]</text>
      <sha1>1lpzzjj66jn9c94sag9ehnvlfs6w85w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686910</id>
      <parentid>6686909</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:29:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1989" sha1="p1f09upif7j9lh0m9nuvkxrl047um62" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Millis Rowland Jefferis
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]&lt;br&gt;[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1918–1953
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Millis Rowland Jefferis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. januar]] [[1899]], † [[5. september]] [[1963]].

Jefferis je v [[1920.]] letih delal kot vojaški [[inženir]] v [[Indija|Indiji]] in današnjemu [[Pakistan]]u, kjer je bil odgovoren za izgradnjo cest in mostov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sprva služil na [[Norveška|Norveškem]] kot [[saboter]], nato pa je kot strokovnjak za eksplozive poveljeval enoti, ki se je ukvarjala s konstruiranjem novih orožij. Enota z nazivom MD1 je bila neposredno podrejena ministru za obrambo ([[Winston Churchill|Churchillu]]) in izven običajne vojaške hierarhije, zato je dobila vzdevek »delavnica igrač Winstona Churchilla«.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Jefferis/Millis_Rowland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jefferis, Millis Rowland}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]</text>
      <sha1>p1f09upif7j9lh0m9nuvkxrl047um62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Mevlja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217095</id>
    <revision>
      <id>6686518</id>
      <parentid>6491412</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:31:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2500" sha1="pexuk3t2n4w9ini6d6a5iqba2b7yaxl" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Dušan Mevlja''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec]], [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[30. marec]] [[1920]], [[Maribor]], † [[25. julij]] [[2008]], Maribor.

== Življenjepis ==
Dušan Mevlja izhaja iz družine, ki so jo okoliščine po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] pripeljale iz [[Trst]]a v Maribor. Po končani osnovni šoli je na učiteljišču v Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]], se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v [[partizani|partizane]]; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v [[Bela krajina|Beli Krajini]]. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame. Igral je predvsem komične in tragikomične vloge, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega [[Toti list|Totega lista]] in eden prvih in stalnih sodelavcev [[Pavliha (časopis) |Pavlihe]]. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Umrl je v domu za ostarele na Taboru v Mariboru.

== Literarno delo ==
Mevlja je pisal je [[Humoreska|humoreske]], [[Anekdota|anekdote]], [[Satira|satire]] in [[Aforizem|aforizme]], [[poezija|pesmi]] ter [[dramatika|dramske tekste]] in mladinsko literaturo. Mnoga njegova dela se nanašajo na življenje iz gledališkega sveta (''Gledališke humoreske'', 1953; ''Smeh za kulisami'', 1969). V pesmih je izpovedoval predvsem satiro. Leta 1990 je izdal izbor ''Oporoka'' v katerem objaljene pesmi iz že prej objaljenih pesniških zbirk. Knjiga [[črtica (književnost)|črtic]] in [[novela (književnost)|novel]] o vojni in povojnih časih ''Mornar na suhem'' je izšla 1970).

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]

== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
* Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

{{literat-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mevlja, Dušan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]]</text>
      <sha1>pexuk3t2n4w9ini6d6a5iqba2b7yaxl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alan Hale (astronom)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218213</id>
    <revision>
      <id>6686439</id>
      <parentid>6686334</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:26:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{sklici}}</comment>
      <origin>6686439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1489" sha1="brk2wowjz04ueamc99mb3evr4rt17c8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name = Alan Hale
}}
'''Alan Hale''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[7. marec]], [[1958]], [[Tačikava]], [[Japonska]], † [[6. junij]] [[2026]].
 
== Življenje ==

Alan Hale je bil rojen na [[Japonska|Japonskem]]. Njegova družina se je preselila v [[Alamogordo]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po visoki šoli je od leta 1976 do 1980 študiral na [[Ameriška pomorska akademija|Ameriški pomorski akademiji]] v [[Annapolis]]u, kjer je diplomiral leta 1980. Služboval je v [[Laboratorij za reaktivni pogon|Laboratoriju za reaktivni pogon]] (JPL). Med službovanjem je pogodbeno sodeloval pri programu [[Deep Space Network]], vključen pa je bil tudi v več projektov, sodeloval je pri programu [[Voyager 2]]. Pozneje se je zaposlil na [[Državna univerza Nove Mehike|Državni univerzi Nove Mehike]] v mestu [[Las Cruces]], kjer je tudi doktoriral iz astronomije v letu [[1992]]. Ker ni bilo veliko posla za astronome, je ustanovil [[Jugozahodni inštitut za vesoljske raziskave]] (Southwest Institute for Space Research), ki je danes znan kot ''Earthrise Institute''.

Najbolj je znan kot soodkritelj [[Komet Hale-Bopp|Kometa Hale-Bopp]] v letu [[1995]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.earthriseinstitute.org/ Earthrise Institute]

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o astronomu}}

{{DEFAULTSORT:Hale, Alan}}
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Odkritelji kometa]]</text>
      <sha1>brk2wowjz04ueamc99mb3evr4rt17c8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686750</id>
      <parentid>6686439</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:21:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6686750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1554" sha1="deq7fpsa2j0qgejxsxj5vyde3myyzvr" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name = Alan Hale
}}
'''Alan Hale''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[7. marec]], [[1958]], [[Tačikava]], [[Japonska]], † [[6. junij]] [[2026]], [[Cloudcroft, Nova Mehika|Cloudcroft]], [[Nova Mehika]], [[ZDA]].

== Življenje ==

Alan Hale je bil rojen na [[Japonska|Japonskem]]. Njegova družina se je preselila v [[Alamogordo]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po visoki šoli je od leta 1976 do 1980 študiral na [[Ameriška pomorska akademija|Ameriški pomorski akademiji]] v [[Annapolis]]u, kjer je diplomiral leta 1980. Služboval je v [[Laboratorij za reaktivni pogon|Laboratoriju za reaktivni pogon]] (JPL). Med službovanjem je pogodbeno sodeloval pri programu [[Deep Space Network]], vključen pa je bil tudi v več projektov, sodeloval je pri programu [[Voyager 2]]. Pozneje se je zaposlil na [[Državna univerza Nove Mehike|Državni univerzi Nove Mehike]] v mestu [[Las Cruces]], kjer je tudi doktoriral iz astronomije v letu [[1992]]. Ker ni bilo veliko posla za astronome, je ustanovil [[Jugozahodni inštitut za vesoljske raziskave]] (Southwest Institute for Space Research), ki je danes znan kot ''Earthrise Institute''.

Najbolj je znan kot soodkritelj [[Komet Hale-Bopp|Kometa Hale-Bopp]] v letu [[1995]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.earthriseinstitute.org/ Earthrise Institute]

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o astronomu}}

{{DEFAULTSORT:Hale, Alan}}
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Odkritelji kometa]]</text>
      <sha1>deq7fpsa2j0qgejxsxj5vyde3myyzvr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686752</id>
      <parentid>6686750</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Ameriški ateisti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1587" sha1="b4oyfma49dznb6sf8zydpxrbi7m7jz7" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name = Alan Hale
}}
'''Alan Hale''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[7. marec]], [[1958]], [[Tačikava]], [[Japonska]], † [[6. junij]] [[2026]], [[Cloudcroft, Nova Mehika|Cloudcroft]], [[Nova Mehika]], [[ZDA]].

== Življenje ==

Alan Hale je bil rojen na [[Japonska|Japonskem]]. Njegova družina se je preselila v [[Alamogordo]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po visoki šoli je od leta 1976 do 1980 študiral na [[Ameriška pomorska akademija|Ameriški pomorski akademiji]] v [[Annapolis]]u, kjer je diplomiral leta 1980. Služboval je v [[Laboratorij za reaktivni pogon|Laboratoriju za reaktivni pogon]] (JPL). Med službovanjem je pogodbeno sodeloval pri programu [[Deep Space Network]], vključen pa je bil tudi v več projektov, sodeloval je pri programu [[Voyager 2]]. Pozneje se je zaposlil na [[Državna univerza Nove Mehike|Državni univerzi Nove Mehike]] v mestu [[Las Cruces]], kjer je tudi doktoriral iz astronomije v letu [[1992]]. Ker ni bilo veliko posla za astronome, je ustanovil [[Jugozahodni inštitut za vesoljske raziskave]] (Southwest Institute for Space Research), ki je danes znan kot ''Earthrise Institute''.

Najbolj je znan kot soodkritelj [[Komet Hale-Bopp|Kometa Hale-Bopp]] v letu [[1995]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.earthriseinstitute.org/ Earthrise Institute]

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o astronomu}}

{{DEFAULTSORT:Hale, Alan}}
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Odkritelji kometa]]
[[Kategorija:Ameriški ateisti]]</text>
      <sha1>b4oyfma49dznb6sf8zydpxrbi7m7jz7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matjaž Kek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>223362</id>
    <revision>
      <id>6686644</id>
      <parentid>6674552</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6686644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7843" sha1="334b7hrclb39p6l8ser0kpa7x73lf8p" xml:space="preserve">{{zapomen|njegovega sina in nogometaša|Matjaž Kek mlajši}}
{{Infobox football biography
| image               = Matjaž Kek 2021.jpg
| birth_date          = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place         = &lt;!--WD--&gt;
| position            = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1         = –1980 | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]
| years1              = 1979–1980 |clubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]
| years2              = 1980–1985 |clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]]  |caps2 = 114 |goals2 = 36
| years3              = 1985–1988 |clubs3 = [[SV Spittal|Spittal/Drau]]
| years4              = 1988–1995 |clubs4 = [[Grazer AK|GAK]]
| years5              = 1995–1999 |clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps5 = 126 |goals5 = 17
| nationalyears1      = 1992 |nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0
| manageryears1       = 2000 |managerclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]]
| manageryears2       = 2001 |managerclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] (zač.)
| manageryears3       = 2002–2004 |managerclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]]
| manageryears4       = 2006 |managerclubs4 = Slovenija do 15 let
| manageryears5       = 2006–2007 |managerclubs5 = Slovenija do 16 let
| manageryears6       = 2007–2011 |managerclubs6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| manageryears7       = 2011–2012 |managerclubs7 = [[Ittihad FC|Al-Ittihad]]
| manageryears8       = 2013–2018 |managerclubs8 = [[HNK Rijeka|Rijeka]]
| manageryears9       = 2018–2025 |managerclubs9 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| manageryears10      = 2026–     |managerclubs10= [[HNK Rijeka|Rijeka]]
|caption=Matjaž Kek, 2021}}
'''Matjaž Kek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[trener]] * [[9. september]] [[1961]], [[Maribor]].

Kek je nekdanji nogometaš ter trener [[NK Maribor|Maribora]], [[HNK Rijeka|Rijeke]] in nekdanji selektor [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].

== Igralska kariera ==

Kek je svojo poklicno kariero začel pri [[NK Maribor]]u leta 1979, preden se je preselil k avstrijskemu klubu [[SV Spittal/Drau]] leta 1984, kjer je prebil štiri sezone. Potem se je preselil k še enemu avstrijskemu klubu, [[Grazer AK]], kjer je igral naslednjih pet let do leta 1995, ko se je za zadnjih pet let svoje kariere vrnil v rodni [[Maribor]] k [[NK Maribor]], kjer je v tem času osvojil tri naslove državnega prvaka, potem pa se je upokojil. Večino kariere je odigral v obrambi, še posebej na osrednjem branilskem položaju. Bil je znan po svojem močnem strelu iz razdalje in svojih vodstvenih sposobnostih. 

V karieri je tudi enkrat igral za državno reprezentanco. 

== Trenerska kariera ==

=== NK Maribor ===
Po koncu kariere je Kek ostal pri [[NK Maribor]]u, kjer je bil leto dni pomočnik trenerja, leta 2000 pa so ga imenovali za glavnega trenerja. Pod njegovim vodstvom je ekipa uspeh ponovila leta 2003. Leta 2006 je bil selektor reprezentanc do 15. in 16. leta. V [[Slovenska nogometna reprezentanca#Kvalifikacije za SP 2010|kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010]] je Slovenijo popeljal do dodatnih kvalifikacij, kjer je premagala Rusijo in se uvrstila na Svetovno prvenstvo v [[JAR]] 2010.

S trenerskim delom se je začel ukvarjati leta [[1999]], ko se je [[NK Maribor]] uvrstil v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Sprva je v Mariboru deloval kot pomočnik trenerja [[Bojan Prašnikar|Bojana Prašnikarja]], že v letu 2001/2002 pa je kot glavni trener postal državni prvak. Vodenje slovenske izbrane vrste je prevzel še v prejšnjih kvalifikacijah, potem ko je nadomestil zaradi slabih rezultatov odstavljenega [[Branko Oblak|Branka Oblaka]].

=== Slovenska reprezentanca ===
[[Slika:Matjaž Kek.jpg|left|sličica|Matjaž Kek, 2009|256x256_pik]]
3. januarja 2007 pa je bil imenovan za selektorja [[Slovenska nogometna reprezentanca|članske reprezentance]]. Prvo tekmo kot selektor je vodil 7. februarja 2007, nasprotnik Slovenije v prijateljskem obračunu pa je bila tedaj [[Estonija]]. V [[Slovenska nogometna reprezentanca#Dodatne kvalifikacije za SP 2010|dodatnih kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010]] je Slovenijo po zmagi nad Rusijo popeljal na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]], kjer je na prvi tekmi v predtekmovalni skupini C premagala [[Slovenska nogometna reprezentanca#Skupina C|Alžirijo z 1:0]] in dosegla prvo zmago na velikih tekmovanjih. V naslednjih tekmah je remizirala (ZDA) in izgubila (Anglija) ter s 4 točkami končala na tretjem mestu v skupini in se ni uvrstila v osmino finala. Vseeno je s tem dosegla največji uspeh slovenskega nogometa v zgodovini in po prvenstvu je Slovenija na lestivici Fife zasedla dotedaj rekordno 19. mesto na svetu. Obdržala ga je naslednje tri mesece, 20. oktobra 2010 pa je dosegla nov mejnik, saj je bila na 15. mestu. Kek in [[Nogometna zveza Slovenije]] sta predčasno prekinila pogodbo o sodelovanju 24. oktobra 2011, nasledil ga je [[Slaviša Stojanovič]].

=== HNK Rijeka ===
Leta 2013 je postal trener kluba [[HNK Rijeka]] v [[1. hrvaška nogometna liga|1. hrvaški nogometni ligi]]. Klub je v sezonah 2013/14, 2014/15 in 2015/16 popeljal do naslov hrvaškega podprvaka, v sezoni 2016/17 pa prvič v zgodovini kluba do naslova hrvaškega prvaka.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/rujevica-nori-kekova-rijeka-prvic-hrvaski-prvak/422936 |title=Rujevica nori: Kekova Rijeka prvič hrvaški prvak! |accessdate=22. maja 2017 |date=21. maj 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Po slabšem začetku sezone 2018/19 je 6. oktobra 2018 odstopil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/po-nizu-slabsih-rezultatov-kek-odstopil-z-mesta-trenerja-rijeke/468067 |title=Po nizu slabših rezultatov Kek odstopil z mesta trenerja Rijeke |accessdate=20. oktobra 2018 |date=6. oktober 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

=== Slovenska reprezentanca drugič ===
27. novembra 2018 ga je [[Nogometna zveza Slovenije]] na seji izvršnega odbora uradno potrdila za selektorja, zamenjal je začasnega selektorja [[Igor Benedejčič|Igorja Benedejčiča]], ki bo pomočnik selektorja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kek-sem-optimist-preprican-sem-da-se-da-narediti-dobra-zgodba/473079 |title=Kek: Sem optimist. Prepričan sem, da se da narediti dobra zgodba. |accessdate=28. novembra 2018 |date=27. november 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==

Prihaja iz nogometne družine, saj je za [[NK Maribor]] igral že njegov oče Franc, v začetku kariere je tam igral tudi njegov sin [[Matjaž Kek mlajši|Matjaž]].

Matjaž Kek je obiskoval Pedagoško gimnazijo v Mariboru, nato pa diplomiral na Fakulteti za šport in je ob [[Srečko Katanec|Srečku Katancu]] in [[Boštjanu Cesarju]] edini slovenski selektor, ki je tudi zaigral za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{Selektorji slovenske članske nogometne reprezentance}}
{{Slovenia Squad 2010 World Cup}}
{{Slovenia squad UEFA Euro 2024}}
{{Trenerji NK Maribora}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kek, Matjaž}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Spittala]]
[[Kategorija:Nogometaši Grazerja AK]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Selektorji slovenske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji NK Maribora]]
[[Kategorija:Trenerji HNK Rijeke]]
[[Kategorija:Trenerji Al-Ittihada]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]]
[[Kategorija:Mariborski športniki]]</text>
      <sha1>334b7hrclb39p6l8ser0kpa7x73lf8p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spilimbergo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240082</id>
    <revision>
      <id>6686595</id>
      <parentid>6664597</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:17:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9984" sha1="2dz9xwwm146cgnfd1ycblp6brkcs45x" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Spilimbergo
| official_name       = Città di Spilimbergo
| native_name         =Spilimberc 
| image_skyline       = FiSpilimbergoAltstadt.jpg
| image_caption       = Spilimbergo, zgodovinski center mesta
| image_shield        = Slika:Spilimbergo-Stemma.gif
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 46 |latm  = 07 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 53 |longs =   |longEW = E 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] 
| frazioni            = Barbeano, Baseglia, Gaio, Gradisca, Istrago, Tauriano, Vacile
|established_date     =  pred [[1121]]
| mayor_party         = 
| mayor               = Enrico Sarcinelli (od 2018)
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 72
| population_footnotes = 
| population_total    = 12168
| population_as_of    = 30. september 2010
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Spilimberghesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 132
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| istat               = 093044
| saint               = [[Sveti Rok]]
| day                 = 16. avgust
| postal_code         = 33097
| area_code           = 0427
| website             = http://www.comune.spilimbergo.pn.it 
| footnotes           = 
}}

'''Spilimbergo''' ({{Jezik-fur|Spilimberc}}, {{Jezik-de|Spengenberg}}) je [[italija]]nsko mesto in občina z 12.000 prebivalci v deželi [[Furlanija-Julijska krajina]], na ledenodobni terasi nad desnim bregom [[Tilment|reke Tilment]].

Zgodovinsko mesto je bilo upravno del nekdanje [[Pokrajina Pordenone|Pokrajine Pordenone]], sedaj pa je predvideno, da bo občina postala del novooblikovane medobčinske zveze Tilment, katere sedež je v bližnjem [[San Vito al Tagliamento|San Vitu al Tagliamento]], vendar pristopne listine Občina Spilimbergo doslej ni podpisala.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.amministrazionicomunali.it/unione/unione-dei-comuni-di-uti-del-tagliamento |title=UTI del Tagliamento |accessdate=20. september 2023 |date= |format= |work=|language=it }}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina ==

Območje je bilo zagotovo naseljeno že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]], o čemer pričajo ostanki utrdbe pri [[Gradisca|Gradisci]], na levem bregu potoka Cosa, ki jo uvrščajo v čas t. i. [[bronasta doba|kaštelirske kulture]]. Najstarejši ohranjeni dokument, ki omenja Castrum de Spengenberg, je iz leta 1120. V obdobju med 1420 do 1797 je mesto spadalo pod oblast [[Beneška republika|Benetk]]. Leta 1797 je Spilimbergo postal del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in kasneje [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], sestavni del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] pa je bil od leta 1866 do 1946.
=== Potresa leta 1976 ===
Leta 1976 sta mesto v veliki meri prizadejala uničujoča potresa 6. maja in 15. septembra. Uničila sta številne zgradbe, ki jih nista poškodovali obe svetovni vojni. Po potresu so mesto postopoma obnovili, uporabljajoč kriterije protipotresne gradnje, preveč poškodovane stavbe pa nadomestili z novimi.

== Razvoj naselja ==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je v povezavi z gradom mogočne [[Koroška (vojvodina)|koroške]] plemiške rodbine Spengenberg (zgrajenim v 11. stoletju) na naravni terasi nad reko Tilment razvila naselbina, iz imena rodbine oz. gradu izvira tudi današnje ime mesta Spilimbergo. Grad je tedaj predstavljal center enega največjih [[fevd]]ov v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]], ki ga je upravljala plemiška rodbina nemškega porekla, katere grbovni simbol je bil lev. Prvo mogočno obzidje so zgradili med kmečkim uporom leta 1511 in ga je le nekaj tednov zatem porušil [[potres]]. Naselje so postopno obnovljali v 16. stoletju, v njem so imele svoje rezidence tudi različne plemiške rodbine. Skupaj z rastjo naselja so postopoma zgradili tudi tri (čedalje večja) mestna obzidja, ki so še delno ohranjena, predvsem stolpi.

== Zgodovinski center mesta ==
Mesto se je širilo v nasprotno smer od gradu, zgrajenega ob samem robu terase. Najstarejša dela naselja sta tako Borgo Vecchio (stara četrt) in Valbruna, ki ju je obdajalo prvo obzidje. Dostop skozenj je bil skozi vrata pod še danes ohranjenem stolpom Torre Orientale. V 14. stoletju so zgradili nove četrti Borgo di Mezzo, Broiluccio (danes trg Borgolucido) in Borgo Nuovo (nova četrt). Od obzidja, ki jih je varoval, je ohranjen samo stolp Torre Occidentale z vrati. 

Osnovne dejavnost naselja so bile od nekdaj trgovina in razne obrti, posebej na Piazza del Duomo (trgu ob župnijski cerkvi) pa so organizirali [[sejem|sejme]]. Na tem trgu, pod občinsko ložo (Loggia della Macia), je na stebru še danes označena t. i. &quot;Macia&quot;, uradna mera, ki so jo ob prodaji tkanin uporabljali v mestu.

[[Slika:Spilimbergo Castello 01.jpg|thumb|right|250px|Poslikano pročelje gradu v Spilimbergu]]

=== Grad ===
Grad, ki je bil zgrajen verjetno v 11. stoletju, je bil kasneje utrjen z obrambnim vodnim jarkom. Za dostop v grad je služil [[dvižni most]], ki so ga v 18. stoletju nadomestili s kamnitim mostom. Prvotno ime gradu je bilo Spengenberg, kar pomeni »sokolji grad«, po njem je dobilo ime tudi naselje. Na s freskami okrašeni fasadi gradu so v spodnji vrsti naslikani prizori plemiških užitkov, v zgornji vrsti pa plemiške vrline.
[[Slika:Building of Scuola Mosaicisti del Friuli, Spilimbergo, ItalyJPG.jpg|sličica|200px|thumb|desno|Šola mozaika v Spilimbergu]]

=== Duomo Santa Maria Maggiore ===
Najpomembnejša cerkev v mestu je župnijska cerkev (duomo) Santa Maria Maggiore. Z njeno gradnjo so začeli leta 1284, na pobudo plemiča Walterpertolda, in pred tem porušili celo mestno četrt. Glavno pročelje na vzhodni strani označuje sedem okroglih oken, ob katerih so v notranjosti uprizorjeni angeli apokalipse ob koncu sveta. Severno pročelje označuje veliki kamniti portal z grbi plemiških rodbin. 
V notranjosti so na stenah glavne ladje ohranjene [[freska|freske]] iz 14. stoletja, s prizori iz stare in nove zaveze ter križanjem na sredini. Freske so bile dolgo skrite pod nanosi kasnejšega ometa, odkrili so jih šele leta 1930. Med svetniki je pogosto prikazan Giovanni Battista, mestni predstavnik bogate [[Firence|firenške]] rodbine bankirjev, ki je sofinancirala gradnjo stolnice. V sredini cerkve so mogočne [[orgle]] iz 16. stoletja, z vratci, ki so jih čudovito poslikali v [[Pordenone|Pordenonu]].

=== Šola mozaika ===
Mesto samo je daleč naokrog znano po svoji šoli [[mozaik]]a ( [[italijanščina|italijansko]]: '''Scuola Mosaicisti del Friuli'''), ki je bila ustanovljena leta 1922, z namenom, da bi lahko mladim ohranili znanje o tej starodavni tehniki. Posebna oblika mozaika je t. i. terazzo, to je tlak iz naravnih kamnov, ki so ga tradicionalno izdelovali v okoliških naseljih Spilimberga, v krajih kot so Sequals, Solimbergo, Cavasso, Meduno in Toppo. Pri tem so uporabljali kamne iz reke Tilment. Danes je šola mozaika v Spilimbergu edina te vrste, ki izobražuje profesionalce v tehniki mozaika, zato se na njej izobražujejo tudi številni mladi iz tujine. Posebna skrb se namenja razvoju novih tehnik in novih umetniških izdelkov, izdelujejo se tudi mozaiki po naročilu, prav tako pa obnavljajo tudi [[antika|antične]] mozaike. Tukaj so izdelali mozaike, ki krasijo [[Kongresna knjižnica|Kongresno knjižnico]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], War Memorial v [[Canberra|Canberri]], baziliko Jezusovega groba v [[Jeruzalem]]u, pa tudi tiste na spomeniku [[Ground Zero]] v [[New York]]u. V šoli je tudi velika galerija, v kateri je moč videti dela učencev in njihovih učiteljev, pa tudi mozaike, ki odkrivajo pet tisočletij zgodovine mozaika: od talnih grških, rimskih in bizantinskih mozaikov, vse do modernih. Med šolskim letom je mogoče obiskati tudi delavnice, kjer lahko vidimo sam postopek izdelave mozaika.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Spilimbergo Duomo 01.jpg|Duomo Santa Maria Maggiore, vzhodno pročelje
DuomoDiSpilimbergo.jpg|Duomo Santa Maria Maggiore, stransko pročelje z glavnim portalom
Spilimbergo 6 - Palazzo di Sopra 20.jpg|Palača Nordis di Sopra, sedaj sedež občinske uprave
Affresco porta occidentale.JPG|Freska na Porta Occidentale
Spilimbergo Corso Roma1.jpg|Spilimbergo, Via Roma
Spilimbergo Torre orientale.jpg|Torre Orientale
&lt;/gallery&gt;

== Kultura==
Festival '''Folkest''' je posvečen glasbi različnih etničnih skupin, narodov in svetovnih kultur, tudi popularni glasbi, katerega prizorišča so poleg Spilimberga tudi v [[Benečija|Benečiji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Istra|Istri]], vsako leto v mesecu juliju.

==Macia==
Obeležje je dobilo ime po starodavni merski enoti, reproducirani na stebru Palače La Loggia na trgu Piazza Duomo. Ta merska enota (iz leta 1438), imenovana Macia, je v Spilimbergu nekoč služila kot merilo za merjenje tkanin in ustreza dolžini 68,4 cm.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prospilimbergo.org/news/|title=Macia di Spilimbergo |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work=|language=it }}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==

*[[Giovanni Battista Cavedalis]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==

* Rus Roman ''Vodnik po Italiji'' Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}}
* Ufficio informazioni e accoglienza turistica ''Spilimbergo nel cuore del Friuli Venezia Giulia '', Spilimbergo, 2013

== Zunanje povezave ==
* [http://www.scuolamosaicistifriuli.it/ spletna stran šole mozaika] pridobljeno 10.2.2018
* [http://www.spilimbergo.eu/ Spilimbergo na starih razglednicah] pridobljeno 10.2.2018
* [http://www.turismo.fvg.it/turismo2004/localita/localita.asp?COM=211&amp;L=2 stran turističnega društva o Spilimbergu] pridobljeno 10.2.2018

{{kategorija v Zbirki|Spilimbergo}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Spilimbergo| ]]</text>
      <sha1>2dz9xwwm146cgnfd1ycblp6brkcs45x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter I. Karadžordževič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242397</id>
    <revision>
      <id>6686914</id>
      <parentid>6662047</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:50:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6686914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3173" sha1="96sfx4h0l81nsgsrd5fsni4k79slbpb" xml:space="preserve">{{Infobox Monarch
| name         = Peter I.
| title        = Kralj Srbije (1903-1918)&lt;br&gt; Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)
| image        = &lt;!-- WD --&gt;
| reign        = [[15. junij]] [[1903]] – [[1. december]] [[1918]] &lt;small&gt;(kot kralj Srbije)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[1. december]] [[1918]] - [[16. avgust]] [[1921]] &lt;small&gt;&lt;br&gt;(kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev)&lt;/small&gt;
| coronation   = [[21. september]] [[1904]]
| predecessor  = [[Aleksander Obrenović|Aleksander I.]] (Obrenović)
| successor    = [[Aleksander I. Karadžordževič|Aleksander I.]]
| spouse       = [[Kneginja Zorka Petrović-Njegoš]]
| issue        = [[Princesa Helena Ruska]]&lt;br&gt;[[Princ Jurij Karađorđević]]&lt;br&gt;[[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander I]]
| royal house  = [[Karadžordževič]]
| royal anthem = [[Bože pravde]]
| father       = [[Knez Aleksander Karadžordževič(knez)|Knez Aleksander Karadžordževič]]
| mother       = Persida Nenadović
| date of birth = &lt;!-- WD --&gt;
| place of birth = &lt;!-- WD --&gt;
| date of death = &lt;!-- WD --&gt;
| place of death = &lt;!-- WD --&gt;
| place of burial = [[Oplenac]]|
}}

'''Peter Karadžordževič''' - &quot;Zedinitelj&quot;, [[Srbi|kralj Srbije,]] kasneje [[Jugoslovani|kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]], * [[29. junij]] [[1844]], [[Beograd]], † [[16. avgust]] [[1921]], [[Beograd]].

Bil je sin kneza Aleksandra Karadžordževiča. Leta 1867, v času izgnanstva Karađorđevićev iz Srbije, je končal višjo vojaško akademijo v [[Metz]]u. Kot prostovoljec v [[Francoska tujska legija|francoski tujski legiji]] je sodeloval v [[francoska-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870-1871 in bil zaradi hrabrosti oblikovan z [[legija časti|legijo časti]].

V bosansko-hercegovski vstaji proti Turkom leta 1875-1878 je pod imenom ''Petar Mrkonjić'' poveljeval enemu izmed odredov upornikov. Med letoma 1883 in 1890 je kot knežji zet živel z ženo, hčerko črnogorskega kneza [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikole]], v [[Črna gora|Črni gori]], nato pa se je leta 1890 zaradi ženine smrti preselil v [[Ženeva|Ženevo]].

V Srbijo se je vrnil po usmrtitvi [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]]. 12. junija 1903 je bil izbran za kralja Srbije. V času njegove ustavne in parlamentarne vladavine se je v Srbiji razvilo gospodarstvo in kultura. V dveh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] mu je uspelo razširiti srbsko ozemlje. Zaradi bolezni je bil prisiljen vladanje prepustiti sinu [[Aleksander I. Karadžordževič|Aleksandru I.]] kot regentu.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* (2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 3290-91.
&lt;/div&gt;

==Glej tudi==
* [[Karadžordževići]]

{{noble-stub}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Karađorđević, Peter I.}}
[[Kategorija:Karađorđevići]]
[[Kategorija:Srbski kralji]]
[[Kategorija:Jugoslovanski kralji]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>96sfx4h0l81nsgsrd5fsni4k79slbpb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pavel Zdovc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242867</id>
    <revision>
      <id>6686478</id>
      <parentid>6174160</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:16:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33796-42</username>
        <id>261280</id>
      </contributor>
      <origin>6686478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6230" sha1="f271ofctj5z7ortyn05wq19jbofbr2i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], + [[3.junij]] [[2026]], [[Dunaj]] ([[Nemščina|nem.]] Wien).  

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do upokojitve 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references group=&quot;&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>f271ofctj5z7ortyn05wq19jbofbr2i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686480</id>
      <parentid>6686478</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:30:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-33796-42|~2026-33796-42]] ([[User talk:~2026-33796-42|talk]]): Rv vir? (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6686480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6183" sha1="5jpyr3yjiv5kf67c67xuobphv81b23o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=|death_place=|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do 1996/2000 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references group=&quot;&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>5jpyr3yjiv5kf67c67xuobphv81b23o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686513</id>
      <parentid>6686480</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:20:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gitka Zdouc</username>
        <id>261284</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6164" sha1="aqo1pfpz56rnibglb1s7f5tbgowlbqa" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=3. junij 2026|death_place=Dunaj|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>aqo1pfpz56rnibglb1s7f5tbgowlbqa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686521</id>
      <parentid>6686513</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:41:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gitka Zdouc</username>
        <id>261284</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6234" sha1="h1ysdbgn1fb24fkbupct4sce6vnh3rp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=3. junij 2026|death_place=Dunaj|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] je bil [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]], + [[3. junij]] [[2026]], [[Dunaj]] ([[Nemščina|nem.]] Wien) na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>h1ysdbgn1fb24fkbupct4sce6vnh3rp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686523</id>
      <parentid>6686521</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:42:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gitka Zdouc</username>
        <id>261284</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6227" sha1="f2fcskiudw26iw6zseks9qb2nmm70uh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=3. junij 2026|death_place=Dunaj|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''', [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]], + [[3. junij]] [[2026]], [[Dunaj]] ([[Nemščina|nem.]] Wien) na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>f2fcskiudw26iw6zseks9qb2nmm70uh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686527</id>
      <parentid>6686523</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:44:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gitka Zdouc</username>
        <id>261284</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6234" sha1="p9dhb3rf77ph75wzoozlgxeurqeltyn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Pavel Zdovc|birth_date=&lt;!--wikidata--&gt;|birth_place=&lt;!--wikidata--&gt;|death_date=3. junij 2026|death_place=Dunaj|image=|caption=|known_for=jezikoslovec|occupation=&lt;!--wikidata--&gt;|other_names=}}'''Pavel Zdovc''' je bil [[Koroški Slovenci|koroškoslovenski]] [[jezikoslovec]] in [[leksikograf]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], * [[25. julij]] [[1933]], [[Rinkole]] ([[Nemščina|nem.]] Rinkolach) pri [[Pliberk|Pliberku]], + [[3. junij]] [[2026]], [[Dunaj]] ([[Nemščina|nem.]] Wien).

== Življenje in delo ==
Rodil se je v kmečki družini na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Po končani gimnaziji (1955) je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Teologija|bogoslovje]], nato na [[Dunaj|Dunaju]] [[Latinščina|latinščino]] in [[Slavistika|slavistiko]]; [[Doktorat|doktoriral]] je z dialektološko [[Disertacija|disertacijo]] ''Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«'' (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v [[Moskva|Moskvi]] (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko [[Filologija|filologijo]] dunajske [[Univerza na Dunaju|univerze]], od 1968/69 do 1998 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v [[Podjuna|podjunskih]] govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem''&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 {{COBISS|ID=1754836}}; razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je [[Trubarjevo priznanje]] NUK (2020).

== Referenčno delo ==
Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}

== Recepcija in diskurz ==
Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru ''[[Enciklopedija_slovenske_kulturne_zgodovine_na_Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'', ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo&lt;ref&gt; Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.&lt;/ref&gt;

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena ''Klagenfurter Feld/[[Celovško polje]]'', ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. &lt;ref&gt; Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.&lt;/ref&gt; &gt; 

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: ''Drautschen/Dravče'', ''Dürnfeld/Suho polje'', ''Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap'' (danes nemško St. Thomas Süd), ''Krähwald/Hrebelja (Hreblje)'', '' Roseneck /Rožnek'' in ''Witternitz/Veternica''.&lt;ref&gt; Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt; K temu je treba dodati še krajevni imeni ''Schöndorf/Lepa vas'' in ''Welzenegg/Belcenek'', ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* e-zemljevid &quot;Dvojezična krajevna imena Koroške&quot; [https://www.koroska.at/map]

== Viri ==
&lt;references&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{SloBio|id=860773|avtor=Stergar Janez|ime=Zdovc Pavel|vir=SBL}}
{{scientist-stub}}{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zdovc, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>p9dhb3rf77ph75wzoozlgxeurqeltyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242992</id>
    <revision>
      <id>6686748</id>
      <parentid>6685421</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:09:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6686748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97986" sha1="g70tz4vne8n0gowkot6fsnxyexv2aha" xml:space="preserve">'''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 315 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.&lt;ref name=&quot;neuradne&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}&lt;/ref&gt;

==Uradne tekme==
[[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]]
[[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]]
[[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]]
[[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]]
:''&lt;span style=&quot;background:#FFCCCC&quot;&gt;Rdeče ozadje&lt;/span&gt;: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; &lt;span style=&quot;background:#FFFFCC&quot;&gt;Rumeno ozadje&lt;/span&gt;: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; &lt;span style=&quot;background:#CEE0F2&quot;&gt;Modro ozadje&lt;/span&gt;: tekme v Ligi narodov.''
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Št.
! Datum
! Stadion
! Lokacija
! Nasprotnik
! Rez.
! Tekmovanje
! Gledalci
! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 315
| 7. junij 2026
| [[Stadion Varteks]]
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Varaždin]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 7.500
| 
|-
| 314
| 4. junij 2026
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 9.023
| 
|-
| 313
| 31. marec 2026
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 3-2
| Prijateljska tekma
| 3.000
|   
|-
| 312
| 28. marec 2026
| [[Puskás Aréna]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]]
| {{fb|Madžarska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 50.000
|   
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 311
| 18. november 2025
| [[Nationalarenan]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
| {{fb|Švedska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 310
| 15. november 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kosovo}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 15.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 309
| 13. oktober 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 14.650
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 308
| 10. oktober 2025
| [[Stadion Faddila Vokkrija]]
| {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]]
| {{fb|Kosovo}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 307
| 8. september 2025
| [[St. Jakob Park]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 11.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 306
| 5. september 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švedska}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 15.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|-
| 305
| 10. junij 2025
| [[Stadion Z’dežele]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|BIH}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|-
| 304
| 6. junij 2025
| [[Stade de Luxembourg]]
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 7.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 303
| 20. marec 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-0
| Liga narodov
| 14.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 302
| 20. marec 2025
| [[Tehelné pole]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-0
| Liga narodov
| 12.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 301
| 17. november 2024
| [[Stadion Ernst Happel]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
| {{fb|Avstrija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 46.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 300
| 14. november 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-4
| Liga narodov
| 15.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 299
| 13. oktober 2024
| [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]]
| {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 1-0
| Liga narodov
| 19.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 298
| 10. oktober 2024
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-3
| Liga narodov
| 23.350
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 297
| 9. september 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 3-0
| Liga narodov
| 9.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 296
| 6. september 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstrija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 14.850
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 295
| 1. julij 2024
| [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]]
| {{fb|Portugalska}}
| 0-0&lt;sup&gt;P&lt;/sup&gt;
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 46.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 294
| 25. junij 2024
| [[RheinEnergieStadion]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-0
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 45.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 293
| 20. junij 2024
| [[Allianz Arena]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-1
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 63.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 292
| 16. junij 2024
| [[MHPArena]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]]
| {{fb|Danska}}
| 1-1
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 55.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 291
| 8. junij 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 11.040
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 290
| 4. junij 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Armenija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 8.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 289
| 26. marec 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Portugalska}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 16.450
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 288
| 21. marec 2024
| [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 1.650
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 287
| 20. januar 2024
| [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]]
| {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]]
| {{fb|ZDA}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;     
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 286
| 20. november 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 16.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 285
| 17. november 2023
| [[Stadion Parken]]
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 35.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 284
| 17. oktober 2023
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 11.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 283
| 15. oktober 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Finska}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 15.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 282
| 26. marec 2023
| [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]]
| {{fb|San Marino}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 281
| 7. september 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 4-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 12.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 280
| 19. junij 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Danska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 14.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 279
| 16. junij 2023
| [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]]
| {{fb|Finska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 32.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 278
| 26. marec 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 10.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 277
| 23. marec 2023
| [[Astana Arena]]
| {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 27.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|-
| 276
| 20. november 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|-
| 275
| 17. november 2022
| [[Cluj Arena]]
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 6.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 274
| 27. september 2022
| [[Friends Arena]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
| {{fb|Švedska}}
| 1-1
| Liga narodov
| 22.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 273
| 24. september 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 2-1
| Liga narodov
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt; 
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 272
| 12. junij 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Srbija}}
| 2-2
| Liga narodov
| 13.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 271
| 9. junij 2022
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-0
| Liga narodov
| 18.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 270
| 5. junij 2022
| [[Stadion Rajka Mitića]]
| {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-4
| Liga narodov
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 269
| 2. junij 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-2
| Liga narodov
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 268
| 28. marec 2022
| [[Stadion Education City|Education City]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]]
| {{fb|Katar}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 267
| 26. marec 2022
| [[Stadion Education City|Education City]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 266
| 14. november 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 265
| 11. november 2021
| [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 2.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 264
| 11. oktober 2021
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 263
| 8. oktober 2021
| [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 262
| 7. september 2021
| [[Stadion Poljud]]
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 261
| 4. september 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 4.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 260
| 1. september 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 259
| 4. junij 2021
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|GIB}}
| 6-0
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 258
| 1. junij 2021
| [[Stadion Tošeja Proeskega]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 257
| 30. marec 2021
| [[Stadion GSP]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 256
| 27. marec 2021
| [[Stadion Fišt]]
| {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 255
| 24. marec 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 254
| 18. november 2020
| [[Stadion Georgiosa Kamarasa]]
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 253
| 15. november 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kosovo}}
| 2-1
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 252
| 11. november 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Azerbajdžan}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 251
| 14. oktober 2020
| [[Stadion Zimbru]]
| {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]
| {{fb|Moldavija}}
| 4-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 250
| 11. oktober 2020
| [[Stadion Faddila Vokkrija]]
| {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]]
| {{fb|Kosovo}}
| 1-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 249
| 7. oktober 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 4-0
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 248
| 6. september 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Moldavija}}
| 1-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 247
| 3. september 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 246
| 19. november 2019
| [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]]
| {{fb|Poljska}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 53.950
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 245
| 16. november 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Latvija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 11.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 244
| 13. oktober 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 15.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 243
| 10. oktober 2019
| [[Stadion Tošeja Proeskega]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 16.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 242
| 9. september 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Izrael}}
| 3-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 10.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 241
| 6. september 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Poljska}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 15.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 240
| 10. junij 2019
| [[Stadion Daugava]]
| {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
| {{fb|Latvija}}
| 5-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 239
| 7. junij 2019
| [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 19.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 238
| 24. marec 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 9.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 237
| 21. marec 2019
| [[Stadion Sammyja Oferja]]
| {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]]
| {{fb|Izrael}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 12.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 236
| 19. november 2018
| [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]]
| {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 235
| 16. november 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-1
| Liga narodov
| 10.250
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 234
| 16. oktober 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Liga narodov
| 5.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 233
| 13. oktober 2018
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-1
| Liga narodov
| 14.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 232
| 9. september 2018
| [[Stadion GSP]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-2
| Liga narodov
| 300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 231
| 6. september 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-2
| Liga narodov
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt; 
|-
| 230
| 2. junij 2018
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 229
| 27. marec 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Belorusija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 228
| 24. marec 2018
| [[Stadion Wörthersee]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 18.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 227
| 8. oktober 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Škotska}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 11.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 226
| 5. oktober 2017
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 61.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 225
| 4. september 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Litva}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 6.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 224
| 1. september 2017
| [[Štadión Antona Malatinského]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 15.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 223
| 10. junij 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 7.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 222
| 26. marec 2017
| [[Hampden Park]]
| {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| {{fb|SCO}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 221
| 14. november 2016
| [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]]
| {{fb|Poljska}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 40.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 220
| 11. november 2016
| [[Stadion Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 219
| 11. oktober 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 13.300
|  &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 218
| 8. oktober 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 10.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 217
| 4. september 2016
| [[Stadion LFF]]
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]]
| {{fb|Litva}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 4.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 216
| 5. junij 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Turčija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 7.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 215
| 30. maj 2016
| [[Stadion Swedbank]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 17.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 214
| 28. marec 2016
| [[Windsor Park ]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 13.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 213
| 23. marec 2016
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|MKD}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 212
| 17. november 2015
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]]
| 12.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 211
| 14. november 2015
| [[Arena Lvov]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 210
| 12. oktober 2015
| [[Stadion San Marino|San Marino]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]]
| {{fb|San Marino}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 780
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 209
| 9. oktober 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Litva}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 10.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 208
| 8. september 2015
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 207
| 5. september 2015
| [[St. Jakob Park]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 25.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 206
| 14. junij 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Anglija}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 15.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 205
| 30. marec 2015
| [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]]
| {{fb|Katar}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 204
| 27. marec 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 6-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 8.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 203
| 19. november 2014
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kolumbija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 15.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 202
| 15. november 2014
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 1-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 82.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 201
| 12. oktober 2014
| [[Stadion LFF]]
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]]
| {{fb|Litva}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 4.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 200
| 9. oktober 2014
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Švica}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 199
| 8. september 2014
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 198
| 7. junij 2014
| [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]]
| {{fb|Argentina}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 50.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 197
| 4. junij 2014
| [[Estadio Centenario|Centenario]]
| {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]]
| {{fb|Urugvaj}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 55.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 196
| 5. marec 2014
| [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]]
| {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]]
| {{fb|Alžirija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 195
| 19. november 2013
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Kanada}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 194
| 15. oktober 2013
| [[Stadion Suisse]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]]
| {{fb|Švica}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 193
| 11. oktober 2013
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Norveška}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 192
| 10. september 2013
| [[Stadion GPS]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 191
| 6. september 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Albanija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 13.850
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 190
| 14. avgust 2013
| [[Stadion Veritas|Veritas]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]]
| {{fb|Finska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 189
| 7. junij 2013
| [[Laugardalsvöllur]]
| {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]]
| {{fb|Islandija}}
| 4-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 9.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 188
| 31. maj 2013
| [[Bielefelder Alm]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]]
| {{fb|Turčija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 9.150
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 187
| 22. marec 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Islandija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 186
| 6. februar 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 185
| 14. november 2012
| [[Arena Filip II Makedonski]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Makedonija}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 184
| 16. oktober 2012
| [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 183
| 12. oktober 2012
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 182
| 11. september 2012
| [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 181
| 7. september 2012
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 13.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 180
| 15. avgust 2012
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|ROM}}
| 4-3
| Prijateljska tekma
| 4.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 179
| 26. maj 2012
| [[Kufstein Arena]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]]
| {{fb|GRE}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 178
| 29. februar 2012
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|SCO}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 177
| 15. november 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|ZDA}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 8.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 176
| 11. oktober 2011
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 175
| 6. september 2011
| [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 174
| 2. september 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 173
| 10. avgust 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Belgija}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 12.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 172
| 3. junij 2011
| 
| {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]]
| {{fb|Ferski otoki}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 171
| 29. marec 2011
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 170
| 25. marec 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 169
| 9. februar 2011
| [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 168
| 11. avgust 2010
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 4.010
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 167
| 12. oktober 2010
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 166
| 8. oktober 2010
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ferski otoki}}
| 5-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 15.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 165
| 7. september 2010
| [[Stadion Rajka Mitića]]
| {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 164
| 3. september 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 12.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 163
| 11. avgust 2010
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstralija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 16.155
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 162
| 23. junij 2010
| [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-1
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 36.893
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 161
| 18. junij 2010
| [[Soccer City]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]]
| {{fb|Združene države Amerike}}
| 2-2
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 45.573
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 160
| 13. junij 2010
| [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]]
| {{fb|Alžirija}}
| 1-0
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 30.325
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 159
| 4. junij 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Nova Zelandija}}
| 3-1
| Prijateljska tekma
| 10.950
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 158
| 3. marec 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Katar}}
| 4-1
| Prijateljska tekma
| 4.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 157
| 18. november 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 12.510
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 156
| 14. november 2009
| [[Stadion Lužniki|Lužniki]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 71.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 155
| 14. oktober 2009
| [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]]
| {{fb|San Marino}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 154
| 10. oktober 2009
| [[Tehelné pole]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 24.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 153
| 9. september 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Poljska}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 152
| 5. september 2009
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 67.232
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 151
| 12. avgust 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|San Marino}}
| 5-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 150
| 1. april 2009
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 13.243
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 149
| 28. marec 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Češka}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 148
| 11. februar 2009
| [[Cristal Arena]]
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]]
| {{fb|Belgija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 13.135
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 147
| 19. november 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 3-4
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 146
| 15. oktober 2008
| [[Na Stínadlech]]
| {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]]
| {{fb|Češka}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 15.220
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 145
| 11. oktober 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 11.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 144
| 10. september 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 143
| 6. september 2008
| [[Stadion Oporowska|Oporowska]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]]
| {{fb|Poljska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 142
| 20. avgust 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 11.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 141
| 26. maj 2008
| [[Ullevi]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 140
| 26. marec 2008
| [[ZTE Aréna]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 139
| 6. februar 2008
| [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]]
| {{fb|Danska}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 138
| 21. november 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 3.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 137
| 17. oktober 2007
| [[Philips Stadion]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]]
| {{fb|Nizozemska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 136
| 13. oktober 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 135
| 12. september 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 134
| 8. september 2007
| [[Stade Josy Barthel]]
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 2.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 133
| 22. avgust 2007
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 132
| 6. junij 2007
| [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]]
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 131
| 2. junij 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Romunija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 130
| 28. marec 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Nizozemska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 9.520
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 129
| 24. marec 2007
| [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 128
| 7. februar 2007
| [[Stadion Domžale|Stadion]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 127
| 11. oktober 2006
| [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]]
| {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]]
| {{fb|Belorusija}}
| 2-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 126
| 7. oktober 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 125
| 6. september 2006
| [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]]
| {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 124
| 15. avgust 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Izrael}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 123
| 4. junij 2006
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Slonokoščena obala}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 122
| 31. maj 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Trinidad in Tobago}}
| 3-1
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 121
| 1. marec 2006
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 120
| 28. februar 2006
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 119
| 12. oktober 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Škotska}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 118
| 8. oktober 2005
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 117
| 7. september 2005
| 
| {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]]
| {{fb|Moldavija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 116
| 3. september 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Norveška}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 10.055
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 115
| 17. avgust 2005
| 
| {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]]
| {{fb|Wales}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 114
| 4. junij 2005
| 
| {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 33.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 113
| 30. marec 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 112
| 26. marec 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Nemčija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 9.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 111
| 9. februar 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Češka}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 110
| 17. november 2004
| 
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 5.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 109
| 13. oktober 2004
| 
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 108
| 9. oktober 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Italija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 9.250
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 107
| 8. september 2004
| 
| {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]]
| {{fb|Škotska}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 38.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 106
| 4. september 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Moldavija}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 105
| 18. avgust 2004
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Srbija in Črna gora}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 104
| 28. april 2004
| 
| {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]]
| {{fb|Švica}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 7.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 103
| 31. marec 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Latvija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 2.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 102
| 18. februar 2004
| 
| {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 101
| 19. november 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 100
| 15. november 2003
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 99
| 11. oktober 2003
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 98
| 10. september 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Francija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 97
| 6. september 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Izrael}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 96
| 20. avgust 2003
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Madžarska}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 95
| 7. junij 2003
| 
| {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]]
| {{fb|Izrael}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 94
| 30. april 2003
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 93
| 2. april 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 4-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 92
| 12. februar 2003
| [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]]
| {{fb|Švica}}
| 1-5
| Prijateljska tekma
| 3.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 91
| 12. oktober 2002
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Francija}}
| 0-5
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 78.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 90
| 7. september 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 89
| 21. avgust 2002
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]]
| {{fb|Italija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 88
| 12. junij 2002
| [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]]
| {{fb|Paragvaj}}
| 1-3
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 28.598
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 87
| 8. junij 2002
| [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]]
| {{fb|Republika Južna Afrika}}
| 0-1
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 47.226
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 86
| 2. junij 2002
| [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]]
| {{fb|Španija}}
| 1-3
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 30.176
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 85
| 17. maj 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Gana}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 84
| 17. april 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Tunizija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 5.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 83
| 27. marec 2002
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 82
| 15. februar 2002
| 
| {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]]
| {{fb|Kitajska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 81
| 12. februar 2002
| 
| {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]]
| {{fb|Honduras}}
| 1-5
| Prijateljska tekma
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 80
| 14. november 2001
| 
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]]
| {{fb|Romunija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 79
| 10. november 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 78
| 6. oktober 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Farski otoki}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 77
| 5. september 2001
| 
| {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 76
| 1. september 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Rusija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 75
| 15. avgust 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 74
| 6. junij 2001
| 
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 73
| 2. junij 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 72
| 26. april 2001
| 
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 32.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 71
| 28. marec 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 70
| 24. marec 2001
| 
| {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 69
| 28. februar 2001
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|Urugvaj}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 67
| 11. oktober 2000
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 68
| 7. oktober 2000
| 
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 1.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 66
| 3. september 2000
| 
| {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]]
| {{fb|Farski otoki}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 65
| 16. avgust 2000
| 
| {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]]
| {{fb|Češka}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 4.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 64
| 21. junij 2000
| [[Gelredome]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-0
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 24.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 63
| 18. junij 2000
| [[Amsterdam ArenA]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]]
| {{fb|Španija}}
| 1-2
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 62
| 13. junij 2000
| [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]]
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 3-3
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 61
| 3. junij 2000
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Saudova Arabija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 60
| 26. april 2000
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Francija}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 60.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 59
| 23. februar 2000
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Oman}}
| 4-0
| Prijateljska tekma
| 300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 58
| 19. februar 2000
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Združeni arabski emirati}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 57
| 17. november 1999
| 
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 65.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 56
| 13. november 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 55
| 9. oktober 1999
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 54
| 8. september 1999
| 
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 27.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 53
| 4. september 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Gruzija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 52
| 18. avgust 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Albanija}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 51
| 9. junij 1999
| 
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 50
| 5. junij 1999
| 
| {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
| {{fb|Latvija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 49
| 28. april 1999
| [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Finska}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 48
| 27. marec 1999
| 
| {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 47
| 8. februar 1999
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Oman}}
| 7-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 46
| 6. februar 1999
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Švica}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 45
| 14. oktober 1998
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Latvija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 44
| 10. oktober 1998
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 43
| 6. september 1998
| 
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 42
| 19. avgust 1998
| 
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 41
| 22. april 1998
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Češka}}
| 1-3
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 40
| 25. marec 1998
| 
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 39
| 9. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 38
| 6. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 37
| 5. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Islandija}}
| 3-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 36
| 11. oktober 1997
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 35
| 10. september 1997
| 
| {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 34
| 6. september 1997
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 33
| 30. april 1997
| 
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 0-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 41.278
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 32
| 2. april 1997
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 3-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 31
| 18. marec 1997
| 
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]]
| {{fb|Avstrija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 14.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 30
| 10. november 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 29
| 1. september 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Danska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 28
| 21. maj 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Združeni arabski emirati}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 27
| 24. april 1996
| 
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 26
| 27. marec 1996
| 
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 25
| 11. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-3
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 24
| 9. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Malta}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 23
| 7. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Islandija}}
| 7-1
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 22
| 6. december 1995
| 
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]]
| {{fb|Mehika}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 21
| 15. november 1995
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 20
| 11. oktober 1995
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 3-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 19
| 6. september 1995
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 18
| 11. junij 1995
| 
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 17
| 7. junij 1995
| 
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]]
| {{fb|Litva}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 16
| 26. april 1995
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 15
| 29. marec 1995
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Estonija}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 14
| 16. november 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Litva}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 13
| 12. oktober 1994
| 
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 12
| 7. september 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Italija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 11
| 1. junij 1994
| 
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 10
| 27. april 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ciper}}
| 3-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 9
| 6. april 1994
| 
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 8
| 23. marec 1994
| 
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Makedonija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 7
| 12. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 6
| 10. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Tunizija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 5
| 8. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 4
| 13. oktober 1993
| [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]]
| {{fb|Makedonija}}
| 1-4
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 3
| 7. april 1993
| [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Estonija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 2
| 7. november 1992
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 1
| 3. junij 1992
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|}

==Neuradne tekme==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Št.
! Datum
! Stadion
! Lokacija
! Nasprotnik
! Rez.
! Tekmovanje
! Gledalci
! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 6
| 16. november 1993
| 
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 14.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 5
| 19. junij 1991
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 4
| 8. december 1990
| [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 3
| 3. april 1968
| 
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]]
| {{fb|Avstrija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 2
| 19. avgust 1956
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kitajska}}
| 5-2
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 1
| 23. junij 1921
| 
| {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Francija}}
| 0-5
| Prijateljska tekma
| 13.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici|5}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=tekme&amp;id_menu=11 NZS: Vse tekme slovenske reprezentance]
* [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})]

{{Slovenska nogometna reprezentanca}}

[[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]]
[[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]]</text>
      <sha1>g70tz4vne8n0gowkot6fsnxyexv2aha</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gornji Javoranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250236</id>
    <revision>
      <id>6686797</id>
      <parentid>6647908</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:05:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>Naselja na Hrvaškem</comment>
      <origin>6686797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1232" sha1="13yzakcst7u9xi9awzptai2sn42q8em" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=62
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=160
|postna=44440
|posta=Dvor
|mesto=
|obcina=Dvor
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Gornji Javoranj''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Dvor|občino Dvor]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 527 || 232 || 237 || 223 || 185 || 169 || 169 || 62
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]
[[Kategorija:Naselja na Hrvaškem]]</text>
      <sha1>13yzakcst7u9xi9awzptai2sn42q8em</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686815</id>
      <parentid>6686797</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:42:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>članek je že v kategoriji [[:Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije|Naselja Siško-moslavške županije]], ki je podkategorija [[:Kategorija:Naselja na Hrvaškem|Naselja na Hrvaškem]], tako da starševska kategorija tukaj ni potrebna</comment>
      <origin>6686815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1196" sha1="jcdr7e1gzqylpim9i16fpl4uvu9e5or" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=62
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=160
|postna=44440
|posta=Dvor
|mesto=
|obcina=Dvor
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Gornji Javoranj''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Dvor|občino Dvor]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 527 || 232 || 237 || 223 || 185 || 169 || 169 || 62
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>jcdr7e1gzqylpim9i16fpl4uvu9e5or</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih gospodarstvenikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261995</id>
    <revision>
      <id>6686485</id>
      <parentid>6676286</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:36:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */ https://siol.net/sportal/rokomet/rokometno-slovenijo-pretresla-zalostna-vest-poslovila-se-je-vanja-lombar-692931</comment>
      <origin>6686485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26070" sha1="pn11emm591s74elokfc4br3tzwllscr" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}{{div col end}}

== A ==
*[[Franc Abram]] (1829—1906)
*[[Franc Ahačič]] (1867—1928) 
*[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873)
*Kozma Ahačič (1895—1979)
* Igor [[Akrapovič]] (* 1959)
* [[Josip Agneletto]] (1884—1960)
*[[Uroš Aljančič]]
*[[Boris Andrijanič]] (1910—1993)
*[[Igor Antauer]]
*[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021)
*[[Jure Apih]]
* [[Matjaž Anžur]]
*[[France Arhar]] (* 1948)
* [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011)
*[[Franc Avberšek]] (*1947)
* [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]])
*[[Marjan Ažman]] (1925—1984)

== B ==
* [[Franc Babič]] (1868—1913)
* [[Rudi Babič]] (1920—1998)
*[[Ladislav Bajda]] (* 1938)
*[[Fedor Bamberg]] (1817—1862)
*[[Otomar Bamberg]] (1848—1934)
*[[Egon Bandelj]]
*[[Rafael Baraga]] (1931—2021)
*Matija Bartolotti
*[[Janez Basle]] (1940—2015)
* [[Maks Bastl]] (* 1936)
* [[Vladimir Baša]] (1913—1970)
*[[Marjan Batagelj]] (* 1962)
* [[Igor Bavčar]] (* 1955)
* [[Dušan Bencik]] (* 1958)
*[[Leopold Benčina]] (1877—1953)
*[[Nataša Benčina]] (1891—1964)
*[[Tomaž Benčina]]
* [[Josip Benko]] (1889—1945)
* [[Janez Beravs]] (1923—1996)
* [[Srečo Bergant]] (1926—2020)
*[[Tomaž Berginc]]
* [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934)
* [[Boris Bernetič]] (*1944)
* [[Ivan Bernot]] (1914—1977)
*[[Julij Bertoncelj]] (* 1939)
*[[Štefan Bertoncelj]]
*[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?)
*[[Jože Bešvir]] (1931—2012)
* [[Mirjan Bevc]] (* 1955)
*[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004)
*[[Slavko Bevk]] (1909–1970)
*Ivan Bizjak (1936–2018)
* [[Mirko Bizjak]] (1920—1999)
*[[Stane Bizjak]] (1913—1992)
*[[Viljem Bizjak]] (Zagreb)
*[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?)
*[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011)
* [[Franjo Bobinac]] (* 1958)
* [[Leopold Bogataj]] (1730—?)
* [[Janez Bohorič]] (* 1942)
* [[Anton Bole]] (1916—1990)
*[[Stanislav Bole]] (1915—1995)
*[[Radovan Bolko]]
* [[Fran Bonač]] (1880—1966)
* [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920)
* [[Vinko Borec]]
*[[Friderik Born]] (1873—1944)
* [[Julij Born]] (1840—1897)
* [[Karl Born]] (1876—1957)
*[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999)
* [[France Borštnik]] (1921—?)
*[[Ivo Boscarol]] (* 1956)
*[[Franc Boštjančič]] (* 1935)
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960)
* [[Vinko Božič]] (1921—1986)
* [[Franc Braniselj]] (1917—2009)
* [[Stane Bregant]] (1923—1984)
* [[Edo Bregar]] (1918—1972)
*[[Miloš Brelih]] (1916—2002)
* [[Milko Brezigar]] (1886—1958)
* [[Branko Brezočnik]] (1927—1990)
*[[Pavel Brglez]] (1939—2023)
*[[Ivan Bricelj]] (1893—1974)
*[[Blaž Brodnjak]] (* 1974)
*[[Ivan Brumen]] (1916—1985)
*[[Sergej Bubnov]] (1914—2000)
* [[Marko Bulc]] (1926—2019)
*[[Dušan Burnik]] (1934—2020)

== C ==
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Jože Ceglar]] (* 1950)
* [[Marjan Cerar]] (1943—2021)
*[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld
*[[Codelliji]]
*[[Jože Colarič]] (* [[1955]])
*[[Egon Conradi]] (1925—2011) 
* [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]])
* [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?)
*[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010)

== Č ==
* [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]])
* [[Karel Čeč]] (1877—1965)
* [[Drago Čeh]] (1909—1988)
* [[Matjaž Čemažar]]
* [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]])
*[[Sandi Češko]] (* 1961)
*[[Vojko Čok]] (* 1946)
*[[Dušan Črnigoj]] (* 1949)
* [[Fran Črnagoj]]
*[[Franc Čuček]] (1882—1969)
*[[Jožko Čuk]] (* 1952)

== D ==
*[[Stanko Debeljak]] (1942—2017)
*[[Zorko Debeljak]] (* 1941)
*[[Žiga Debeljak]] (* 1971)
* [[Jože Debevc]] (* [[1931]])
*[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002)
*[[Pavel Demšar]] (* 1967)
*[[Alojz Derling]] (1913—1981)
*[[Marijan Dermastia]] (1911—1971)
* [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]])
* Jožef (Josip) Desselbruner 
* [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014)
* [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005)
* [[Janez Deželak]] (?—2026)
*[[Janko Deželak]] (1945—2014)
*[[Božo Dimnik]] (* 1932)
* [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000)
* [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]])
* [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]])
*[[Franc Dolenc]] (1869—1938)
* [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995)
* [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010)
*[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966)
*[[Josip Doltar]] (1858—1930)
*[[Barbara Domicelj]]
*[[Cvetko Doplihar]] (1927—)
*[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938)
* [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]])
*[[Bogomir Dragar]] (1921–2000)
*[[Metod Dragonja]] (* 1954)
* [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003)
*[[Franc Drobež]] (1916—2003)
*[[Nada Drobne Popović]] 
*[[Marko Drobnič]]
* [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005)
* [[Branko Drvarič]]
* [[Rudi Dujc]] (1939—1993)
* [[Lojze Dular]] (1903—2002)
* [[Metod Dular]] (1899—1990) 
* Milan Dular (1901—1980)
*[[Henrik Dvoršak]] (* 1952)
* [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003)

== E ==
* [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943)
* [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]])
*[[Franc Ekar]] (* 1942)
*[[Jože Eržen]] (* 1927)

== F ==
* Ivan Fajdiga (1919 —?)
* [[Melita Ferlež]]
*[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003)
*[[Franjo Fijavž]] (1914—1982)
*[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956)
*[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006)
* [[Tatjana Fink]] (* [[1957]])
*[[Rudi Finžgar]] (1920—1995)
*[[Dušan Florjančič]] (1927—2021)
*[[Janez Florjančič]] (1925—2022)
*[[Jože Florjančič]] (1935—2018)
* [[Tone Florjančič]]
* [[Jernej Francelj]] (1821—1889)
* [[Henrik Franzl]] (1859—1917)
* Ernest Fujs
* [[Jože Funda]] (* [[1954]])

== G ==
* [[Anton Gantar]] (* 1948) 
* [[Bojan Gantar]] (* 1971)
* [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]])
*[[Mitja Gaspari]] (* 1951)
*[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ?
*[[Jože Gašperšič]] (1896—1964)
*([[Maksimilijan Gergolet]])
*[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940)
*[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) 
* [[Viljem Glas]] (* [[1947]])
* [[Roman Glaser]] (* [[1947]])
* [[Miroslav Gnamuš]]
* [[Nerino Gobbo]] (1920—?)
* [[Alojz Gojčič]] (1942—2023)
*[[Sonja Gole]] (* 1961)
*[[Robert Golob]] (* 1967)
*[[Valentin Golob]]
*[[Silvo Gorenc]] (1929—?)
*[[Mitja Gorenšček]]
*[[Branko Gorjup]] (1933—2017)
*[[Boštjan Gorjup]]
*[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936)
* [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]])
*[[Kornelij Gorup]] (1868—1952)
*[[Miran Goslar]] (1928—2024) 
*[[Vinko Govekar]] (1911—1999)
*[[Dušan Grabnar]] (1930—1997)
*[[Andrej Gradišnik]] (* 1963)
* [[Jože Grah]] (* [[1941]])
* [[Zvonko Grahek]] (* 1924—)
* [[Peter Grašek]]
* [[Ladislav Grdina]] (1934—2007)
* [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]])
* [[Avgust Gregorič]] (* 1943)
* [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]])
* [[Gustav Grof]]
* [[Anton Gros]] (* [[1936]])
*[[Peter Groznik]]
*[[Božidar Guštin]] (1912—1984)

== H ==
*[[Božidar Habič]] (* 1931)
*[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]])
*[[Stojan Hergouth]] (1932—2024)
*[[Pavle Hevka]]
*[[Janez Hlebanja]] (1928—2003)
*[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928)
* [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]])
* [[Mirjam Hočevar]]
*[[Dušan Horjak]] (1920—1979)
*[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020)
*[[Martin Hozjan]] (1949—2016)
* [[Silvo Hrast]] (1921—1999)
*[[Anton Hrastelj]] (1929—2025)
*[[Dragotin Hribar]] (1862—1935)
*[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936)
*[[Jakob Hribar]] (1817—1878)
*[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992)
*[[Rado Hribar]] (1901—1944)
*[[Svetozar Hribar]] (1909—1996)
*[[Samo Hribar Milič]] (* 1958)
* [[Franc Huber]] (* [[1948]])
*[[Primož Hudovernik]] (1811—1889)
*[[Jože Hujs]] (* 1929)
*[[Josip Hutter]] (1889—1963)
*[[Franc Hvalec]] (1924–2018)

== I ==
* [[Aleš Ilc]] (* 1947)
* [[Jože Ingolič]] (1921—2011)
* [[Aleš Ipavec]]
*[[Albert Ivančič]] (1921—2017)

== J ==
* [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) 
* [[Fran Jaklič]] (1868–1937)
*[[Livio Jakomin]] (* 1940)
*[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805)
*Jernej in [[Japec Jakopin]]
*[[Mirko Jakše]] (1917–1977)
*[[Mirko Jamar]] (1919–1983)
*[[Mirko Jamnik]] (1918–1987)
* [[Zoran Janković]] (* [[1953]])
* Aleksander Jarc
*[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931)
*[[Marija Jazbec]] (* 1944)
*[[Ivan Jelačin]] (1865—1932)
* [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) 
* Ivo Jelačin (* 1926)
* [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]])
* [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]])
* [[Matija Jenko]] (* [[1932]])
* [[Radoslav Jenko]] (1919—2007)
* [[Egidij Jeras]] (1899—1975)
*[[Riko Jerman]] (1918—1972)
*[[Vladimir Jurančič]] (* 1927)
* [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]])
*[[Franjo Jurjevec]] (1914—?)

== K ==
* [[Ivan Kač]] (1853—1904)
*[[Ivan Kačič]] (1885—1924)
*[[Anton Kajfež]] (1875–1954)
* [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]])
* [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]])
* [[Viktor Kalister]] (1869—1948)
* [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]])
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977)
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951)
* [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000)
*[[Niko Kavčič]] (1915—2011)
*[[Marta Kelvišar]]
*[[Ivan Kenda]] (1877—1937) 
*[[Lojze Kersnič]] (1912—1999)
*[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940)
*[[Janez Khisl]] (1530—1591)
*[[Ivan Klančar]] (* 1943)
* [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995)
*[[Edo Klanšek]] (1927—2010)
* [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) 
* [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) 
* [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) 
*[[Herman Klinar]] (1896—1987)
*[[Tomaž Kmecl]]
*[[Anton Knaflič]] (1893—1957)
*[[Anton Knez]] (1856—1892)
* [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) 
* [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]])
* [[Jure Knez]]? (* 1974)
* [[Matjaž Knez]] (* [[1960]])
* [[Kristina Kobal]] (* [[1940]])
* [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]])
*[[Maks Kocbek]] (1933—2023)
*[[Franc Kocijančič]] (?—1974)
*[[Janez Kocijančič]] (1941—2020)
*[[Ivan Kočevar]] (1921—1978)
*[[Dušan Kodrič]] (1925—1982)
*[[Milan Kojc]] (1925—2008)
*[[Anton Kolenc]] (1868—1922)
*[[Franc Kollmann]] (1839–1908)
*[[Robert Kollmann]] (1872–1932)
* [[Jernej Kopač]] (1861—1946)
* [[Josip Kopinič]] (1911—1997)
* [[Jože Korber]] (* [[1938]])
*[[Bine Kordež]] (* 1956)
* [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024)
*[[Uroš Korže]] (* 1954)
*[[Stane Koselj]] (1910—2007)
*[[Peter Kosin]]
*[[Hubert Kosler]] (* 1958)
* [[Janko Kosmina]] (* [[1935]])
* [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951)
* [[Dušan Košuta]] (1919—1999)
* [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) 
* [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) 
* [[Karel Kotnik]] (1875—1910) 
* [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991)
* Jože Kovač (1930—2021)
*[[Danilo Kovačič]] (* 1940)
* [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016)
*[[Peter Kozina]] (1876—1930)
*[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879)
*[[Jože Kozmus]] (1952—2023)
*Marjan Krajnc (*1946)
*Tomaž Krajnc (?—1945)
*[[Milan Krajnik]] (* 1937)
*[[Edita Krajnović]]
*[[Marcel Kralj]] (1925—1996)
*[[Peter Kraljič]] (* 1939)
*[[Franc Kramar]] (1916—1982)
*Janez Kramar (1931—2021)
*Jože Kranjc (* 1946)
*[[Tone Krašovec]] (1937—2024)
*[[Edi Kraus]] (* 1956)
* [[Marko Kremžar]] (1928—2021)
* [[Leopold Krese]] (1915—2001)
* [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]])
* [[Bernard Krivec]] (* 1928) 
*[[Izidor Krivec]]
* [[Lucijan Krivec]] (1929—2011)
*[[Marjan Križaj]] (1927—2008)
*[[Anton Križanič]] (1847—1926)
*[[Miloš Krofta]] (1922—2002)
*[[Rudi Kronovšek]] (&amp; Bogdan Kronovšek)
* [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017)
* [[Stanko Krumpak]] (1921—2016)
* [[Marko Kryžanovski]]
*[[Marko Kržišnik]] (1926—2006)
* [[Božo Kuharič]] (* [[1940]])
* [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941)
*[[Simon Kukec]] (1838—1910)
*[[Mirjan Kulovec]]
*[[Bojan Kumer]]
*[[Pavel Kunc]] (* 1934)
*[[Peter Kunc]] (1934—2021)
*[[Albin Kuret]] (1926–2003)
*[[Milan Kuster]]
* [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]])
* [[Robert Kuzmič]]

== L ==
*[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018)
*[[Emil Lajovic]] (1886—1965) 
*[[Marko Jožef Lajovic]]  (1927—?) Brazilija
*[[Janez Lanščak]] (1927—2014)
*[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?)
*[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016)
*[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936)
*[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931)
* [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) 
* [[Andrej Lazar]] (* 1943) 
* [[Valter Leban]] 
* [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]])
*[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995)
* [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) 
* [[Danijel Lepin]] (1914—1999)
* [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979)
*[[Jože Lesar]] (1917—1991)
*[[Lojze Lesjak]] (1914—?)
* [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]])
* [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020)
* [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]])    
* [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]])
* [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]])
* [[Božidar Linhart]] (1917—1995)
* [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960)
* Jože Logar (1921–1986)
* [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008)
* [[Konrad Lokar]] (1803—1875)
* [[Vanja Lombar]] (1974–2026)
*[[Medeja Lončar]] (* 1965)
* [[Marjan Lorger]] (* [[1949]])
*Janez Lotrič (* 1955)
* [[Marko Lotrič]] (* 1963)
*[[Aleksander Lovec]] (1942—2024)
* [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) 
*Karl Luckmann
*[[Milan Lukić]]

== M ==
* [[Pavel Magdič]] (1870—1918)
* [[Lado Mahnič]] (1924—2014)
* [[Filip Majcen]] (1936—1982)
*[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]])
*[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962)
*[[Boris Malovrh]] (1929—2008)
* [[Vida Marcijan]] (* [[1939]])
*[[Slavko Marčinko]] (* 1932)
*[[Ivo Marenk]] (1942—2018)
*[[Kamilo Marinc]] (1919—2015)
*[[Dušan Marinšek]] (1920—2002)
*[[Emil Marinšek]]
*[[Zoran Marinšek]] (* 1945)
*[[Milan Matos]] (1945—2020)
*[[Rafael Mavri]] (* 1936)
* [[Borut Meh]] (* [[1953]])
*[[Miran Mejak]] (1927—2017)
*[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]])
*[[Jože Mermal]] (* 1954)
*[[Mirko Mermolja]] ?
*[[Aleksander Mervar]] 
* [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]])   
* [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]])
* [[Andrej Mihevc]] (* 1971)
*[[Bruno Miklavec]] (* 1943)
*[[Mitja Milavec]]
*[[Franček Mirtič]] (1928—1995)
*[[Jožef Mirtič]] (1932—2011)
*[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026)
*[[Vlado Močnik]] (1910—1984)
*[[Ivan Mohorič]] (1888—1980)
*[[Borut Mokrovič]] (* 1946)
*[[Dragan Mozetič]] (1940—2002)
* [[Vinko Može]] (* [[1948]])
* [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996)

== N ==
* [[David Nabergoj]] (* 1962)
*Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959)
*[[Vinko Naglič]] (1921—?)
*[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993)
*[[Boštjan Napast]]
*[[Franc Nebec]] (1921—1978)
*[[Janez Nedog]] (1925—1981)
*[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]])
*[[Ciril Nemec]] (1899—1984)
*[[Štefan Nemeš]] (* 1939)
*[[Martin Novšak]]

== O ==
* [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004)
* [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]])
* [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019)
*[[Dušan Olaj]] (* 1962)
*[[Franc Oman]] (1920—1987)
*[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000)
*[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica)
*[[Matej Oset]] (* 1968)
*[[Milan Osojnik]] (1920—1987)
*[[Marjan Osole]] (1924—2015)
*[[Adi Osterc]] (1918—2014)
* [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004)
*[[Milica Ozbič]] (1929—2014)
* [[Jožef Ozmec]] (1866—1923)

== P ==
*[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856)
*[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832)
*[[Romana Pajenk]]
*[[Karmen Pangos]]
* [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006)
* [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]])  
* [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) 
* [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) 
* [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]...
* Franc Pečar, inž.
*[[Jože Penca]] (1914—2011) 
*[[Drago Perc]] (1913—1983)
*[[Janez Pergar]] (1942—2023)
*[[Martina Perharič]]
*[[Stojan Perhavc]] (1910—1994)
*[[Vencelj Perko]] (1906—1991)
*[[Zorka Peršič]] (1914—2007)
*[[Zdravko Petan]] (1922—1999)
* [[Stojan Petrič]] (* 1949)
*[[Danilo Petrinja]] (1922—2002)
*Leopold Petz
*Stanislav Pintar (* 1938)
*[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975)
* [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]])
*[[Jakob Piskernik]] (* 1937)
* [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) 
*[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) 
*[[Mark Pleško]] (* 1961)
*[[Franci Pliberšek]] (1966—2024)
*[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957)
* [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) 
* [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) 
* [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (&amp; brata Ciril in Anton: CIMEAN) 
*[[Janez Pograjc]] (1919—2001)
*[[Jurij Pokorn]] (* 1937)
* [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]])
* [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]])
* [[Karl Pollak]] (1878—1940)
* [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023)
*[[Andrej Polenec]] (* [[1945]])
* [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]])
* [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]])
* [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962)
*Janko Potočnik (1924—?)
*[[Jožko Povh]] (1897—1983)
*[[Vekoslav Povh]] (1897—1975)
*[[Miroslav Požar]] (* 1935)
*[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942)
*[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889)
*[[Zdravko Praznik]] (1924—2020)
*[[Živko Pregl]] (1947—2011)
*[[Marjan Prelec]] (1928—2022)
*[[Karel Prelog]] (1886—1943)
*[[Franc Premk]] (1935—1998)
* [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]])
*[[Lev Premru]] (1931—2005)
* Franc Pretnar (1857—1941??)
* [[Janez Pretnar]] (1907—1967)?
* [[Ivan Prinčič]] (1898—1980)
*[[Jože Protner]] (* 1944)
*[[Janez Puh]] (1862—1914)
*[[Rado Pušenjak]] (1907—1983)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936)

== R ==
*[[Boris Race]] (1916—1995)
* [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011)
*[[Anton Rakovec]] (* 1938)
*[[Dušan Rauter]]
*Bruno Ravnikar (?—2015)
*[[Tine Ravnikar]] (1911—1985)
*[[Franc Razdevšek]] (1928—2013)
*Ivan Rebek (1863—1934)
*[[Rafael Razpet]] (1932—2023)
*[[Rudi Rebek]] (1924—?)
*[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960)
*[[Karel Recer]] (* 1936)
*[[Izidor Rejc]] (* 1936)
*[[Emil Rejec]] (1932—1991)
*[[Jožica Rejec]] (* 1955)
* [[Marjan Rekar]] (* [[1953]])
* [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) 
*[[Riko Repič]] (1910—2003)
*[[Vinko Resman]] (1869—1968)
*[[Andrej Ribič]]
*[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946)
* [[Herman Rigelnik]] (* 1942)
*[[Peter Rigl]] (1950—2000)
* [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) 
*[[Miran Rižner]] (1929—2015)
*[[Bernard Rode]] (1918—?)
*[[Vitja Rode]] (1925—2020)
* [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]])
*[[Franjo Rosina]] (1863—1924)
*[[Marko Rosner]] (1888—1969)
*[[Boštjan Roš]] (1839—1917)
*[[Metod Rotar]] (1929—2002)
*[[Anton Rous]] (1939—2024)
* [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]])
* [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022)
*[[Ivan Rožman]] (1901—1937)
* [[Jože Rožman]] (1920—2009)
*[[Stane Rožman]] (* 1948)
*[[Ruard]] (družina)
* [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]])

== S ==
*Albert Samassa (1833—1917)
*Anton Samassa ml. (1808—1883)
*Janez Jakob Samassa (1744—1803)
*Maks Samassa (1862—1945)
*[[Ivan Saunig]] (1863—1947)
*[[Ivan Savnik]] (1879—1950)
*[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916)
* [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]])
* [[Branko Selak]] (* [[1947]]) 
*[[Iztok Seljak]] (* 1964)
*[[Cvetka Selšek]] (* 1951)
*[[Maksimiljan Senica]]
*[[Avgust Seničar]] (* 1933)
*[[Stane Seničar]]
*[[Ivan Seunig]] (1892—1985)?
*[[Elio Sfiligoj]] (1919—?)
*[[Miran Simič]] (1934—2010)
* [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]])
*[[Rino Simoneti]] (1926—2014)
*[[Franjo Sirc]] (1891—1950)
*[[Tanja Skaza]] (* 1976)
*[[Feliks Skerlep]] (1904—1980)
*[[Zmago Skobir]]
*[[Lojze Skok]] (1931—2016)
*[[Bruno Skumavc]] (1927—2011)
*[[Franc Slamič]] (1886—1955)
* [[Anton Slapernik]] (* [[1937]])
* [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]])
*[[Uroš Slavinec]] (* 1951)
* [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]])
*[[Ivan Slokar]] (1884—1970)
*[[Jolanda Slokar]] (1942—2019)
*[[Jožef Slokar]] (1934—2022)
*[[Janko Smole]] (1921—2010)
* Jože Smole (* 1955)
* [[Anton Smrekar]] (1829—1912)
* [[Enzo Smrekar]]
* [[Albin Smrkolj]] (1886—1957)
* [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]])
*[[Sabina Sobočan]]
*[[Štefan Sobočan]]
*[[Karmen Sonjak]] (* 1959)
*[[Miro Sotlar]]
*[[Boris Sovič]]
*[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010)
* [[Jože Stanič]] (* [[1941]])
*[[Feliks Stare]] (1850—1940)
*[[Hugo Stare]] (1886—1969)
*[[Egon Stare]] (1882—1959)
*[[Jože Stare]] (1796—1879)
*[[Mihael Stare]] (1790—1872)
* [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) 
* [[Dušan Stefančič]] (* 1927)
*[[Edvard Stepišnik]] (* 1943)
*[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957)
*[[Anita Stojčevska]]
* [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]])
* [[Bogomir Mirko Strašek]]
* [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]])
* [[Tone Strnad]]
* [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) 
* [[Rok Suhodolnik]]
* [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]])
*[[Silvo Svete]]
*[[Andrej Svetek]] (1897—1983)
* [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]])
* [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]])
* [[Sibil Svilan]]

== Š ==
*[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943)
*[[Andrej Šarabon]] (1880—1941)
*[[Bogdan Šavli]] (* 1941)
*[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]])
*[[Rudi Šepič]] (1939—2017)
*[[Dušan Šešok]] (* 1953)
*[[Boštjan Šifrar]] (* 1965)
*Miroslav Šimac
*[[Mojca Šimnic Šolinc]]
*[[Tibor Šimonka]] (* 1956)
*[[Anton Šinigoj]] (1900—1976)
*[[Anton Šinkovec]] (1859—1938)
*[[Josip Širca]] (1854—1933)
*[[Matija Škof]] (* 1947)
*[[Janez Škrabec]] (* 1963)
*[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933)
*[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta)
*[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003)
*[[Sonja Šmuc]] (* 1971)
*[[Boris Šnuderl]] (1926—2020)
*[[Borut Šnuderl]] (193?—2021)
* [[Janez Špes]] (* [[1942]])
* [[Janez Šter]] (1931—2023)
*[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946)
*[[Aleš Štrancar]] (* 1962)
* [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) 
* [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009)
* [[Milena Štular]]
* [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916)
* [[Josipina Šumi]] (1841—1917)
*[[Peter Šumi]] (1895—1981)
*[[Dagmar Šuster]] (* 1944)
*[[Gregor Švajger]] (* 1936)

== T ==
* [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) 
* [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]])
* [[Jože Testen]] (* 1937)
*[[Cvetka Tinauer]] (* 1957)
*[[Jožef Tišler]] (1940—2026)
*[[Lovro Toman]] (1827—1870)
*[[Tone Tomazin]] (1925—2022)
*[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009)
* [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) 
* Ivan Tomšič
*[[Peter Tomšič]] (* 1961)
*[[Robert Tomšič]]
*[[Gustav Tönnies]] (1814—1886)
*[[Hilda Tovšak]] ?
*[[Zmago Trampuž]] (* 1937)
* [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]])
*[[Franc Tretjak]] (1914—2009)
*[[Tone Tribušon]] (1919—1986)
* [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]])
* [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]])
* [[Niko Trošt]]
* [[Franc Tršar]] (1873—1935)
* [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]])
* Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025)

== U ==
* [[Igor Umek]] (* [[1956]])
* [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]])
* [[Mihael Urbanija]] (1940—2022)
* [[Vojmir Urlep]] (* 1956)

== V ==
*[[Jože Vadnjal]] (1898–1985)
*Rudolf Valenčič
*[[Miloš Vehovar]] (1909–2002)
*[[Matjaž Vehovec]]
*[[Andrej Verbič]] (1920—1999)
*[[Draško Veselinovič]] (* 1959)
*Josip Vidmar star. (1859—1950)
* [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957)
* [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) 
*[[Milan Vižintin]] (1925—??) 
*[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) 
*[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017)
*[[Marko Voljč]] (* 1949)
*[[Jože Vonta]] (* 1927)
*[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933)
*[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920)
* [[Savo Vovk]] (1921—2000?)
*[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002)
*[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934)
*[[Robert Vuga]]
== W ==
* [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]])
* [[Vilko Weixl]] (1878—1950)
* [[Vinko Wernig]] (* 1931)
* [[Adolf Westen]] st. (1850—1942)
* [[Max Adolf Westen]] (1913—1955)
* [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) 
* [[Fran Windischer]] (1877—1955)

== Z ==
* [[Gustav Zadnik]] (1927—1999)
*[[Jakob Zadravec]] (1873—1959)
* [[Jurica Zadravec]] (1907—1973)
* [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006)
*[[Boris Zakrajšek]]
*[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967)
*[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964)
* [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]])
* [[Aleksander Zalaznik]]
* [[Bojan Zaletel]] (1920—1981)
* [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &amp;[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]])
* [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) 
* [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) 
* [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]])
* [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024)
*[[Ivan Zidar]] (1938—2021) 
* [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995)
*[[Janez Ziherl]] (1933—1994)
*[[Michelangelo Zois]] (1694—1877)
*[[Žiga Zois]] (1747—1819)
* [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]])
*[[Otmar Zorn]]
*[[Herman Zupan]] (1924—2018)
*Franc Zupančič (1923—2007)  državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]
*Janez Zupančič (1911—?)
* [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002)

== Ž ==
* [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]])
* [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?)
* [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010)
* [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]])
* [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) 
*[[Franc Žerdin]] (* 1949)
* [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) 
* [[Peter Žigante]]
* [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]])
*[[Mirko Žlender]] (1924—2005)
*[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959)
* [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]])
*[[Martin Žnideršič]] (1934—2020)
*[[Vinko Žnideršič]]
*[[Sandra Županec]]
*[[Franc Žuža]] (1825—1871)

{{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]]</text>
      <sha1>pn11emm591s74elokfc4br3tzwllscr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Red Svetega Duha</title>
    <ns>0</ns>
    <id>267982</id>
    <revision>
      <id>6686915</id>
      <parentid>6563091</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:53:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6686915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11746" sha1="6dl15adarpiud3rb2qbxcpcqrpxoz5n" xml:space="preserve">{{Infobox order
| name = Red Svetega Duha&lt;br /&gt;&lt;small&gt;''Ordre du Saint-Esprit''&lt;/small&gt;
| image = [[Slika:Cross of the Order of the Holy Spirit (heraldry).svg|180px]]
| caption = Znak reda 
| awarded_by = kralj [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva]]
| type = dinastični red 
| established = 31. december 1578
| house = [[Valoijci]]
| religion = [[Katolištvo|katoliška]]
| ribbon = svetlo modra
| motto = {{lang-la|Duce et Auspice}}
| status = • ukinjen leta 1830 po julijski revoluciji&lt;br /&gt;• priznan kot dinastični viteški red (ICOC)
| founder = [[Henrik III. Francoski]]
| head_title = Veliki mojser 
| head = Sporna:&lt;br /&gt;• princ Ludvik, vojvoda Anžujski&lt;br&gt;Jean, grof Pariza
| lower = [[Red svetega Mihaela]]
| image2 = [[File:Ordre du Saint-Esprit Chevalier ribbon.svg|120px]]
| caption2 = Trak reda
}}

'''Red Svetega Duha''' ([[francosko]] Ordre du Saint-Esprit) je francoski viteški red, ki ga je ustanoval kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] leta 1578. 

Reda se ne sme zamenjavati s kongregacijo Svetega Duha ali verskim redom Svetega Duha.&lt;ref name=ref1&gt;Moeller, Charles (1910). ''&quot;Orders of the Holy Ghost&quot;''. The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Pridobljeno 21. Decembra 2012.&lt;/ref&gt; Po prednosti je bil najvišji francoski viteški red, po starosti pa je bil starejši od njega [[Red svetega Mihaela]], ustanovljen leta 1469.

V red so bili lahko sprejeti samo plemiči, [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[prelat]]i [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške vere]].

==Zgodovina==
Pred ustanovitvijo tega reda je bil v Franciji izmed [[red|redov]] najvišji Red svetega Mihaela.&lt;ref name=ref2&gt;Cardinale, Hyginus Eugene; van Duren, Peter Bander (1984). ''Orders of knighhood, awards and the Holy See'' (Rev. ed.). Gerrards Cross, Buckinghamshire: Van Duren. str. 154–156. ISBN 0905715233.&lt;/ref&gt; Ideja za ustanovitev novega reda  se je kralju utrnila v [[Benetke|Benetkah]], kjer je videl originalni rokopis Reda Svetega Duha ali Droit Desir, ki ga je leta 1353 ustanovil Ludvik Anžujski, naslovni kralj [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] in [[Kraljevina Sicilija|Sicilije]] ter mož Joanne, neapeljske kraljice in grofice Provanse in postavljen pod zaščito sv. Nikolaja iz Barija, katerega podoba je bila reproducirana na obesku ovratnice. Henrik III. se je zavedal,  da se je Red svetega Mihaela med državljanskimi vojnami napihnil in degradiral, zato se je odločil, da mu ob bok postavi novi Red Svetega Duha. Člani reda so se imenovali vitezi kraljevih redov.&lt;ref&gt;SpazioSputnik.it. [https://www.rialfri.eu/opere/statuts-de-lordre-du-saint-espirit ''&quot;Statuts de l'Ordre du Saint Espirit – RIALFrI&quot;'']  (italijansko). Pridobljeno 14. maja 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Philip Dormer Stanhop, Charles Stokes (1872).[https://books.google.si/books?id=I6NCAQAAIAAJ&amp;q=bari&amp;pg=PA1&amp;redir_esc=y#v=snippet&amp;q=bari&amp;f=false ''Letters Written by Lord Chesterfield to His Son'']. W. Tegg.&lt;/ref&gt; Članstvo je bilo sprva omejeno na majhno število vplivnih knezov in plemičev, vendar se je zaradi pritiskov verskih vojn močno povečalo. 

V državi sta bila zdaj dva redova: višji Red Svetega Duha, rezerviran za najvišjo aristokracijo, in Red svetega Mihaela, namenjen manj pomembnim služabnikom krone. Novi red je bil ustanovljen tudi v spomin na izvolitev Henrika III. za poljskega kralja leta 1573 in nasledstvo francoskega prestola leta 174.

Novi red je bil istovreden [[Red vozla|Redu vozla]] (Ordre du Noeud, znan tudi kot Ordre du Saint-Esprit au Droit Désir, Red Svetega Duha prave volje), ki ga je leta 1352/1353 ustanovil Ludvik I. Neapeljski. Slednji je bil eden od kratkotrajnih viteških redov, takrat priljubljenih med visokim plemstvom. Statuti reda iz 14. stoletja so ohranjeni kot BNF Fr 4274. Dodelan faksimile tega rokopisa je bil izdelan pod Ludvikom XIV.&lt;ref&gt;[https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b52504405g/f11.image ''Statuts de l'Ordre du Saint-Esprit au droit désir ou du Noeud, étably par Louis d'Anjou, roy de Naples et de Sicile, en 1352, 1353 et 1354''].&lt;/ref&gt; 

Med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] je francoska vlada uradno ukinila Red Svetega Duha, skupaj z vsemi drugimi viteškimi redovi Ancien Régime, vendar ga je izgnani kralj [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvik XVIII.]] še naprej priznaval. Po burbonski restavraciji je bil red uradno oživljen, orleanist Louis-Philippe pa ga je po [[Julijska revolucija|julijski revoluciji]] leta 1830 znova ukinil. Francoski prestol je člane reda imenoval še dolgo po ukinitvi francoske monarhije.

==Članstvo==
[[Slika:Saint-esprit.jpg|thumb|Prvi prejemnik Reda je bil Louis Gonzaga, vojvoda Neverski]]
[[Slika:Roslin Louis XVI of France.jpg|thumb|Alexandre Roslin: Kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] v habitu reda]]
[[Slika:Louis Phelypeaux, comte de Pontchartrain (1643-1727),.jpg|thumb|Louis Phélypeaux, grof Pontchartrain, nosilec križa in zvezde Reda Svetega Duha]]

Vsa imenovanja v red so bila v domeni suverena in velikega mojstra reda. Člani so bili razdeljeni v tri kategorije:

* 8 predstavnikov duhovščine, 
* 4 častniki in
* 100 vitezov.

Sprva so morali biti štirje predstavniki cerkve [[kardinal]]i, drugi štirje pa [[nadškof]]je ali prelati. Poneje so kriterij omilili, tako da so lahko bili vsi predstavniki cerkve kardinali, nadškofi ali prelati.

Člani reda so morali biti katoličani in imeti možnost dokazati tri stopnje plemstva. Najnižja starost članov je bila 35 let, čeprav je bilo nekaj izjem:

* sinovi  kralja so bili člani od rojstva, vendar so bili v red vključeni šele pri dvanajstih letih,
* princi po krvi so lahko bili sprejeti v red pri šestnajstih letih in
* kralji tujih držav so lahko bili sprejeti v red pri petindvajsetih  letih.

Vsi vitezi Reda Svetega duha so bili hkrati člani Reda svetega Mihaela. Kot taki so bili na splošno znani kot Chevalier des Ordres du Roi (vitez Kraljevega reda) in ne več Chevalier de Saint-Michel et Chevalier du Saint-Esprit (vitez Svetega Mihaela in vitez Svetega Duha).

==Častniki==
Red je imel svoje častnike, odgovorne za obrede in upravljanje reda. Častniki reda so bili:
* kancler,
* prošt in ceremonijar,
* zakladnik in
* tajnik (greffier).

==Simbol reda==
Simbol reda, znan kot križ Svetega Duha ([[malteški križ]]), je imel zaokrožene konice krakov, med paroma krakov pa lilijo. Sredi križa je bil golob, ki je predstavljel Svetega Duha. Lilije so predstavljale [[evangelij]]e, dvanajst listov [[apostol]]e, osem zaobljenih konic pa blagre. Križ Svetega duha se je nosil na svetlo modrem traku (Le cordon bleu).

===''Cordon bleu''===
Zaradi modrega traku, na katerem je bil obešen križ, so vitezi postali znani kot Les Cordons Bleus. Domnevno so bili njihovi banketi tako znani, da je izraz ''cordon bleu'' postal sopomenka za visokokakovostno visoko kuhinjo in se je sčasoma razširil tudi na druge odlike najvišjega razreda, na primer na mrežo gostinskih in kulinaričnih šol,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The History of Le Cordon Bleu |url=https://www.cordonbleu.edu/our-story/en |website=cordonbleu.edu |access-date=21. septembra 2022}}&lt;/ref&gt; pa tudi na same jedi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=cordon bleu |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/cordon-bleu |website=Cambridge Advanced Learner's Dictionary &amp; Thesaurus}}&lt;/ref&gt;

==Habit in insignije==
[[Slika:Callet - Charles-Philippe de France, comte d'Artois (futur roi Charles X).jpg|thumb|Charles X of France|Charles-Philippe, grof d'Artois, v habitu reda]]
[[Slika:DukeOrleans.jpg|thumb|Princ Filip, vojvoda Orléanski, z zvezdo reda na prsih]]

Na slovesnostih se je znak reda nosil obešen  na širokem svetlo modrem traku. Nosilci reda so pred slovesnostmi opravili sveto obhajilo. Nosili so dolg dolg črn žameten plašč, izvezen z zlatom in rdečimi plameni. čez plašč se je nosilo naramno ogrinjalo iz bledo zelenega žameta z enakim vezenjem. Plašč in ogrinjalo  sta bila podložena z rumenkasto oranžnim satenom. Pod plaščem se je nosil bel plašč z zvezdo reda, izvezeno na levi strani prsi, telovnik in zelo nabrane hlače, izvezene s srebrom. Obleko je dopolnil črn klobuk z belim perjem. Zvezda reda je bila srebrna in je imela enak dizajn kot sprednji del znaka reda. Nosila se je na plaščih in telovnikih.

&lt;gallery&gt;
Slika:Spilla dell'ordine di santo spirito donata da luigi XV a filippo o ferdinando di parma, 1750 ca, daiamanti, rubino, oro e argento.jpg|Naprsna zvezda reda z diamanti (okoli 1750)
Slika:OotHS Breast Star.jpg|Naprsna zvezda po bourbonski restavraciji
Slika:Order of the Holy Spirit (heraldry).svg|Ogrlica vitezov reda
Slika:Saint-Esprit2.svg|Križ reda, kakršnega so nosili predstavniki Cerkve  
Slika:Grand Royal Coat of Arms of France &amp; Navarre.svg|Ovratnica z grboma Frncije in Navare
Slika:Manteaux de l'ordre du Saint-Esprit (Louvre).jpg|Ceremonialna oblačila viteza Reda Svetega Duha 
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
*Jean Vergnet-Ruiz, &quot;Les peintures de l’Ordre du Saint-Esprit&quot;, in La Revue du Louvre et des Musées de France, 1962, no 1, str.&amp;nbsp;155-164.
*Mary Levkoff, &quot;L’art cérémonial de l’Ordre du Saint-Esprit sous Henri III&quot;, in Bulletin de la Société de l’histoire de l’art français, 1987, str.&amp;nbsp;7–23.
*Daniel Alcouffe, « À propos de l’orfèvrerie commandée par Henri III pour l’ordre du Saint-Esprit », Hommage à Hubert Landais. Études sur l’art du Moyen Âge et de la Renaissance, sur l’histoire du goût et des collections, Paris, Réunion des musées nationaux, 1987, str.&amp;nbsp;135-142.
*Daniel Alcouffe, &quot;L’Ordre du Saint-Esprit : la chapelle&quot;, dans La Revue du Louvre et des Musées de France, 1994, no 1, str.&amp;nbsp;29-42.
*Michel Popoff, &quot;Armorial de l'ordre du Saint-Esprit&quot;. Paris : Le Léopard d'or, 1996.
*Michel Popoff et Patrick Spilliaert, &quot;Hommage à Hervé Pinoteau (1927-2020), autour de l'ordre du Saint-Esprit&quot;. Paris: Le Léopard d'or, 2020.
*Patrick Spilliaert, ''Les insignes de l'ordre du Saint-Esprit, Que nous apprennent les archives du musée de la Légion d’honneur sur les insignes de l’ordre du Saint-Esprit ?'', in Bulletin no 12 de la Société des amis du musée national de la Légion d'honneur et des ordres de chevalerie, 2009, str.&amp;nbsp;4-33.
*Agnès Bos and Antoinette Villa, &quot;Éléments de technique et de vocabulaire, sur la broderie d’or à l’époque moderne, autour d’un manteau de l’ordre du Saint-Esprit conservé au musée du Louvre&quot;, in Technè 41 (2015), str.&amp;nbsp;55–64.
*Patrick Spilliaert, ''Les colliers et croix de l'ordre du Saint-Esprit sous l'Ancien Régime'', in Bulletin n°18 de la Société des amis du musée de la Légion d'honneur et des ordres de chevalerie, 2015, str.&amp;nbsp;14-31.
*Patrick Spilliaert, ''The insignia of the Order of the Holy Spirit, 1578-1830'', in The journal of the Orders and Medals Research Society (OMRS), junij 2016.
*Agnès Bos, &quot;Art et liturgie au temps d’Henri III. À propos d'un élément textile de la chapelle de l’ordre du Saint-Esprit&quot;, in Bulletin de la Société nationale des Antiquaires de France (2016), str.&amp;nbsp;87–100.
*Patrick Spilliaert, ''Les insignes de l'ordre du Saint-Esprit, colliers, croix, plaques, chapelets et autres ornements distribués à Messieurs les chevaliers, prélats et officiers des Ordres du roi''. Paris: Le Léopard d'or, 2016.
*Lenaïg Roumegou, «L’Ordre du Saint-Esprit sous Louis XIV : un instrument au service du pouvoir (1643-1715) », thèse de l’École nationale des Chartes, réalisée sous la direction d’Olivier Poncet, 2017.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Francoska odlikovanja]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1578]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1830]]</text>
      <sha1>6dl15adarpiud3rb2qbxcpcqrpxoz5n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kodeks novinarjev Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278356</id>
    <revision>
      <id>6686545</id>
      <parentid>6598984</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:25:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>Posodobljeno, dodatno o umetni inteligenci.</comment>
      <origin>6686545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12876" sha1="sfse1vcc377809q6d51jdf64ifmbg0x" xml:space="preserve">'''Kodeks novinarjev Slovenije''' je etični kodeks slovenskih [[novinar]]jev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih [[medij]]ih. Sprejet je bil 10. oktobra 2002 v [[Izola|Izoli]].&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt; Kodeks izhaja iz načel [[svoboda izražanja|svobode izražanja]] in pravice do informacij javnega značaja kot temeljnih človekovih pravic ter določa poklicne in etične standarde za novinarsko delo.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks sprejemajo novinarji, združeni v [[Društvo novinarjev Slovenije|Društvu novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatu novinarjev Slovenije]]. Skladnost posameznih ravnanj s kodeksom ugotavlja [[Novinarsko častno razsodišče]], skupni organ obeh novinarskih organizacij. Kodeks dopolnjujejo in pojasnjujejo priporočila Novinarskega častnega razsodišča.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Sprejem in namen ==

Kodeks je bil sprejet 10. oktobra 2002 v Izoli. Pri njegovem oblikovanju so bila po navedbah besedila iz leta 2002 upoštevana tudi izhodišča kodeksa [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] in kodeksa ameriškega Društva profesionalnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt;

Namen kodeksa je opredeliti poklicna in etična merila novinarskega dela. Kodeks se nanaša na novinarje in druge ustvarjalce vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja vsebin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Vsebina kodeksa ==

Kodeks je razdeljen na več vsebinskih sklopov: novinarsko delo, elektronske publikacije, splošne etične norme, konflikte interesov, pravice novinarjev in razmerja do javnosti ter uporabo [[umetna inteligenca|umetne inteligence]].&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Novinarsko delo ===

Prvi sklop kodeksa ureja temeljna pravila novinarskega dela. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij, se izogibati napakam ter svoje napake priznati in popraviti. Izogibati se mora osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar pri objavljanju informacij s hudimi obtožbami pridobiti odziv oseb ali ustanov, na katere se obtožbe nanašajo. Če odziva ne more pridobiti, mora to javnosti pojasniti. Enako velja tudi, kadar povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Kadar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. Vir informacije mora navesti, kadar je to mogoče.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Pri objavi rezultatov raziskav mora novinar navesti naročnika, izvajalca in čas opravljene raziskave. Pri raziskavah javnega mnenja mora, če je mogoče, navesti tudi vzorec in metodo. Če teh podatkov ne more pridobiti, mora na to opozoriti javnost.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks ureja tudi uporabo anonimnih virov. Novinar se lahko z virom, ki ga sicer lahko identificira, dogovori za anonimnost, vendar lahko takšen vir uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti drugače, objava pa je v javnem interesu. Dogovor o anonimnosti mora spoštovati.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati plačevanju informacij. Plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov sta po kodeksu nedopustna. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, simbolna ali arhivska slika pa mora biti ustrezno označena.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks prepoveduje nedovoljene načine zbiranja podatkov, vendar dopušča izjeme, kadar informacij izrednega javnega pomena ni mogoče pridobiti drugače. V takih primerih mora novinar svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Novinar se mora praviloma predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov, status novinarja pa lahko zamolči le izjemoma, kadar informacij v javnem interesu drugače ni mogel pridobiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa tudi pravila snemanja, fotografiranja in ločevanja informacij od komentarja. Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira praviloma po privolitvi osebe, pri čemer je privolitev lahko tudi tiha. Informacija in komentar morata biti jasno ločena, tako da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Elektronske publikacije ===

Kodeks vsebuje posebna pravila za elektronske publikacije. Odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega gradiva bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Oblikovati mora pravila za izbiro in vključitev komentarjev, komentarji, ki niso skladni z objavljenimi pravili, pa morajo biti umaknjeni v najkrajšem času.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik je odgovoren tudi za pregledno dopolnjevanje in popravljanje vsebin spletnih medijev. Ko novinar ali urednik popravi napako, mora biti poseg označen tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka. Če je prispevek zgolj dopolnjen z novimi informacijami, mora biti razviden čas zadnje spremembe.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Splošne etične norme ===

Sklop splošnih etičnih norm ureja varovanje zasebnosti, obzirnost pri poročanju o ranljivih skupinah, poročanje o kaznivih dejanjih, izogibanje stereotipom in prepoved spodbujanja sovraštva ali nasilja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar mora spoštovati pravico posameznika do zasebnosti in se izogibati senzacionalističnemu ali neupravičenemu razkrivanju zasebnosti. Poseg v zasebnost je upravičen le, kadar javni interes pretehta nad pravico do zasebnosti. Pri javnih osebnostih in osebah, ki želijo pridobiti moč, vpliv ali javno pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar upoštevati [[domneva nedolžnosti|domnevo nedolžnosti]]. Kadar odločitev pristojnega organa ni dokončna ali pravnomočna, mora na to opozoriti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Posebno obzirnost mora pokazati pri objavi fotografij in posnetkov, zbiranju informacij ter poročanju o otrocih, mladoletnikih, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju in pripadnikih drugih ranljivih skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter nepotrebnim podrobnostim, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike [[sovražni govor|sovražnega govora]] so po kodeksu nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti; če to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks posebej ureja tudi poročanje o spolnih zlorabah, družinskih tragedijah, drugih kaznivih dejanjih z udeležbo mladoletnikov ter o samomoru in poskusu samomora. Pri tem poudarja varovanje identitete žrtev in njihovih svojcev ter previdnost pri navajanju okoliščin samomora oziroma poskusa samomora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Konflikti interesov ===

Kodeks določa, da mora novinar, ki je vpleten v dogodke, o katerih poroča, in je v [[konflikt interesov|konfliktu interesov]], to razkriti ali se iz poročanja izločiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Prepletanje ali združevanje novinarskih vsebin z oglaševalskimi ali političnopropagandnimi vsebinami ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih vsebin; če obstaja dvom, mora biti jasno označeno, da gre za oglas. Kodeks kot nedopustne opredeljuje tudi hibride med oglaševalskimi ali političnopropagandnimi in novinarskimi vsebinami.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogibati se mora tudi delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar informacij o finančnih dogodkih, ki jih pridobi pri svojem poklicnem delu, ne sme zlorabljati za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerih poroča, mora to razkriti javnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Pravice novinarjev in razmerja do javnosti ===

Kodeks novinarju priznava pravico, da zavrne delo, ki je v nasprotju s kodeksom in profesionalnimi standardi novinarskega poklica.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja pomensko spremeniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati svoje prispevke, podpisati pa ga ni mogoče brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Umetna inteligenca ===

Aktualni kodeks vsebuje tudi poseben sklop o uporabi [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri novinarskem delu. Novinar mora razkriti uporabo umetne inteligence in pojasniti način njene uporabe pri pripravi novinarskega prispevka, kadar ta bistveno vpliva na vsebino prispevka. Ne glede na obseg in način uporabe umetne inteligence je novinar odgovoren za točnost informacij in celovitost novinarskega prispevka.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik mora pripraviti in javno objaviti pravila za uporabo umetne inteligence pri pripravi in posredovanju novinarskih prispevkov. Kodeks določa, da nobena vsebina ne sme biti avtomatizirano objavljena brez človeškega nadzora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Uporaba umetne inteligence ne sme ogroziti integritete novinarja in spoštovanja pravic drugih oseb, ki jih ustvarjanje in posredovanje novinarskega prispevka zadeva.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Novinarsko častno razsodišče ==

[[Novinarsko častno razsodišče]] je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]]. Presoja očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in ravnanja drugih avtorjev uredniških vsebin. Ne razsoja o kršitvah preambule in priporočil.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR lahko obravnava tudi primere neetičnega ravnanja avtorjev, ki niso člani DNS ali SNS. Kadar avtor novinarskega prispevka ni znan ali je podpisan s kraticami in ga urednik oziroma medij ne želi razkriti, NČR kot udeleženca postopka oziroma odgovorno osebo šteje odgovornega urednika medija, v katerem je bil objavljen obravnavani prispevek.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

Postopek pred NČR se lahko konča z razsodbo o ugotovljeni kršitvi, če gre za člana DNS ali SNS, s stališčem o ugotovljeni kršitvi, če novinar ni član DNS ali SNS, z razsodbo ali stališčem, da očitane kršitve ni bilo, ali s poravnavo med udeleženci v postopku.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR deluje tudi preventivno. Na lastno pobudo ali na pobudo organov DNS in SNS ter drugih udeležencev v množičnem komuniciranju lahko organizira posvete, okrogle mize, javne razprave in druge oblike javnega soočanja mnenj o temah, ki zadevajo delo novinarjev in etiko javne besede.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

== Priporočila in razlage ==

Novinarsko častno razsodišče lahko na podlagi novinarske prakse in obravnavanih primerov oblikuje priporočila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo posamezne člene kodeksa.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt; Med priporočili in dodatnimi dokumenti, objavljenimi na strani NČR, so med drugim dokumenti o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Sindikat novinarjev Slovenije]]
* [[Novinarsko častno razsodišče]]
* [[Novinarstvo]]
* [[Novinarstvo v Sloveniji]]
* [[Medijska etika]]
* [[Svoboda tiska]]
* [[Svoboda izražanja]]
* [[Umetna inteligenca]]
* [[Sovražni govor]]
* [[Konflikt interesov]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/2002-2/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije - sprejet 2002 |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ |title=Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/ |title=Na podlagi česa NČR deluje |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>sfse1vcc377809q6d51jdf64ifmbg0x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686546</id>
      <parentid>6686545</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:28:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>Izbrisan del, ki je nepotreben. -gl</comment>
      <origin>6686546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12562" sha1="1b8bbrujtp59kl60y7y43xo88fbj5te" xml:space="preserve">'''Kodeks novinarjev Slovenije''' je etični kodeks slovenskih [[novinar]]jev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih [[medij]]ih. Sprejet je bil 10. oktobra 2002 v [[Izola|Izoli]].&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt; Kodeks izhaja iz načel [[svoboda izražanja|svobode izražanja]] in pravice do informacij javnega značaja kot temeljnih človekovih pravic ter določa poklicne in etične standarde za novinarsko delo.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks sprejemajo novinarji, združeni v [[Društvo novinarjev Slovenije|Društvu novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatu novinarjev Slovenije]]. Skladnost posameznih ravnanj s kodeksom ugotavlja [[Novinarsko častno razsodišče]], skupni organ obeh novinarskih organizacij. Kodeks dopolnjujejo in pojasnjujejo priporočila Novinarskega častnega razsodišča.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Sprejem in namen ==

Kodeks je bil sprejet 10. oktobra 2002 v Izoli. Pri njegovem oblikovanju so bila po navedbah besedila iz leta 2002 upoštevana tudi izhodišča kodeksa [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] in kodeksa ameriškega Društva profesionalnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt;

Namen kodeksa je opredeliti poklicna in etična merila novinarskega dela. Kodeks se nanaša na novinarje in druge ustvarjalce vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja vsebin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Vsebina kodeksa ==

Kodeks je razdeljen na več vsebinskih sklopov: novinarsko delo, elektronske publikacije, splošne etične norme, konflikte interesov, pravice novinarjev in razmerja do javnosti ter uporabo [[umetna inteligenca|umetne inteligence]].&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Novinarsko delo ===

Prvi sklop kodeksa ureja temeljna pravila novinarskega dela. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij, se izogibati napakam ter svoje napake priznati in popraviti. Izogibati se mora osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar pri objavljanju informacij s hudimi obtožbami pridobiti odziv oseb ali ustanov, na katere se obtožbe nanašajo. Če odziva ne more pridobiti, mora to javnosti pojasniti. Enako velja tudi, kadar povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Kadar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. Vir informacije mora navesti, kadar je to mogoče.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Pri objavi rezultatov raziskav mora novinar navesti naročnika, izvajalca in čas opravljene raziskave. Pri raziskavah javnega mnenja mora, če je mogoče, navesti tudi vzorec in metodo. Če teh podatkov ne more pridobiti, mora na to opozoriti javnost.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks ureja tudi uporabo anonimnih virov. Novinar se lahko z virom, ki ga sicer lahko identificira, dogovori za anonimnost, vendar lahko takšen vir uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti drugače, objava pa je v javnem interesu. Dogovor o anonimnosti mora spoštovati.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati plačevanju informacij. Plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov sta po kodeksu nedopustna. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, simbolna ali arhivska slika pa mora biti ustrezno označena.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks prepoveduje nedovoljene načine zbiranja podatkov, vendar dopušča izjeme, kadar informacij izrednega javnega pomena ni mogoče pridobiti drugače. V takih primerih mora novinar svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Novinar se mora praviloma predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov, status novinarja pa lahko zamolči le izjemoma, kadar informacij v javnem interesu drugače ni mogel pridobiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa tudi pravila snemanja, fotografiranja in ločevanja informacij od komentarja. Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira praviloma po privolitvi osebe, pri čemer je privolitev lahko tudi tiha. Informacija in komentar morata biti jasno ločena, tako da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Elektronske publikacije ===

Kodeks vsebuje posebna pravila za elektronske publikacije. Odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega gradiva bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Oblikovati mora pravila za izbiro in vključitev komentarjev, komentarji, ki niso skladni z objavljenimi pravili, pa morajo biti umaknjeni v najkrajšem času.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik je odgovoren tudi za pregledno dopolnjevanje in popravljanje vsebin spletnih medijev. Ko novinar ali urednik popravi napako, mora biti poseg označen tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka. Če je prispevek zgolj dopolnjen z novimi informacijami, mora biti razviden čas zadnje spremembe.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Splošne etične norme ===

Sklop splošnih etičnih norm ureja varovanje zasebnosti, obzirnost pri poročanju o ranljivih skupinah, poročanje o kaznivih dejanjih, izogibanje stereotipom in prepoved spodbujanja sovraštva ali nasilja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar mora spoštovati pravico posameznika do zasebnosti in se izogibati senzacionalističnemu ali neupravičenemu razkrivanju zasebnosti. Poseg v zasebnost je upravičen le, kadar javni interes pretehta nad pravico do zasebnosti. Pri javnih osebnostih in osebah, ki želijo pridobiti moč, vpliv ali javno pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar upoštevati [[domneva nedolžnosti|domnevo nedolžnosti]]. Kadar odločitev pristojnega organa ni dokončna ali pravnomočna, mora na to opozoriti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Posebno obzirnost mora pokazati pri objavi fotografij in posnetkov, zbiranju informacij ter poročanju o otrocih, mladoletnikih, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju in pripadnikih drugih ranljivih skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter nepotrebnim podrobnostim, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike [[sovražni govor|sovražnega govora]] so po kodeksu nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti; če to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks posebej ureja tudi poročanje o spolnih zlorabah, družinskih tragedijah, drugih kaznivih dejanjih z udeležbo mladoletnikov ter o samomoru in poskusu samomora. Pri tem poudarja varovanje identitete žrtev in njihovih svojcev ter previdnost pri navajanju okoliščin samomora oziroma poskusa samomora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Konflikti interesov ===

Kodeks določa, da mora novinar, ki je vpleten v dogodke, o katerih poroča, in je v [[konflikt interesov|konfliktu interesov]], to razkriti ali se iz poročanja izločiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Prepletanje ali združevanje novinarskih vsebin z oglaševalskimi ali političnopropagandnimi vsebinami ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih vsebin; če obstaja dvom, mora biti jasno označeno, da gre za oglas. Kodeks kot nedopustne opredeljuje tudi hibride med oglaševalskimi ali političnopropagandnimi in novinarskimi vsebinami.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogibati se mora tudi delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar informacij o finančnih dogodkih, ki jih pridobi pri svojem poklicnem delu, ne sme zlorabljati za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerih poroča, mora to razkriti javnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Pravice novinarjev in razmerja do javnosti ===

Kodeks novinarju priznava pravico, da zavrne delo, ki je v nasprotju s kodeksom in profesionalnimi standardi novinarskega poklica.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja pomensko spremeniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati svoje prispevke, podpisati pa ga ni mogoče brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Umetna inteligenca ===

Aktualni kodeks vsebuje tudi poseben sklop o uporabi [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri novinarskem delu. Novinar mora razkriti uporabo umetne inteligence in pojasniti način njene uporabe pri pripravi novinarskega prispevka, kadar ta bistveno vpliva na vsebino prispevka. Ne glede na obseg in način uporabe umetne inteligence je novinar odgovoren za točnost informacij in celovitost novinarskega prispevka.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik mora pripraviti in javno objaviti pravila za uporabo umetne inteligence pri pripravi in posredovanju novinarskih prispevkov. Kodeks določa, da nobena vsebina ne sme biti avtomatizirano objavljena brez človeškega nadzora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Uporaba umetne inteligence ne sme ogroziti integritete novinarja in spoštovanja pravic drugih oseb, ki jih ustvarjanje in posredovanje novinarskega prispevka zadeva.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Novinarsko častno razsodišče ==

[[Novinarsko častno razsodišče]] je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]]. Presoja očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in ravnanja drugih avtorjev uredniških vsebin. Ne razsoja o kršitvah preambule in priporočil.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR lahko obravnava tudi primere neetičnega ravnanja avtorjev, ki niso člani DNS ali SNS. Kadar avtor novinarskega prispevka ni znan ali je podpisan s kraticami in ga urednik oziroma medij ne želi razkriti, NČR kot udeleženca postopka oziroma odgovorno osebo šteje odgovornega urednika medija, v katerem je bil objavljen obravnavani prispevek.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

Postopek pred NČR se lahko konča z razsodbo o ugotovljeni kršitvi, če gre za člana DNS ali SNS, s stališčem o ugotovljeni kršitvi, če novinar ni član DNS ali SNS, z razsodbo ali stališčem, da očitane kršitve ni bilo, ali s poravnavo med udeleženci v postopku.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR deluje tudi preventivno. Na lastno pobudo ali na pobudo organov DNS in SNS ter drugih udeležencev v množičnem komuniciranju lahko organizira posvete, okrogle mize, javne razprave in druge oblike javnega soočanja mnenj o temah, ki zadevajo delo novinarjev in etiko javne besede.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

== Priporočila in razlage ==

Novinarsko častno razsodišče lahko na podlagi novinarske prakse in obravnavanih primerov oblikuje priporočila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo posamezne člene kodeksa.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt; Med priporočili in dodatnimi dokumenti, objavljenimi na strani NČR, so med drugim dokumenti o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/2002-2/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije - sprejet 2002 |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ |title=Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/ |title=Na podlagi česa NČR deluje |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>1b8bbrujtp59kl60y7y43xo88fbj5te</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hubert Jervoise Huddleston</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279402</id>
    <revision>
      <id>6686481</id>
      <parentid>5930259</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:31:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1185" sha1="7zz473ue7yj185g5fx8lteenlt7jfdk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Hubert Jervoise Huddleston
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pasha«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1898–1947
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[14. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|14. pehotna brigada]] (1930–1933)
|battles=[[Druga burska vojna]]&lt;br&gt;[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Hubert Jervoise Huddleston''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. januar]] [[1880]], † [[2. oktober]] [[1950]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Huddleston/Hubert_Jervoise/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Huddleston, Hubert Jervoise}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1880]]
[[Kategorija:Umrli leta 1950]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generalni guvernerji Anglo-egipčanskega Sudana]]</text>
      <sha1>7zz473ue7yj185g5fx8lteenlt7jfdk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686483</id>
      <parentid>6686481</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:34:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 3 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1408" sha1="kme0774owlmo3vcro4rz40wwglyaebz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Hubert Jervoise Huddleston
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Pasha«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1898–1947
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[14. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|14. pehotna brigada]] (1930–1933)
|battles=[[Druga burska vojna]]&lt;br&gt;[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Hubert Jervoise Huddleston''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. januar]] [[1880]], † [[2. oktober]] [[1950]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Huddleston/Hubert_Jervoise/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Huddleston, Hubert Jervoise}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge burske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>kme0774owlmo3vcro4rz40wwglyaebz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles Edward Hudson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279403</id>
    <revision>
      <id>6686515</id>
      <parentid>5927060</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1434" sha1="3y5e5v3pjc9ndkmgwb8ng8ok00zjlcq" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Edward Hudson
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Viktorijin križec]]&lt;br&gt;[[Red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Edward Hudson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. maj]] [[1892]], [[Derby]], [[Anglija]], † [[4. april]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hudson/Charles_Edward/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hudson, Charles Edward}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]]</text>
      <sha1>3y5e5v3pjc9ndkmgwb8ng8ok00zjlcq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686516</id>
      <parentid>6686515</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:29:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]; +[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1578" sha1="bduby8nf5qyktakydzrg6tx7o8su1uj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Edward Hudson
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Viktorijin križec]]&lt;br&gt;[[Red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Edward Hudson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. maj]] [[1892]], [[Derby]], [[Anglija]], † [[4. april]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hudson/Charles_Edward/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hudson, Charles Edward}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]</text>
      <sha1>bduby8nf5qyktakydzrg6tx7o8su1uj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Harrington Hulton-Harrop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279462</id>
    <revision>
      <id>6686735</id>
      <parentid>5939667</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:05:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="917" sha1="ez1xhlj4wfhalmtnod6h0yqdod0ccsh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Harrington Hulton-Harrop
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1959]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Harrington Hulton-Harrop''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1906]], † [[29. junij]] [[1979]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hulton-Harrop/William_Harrington/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hulton-Harrop, William Harrington}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>ez1xhlj4wfhalmtnod6h0yqdod0ccsh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thomas Cecil Hunt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279463</id>
    <revision>
      <id>6686736</id>
      <parentid>6156162</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:10:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zp</comment>
      <origin>6686736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1114" sha1="8liora0v8huwiictw29ec4a81mql76l" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Cecil Hunt
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Thomas Cecil Hunt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. junij]] [[1901]], † [[22. december]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hunt/Thomas_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunt, Thomas Cecil}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1901]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]]</text>
      <sha1>8liora0v8huwiictw29ec4a81mql76l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686737</id>
      <parentid>6686736</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1901]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1980]]; +[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1103" sha1="j4i85qeq6nwhjjz4xkkzie1yongg1d4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Cecil Hunt
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Thomas Cecil Hunt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. junij]] [[1901]], † [[22. december]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hunt/Thomas_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunt, Thomas Cecil}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]</text>
      <sha1>j4i85qeq6nwhjjz4xkkzie1yongg1d4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alan Hunter (general)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279464</id>
    <revision>
      <id>6686738</id>
      <parentid>6102333</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:14:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="907" sha1="mqorkt702j22w5dzngpx06gf3eds4oh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alan John Hunter
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Alan John Hunter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. oktober]] [[1881]], † [[5. marec]] [[1942]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.generals.dk/general/Hunter/Alan_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunter, Alan John}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>mqorkt702j22w5dzngpx06gf3eds4oh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thomas Hunton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279465</id>
    <revision>
      <id>6686739</id>
      <parentid>6455595</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:20:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1070" sha1="pgd1vc67ewxjd7dbkywdzez8lb03is0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Lionel Hunton
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]]
|service=
|serviceyears=1903–1946
|rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]]
|unit=
|commands=[[Generalni poveljnik Kraljevih marincev]] (1943–1946)
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Thomas Lionel Hunton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. oktober]] [[1885]], † [[21. april]] [[1970]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hunton/Thomas_Lionel/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunton, Thomas Lionel}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]
[[Kategorija:Umrli leta 1970]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]]</text>
      <sha1>pgd1vc67ewxjd7dbkywdzez8lb03is0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686740</id>
      <parentid>6686739</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:23:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1227" sha1="g7vgc4p2qejqnchgnxyf09mzz4rdwlk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Lionel Hunton
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]]
|service=
|serviceyears=1903–1946
|rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]]
|unit=
|commands=[[Generalni poveljnik Kraljevih marincev]] (1943–1946)
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Thomas Lionel Hunton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. oktober]] [[1885]], † [[21. april]] [[1970]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hunton/Thomas_Lionel/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunton, Thomas Lionel}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]]</text>
      <sha1>g7vgc4p2qejqnchgnxyf09mzz4rdwlk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686741</id>
      <parentid>6686740</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6686741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1225" sha1="g8v1vsxcutpwai69ba1smlp2tfe38xm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Lionel Hunton
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]]
|service=
|serviceyears=1903–1946
|rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]]
|unit=
|commands=[[Komandant general Kraljevih marincev]] (1943–1946)
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Thomas Lionel Hunton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. oktober]] [[1885]], † [[21. april]] [[1970]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hunton/Thomas_Lionel/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hunton, Thomas Lionel}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]]</text>
      <sha1>g8v1vsxcutpwai69ba1smlp2tfe38xm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balfour Oliphant Hutchison</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279466</id>
    <revision>
      <id>6686742</id>
      <parentid>5926529</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:38:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6686742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1244" sha1="fpjdw6zlyqbekbov3yw5jy1jhpdynga" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Balfour Oliphant Hutchison
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1909–1945
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|KBE]]
|relations=Audrey Jervis-White-Jervis (''žena''), 5 otrok
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Balfour Oliphant Hutchison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1889]], [[Kirkcaldy]], [[Škotska]], † [[26. april]] [[1967]], [[Suffolk (grofija)|Suffolk]], [[Anglija]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hutchison/Balfour_Oliphant/Great_Britain.html Generals.dk]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hutchison, Balfour Oliphant}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]</text>
      <sha1>fpjdw6zlyqbekbov3yw5jy1jhpdynga</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686743</id>
      <parentid>6686742</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:41:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1391" sha1="mpbnkv0hn1a7gtbgvw8mf9ftwd1rfvw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Balfour Oliphant Hutchison
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1909–1945
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|KBE]]
|relations=Audrey Jervis-White-Jervis (''žena''), 5 otrok
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Balfour Oliphant Hutchison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1889]], [[Kirkcaldy]], [[Škotska]], † [[26. april]] [[1967]], [[Suffolk (grofija)|Suffolk]], [[Anglija]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hutchison/Balfour_Oliphant/Great_Britain.html Generals.dk]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hutchison, Balfour Oliphant}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]</text>
      <sha1>mpbnkv0hn1a7gtbgvw8mf9ftwd1rfvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thomas Jacomb Hutton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279469</id>
    <revision>
      <id>6686744</id>
      <parentid>6096184</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:52:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zp</comment>
      <origin>6686744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1585" sha1="i8c4t8tdvcszd3zifygvxf3s0q9du45" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Jacomb Hutton
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=[[1909]]–[[1944]]
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=[[Burma Command]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Thomas Jacomb Hutton''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red indijskega imperija|KCIE]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. marec]] [[1890]], † [[17. januar]] [[1981]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hutton/Thomas_Jacomb/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hutton, Thomas Jacomb}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Načelniki Generalštaba Burmske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>i8c4t8tdvcszd3zifygvxf3s0q9du45</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686745</id>
      <parentid>6686744</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:54:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Načelniki Generalštaba Burmske kopenske vojske]]; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1646" sha1="njgn42e57m7rxh76efppk3yivsku0mo" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Thomas Jacomb Hutton
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=[[1909]]–[[1944]]
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=[[Burma Command]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Thomas Jacomb Hutton''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red indijskega imperija|KCIE]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. marec]] [[1890]], † [[17. januar]] [[1981]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hutton/Thomas_Jacomb/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hutton, Thomas Jacomb}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>njgn42e57m7rxh76efppk3yivsku0mo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frederick Gordon Hyland</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279470</id>
    <revision>
      <id>6686746</id>
      <parentid>5928484</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T04:56:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6686746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="995" sha1="f5qf5k16p04onueq7m13tn5arwf3raj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frederick Gordon Hyland
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frederick Gordon Hyland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. februar]] [[1888]], † [[16. april]] [[1962]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.generals.dk/general/Hyland/Frederick_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hyland, Frederick Gordon}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>f5qf5k16p04onueq7m13tn5arwf3raj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Henry Hynes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279471</id>
    <revision>
      <id>6686747</id>
      <parentid>5939683</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6686747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="873" sha1="7itr5k6nxajamp2sg5tbbequ9htjd3v" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Henry Hynes
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Henry Hynes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. avgust]] [[1893]], † [[5. marec]] [[1972]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Hynes/William_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hynes, William Henry}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>7itr5k6nxajamp2sg5tbbequ9htjd3v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Digitalna humanistika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286381</id>
    <revision>
      <id>6686538</id>
      <parentid>6685971</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:59:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maučec T</username>
        <id>258865</id>
      </contributor>
      <comment>/* Orodja digitalne humanistike */</comment>
      <origin>6686538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32710" sha1="pjqlmcxpn6g4vbs3tjnw1033go89isb" xml:space="preserve">'''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave).

Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023).

== Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) ==
Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. 

V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&amp;q=Digital+Humanities+in+practice&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«.  

Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij.  

V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov 

[[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] 

Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. 

== Začetki oddaljenega branja ==
Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. 

''Konsolidacija in institucionalizacija področja''

V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena.

''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI''

Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja.

''Digitalna humanistika v dobi interneta''

Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture.

Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. 

== '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' ==
Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike:

Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': 

* '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja.
* '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa.
* '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci).
* '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov.
* '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja.


Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov:

Analiza in interpretacija besedil:

* '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje.
* '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo.

Delo s podatki in vizualizacija

* '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah.
* '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov.

Nove oblike znanja in arhivov

* '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov.
* '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje.
* '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem.

Infrastruktura in kritika medijev

* '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov.
* '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije.
* '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja.

== Orodja digitalne humanistike ==
Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=4-5|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI.

Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard [https://tei-c.org/ TEI] (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=173–174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|last2=Purg|first2=Peter|page=173-174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Med konkretne primere orodij spadajo [https://voyant-tools.org/ Voyant Tools] za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah.

== Digitalni arhivi ==
Digitalni arhivi, digitalne knjižnice in spletne podatkovne zbirke so zbirke digitaliziranega ali izvorno digitalnega gradiva, ki je organizirano in dostopno prek spleta. Vključujejo lahko prepise romanov, pisem, zgodovinskih dokumentov, rokopisov, slik, zemljevidov, časopisov, zvočnih posnetkov in drugih virov. V humanistiki so pomembni zato, ker omogočajo širši dostop do kulturne dediščine, podpirajo raziskovanje in prispevajo k ohranjanju gradiva za prihodnje generacije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter|page=149}}&lt;/ref&gt;

Eden od pomembnih slovenskih primerov je Digitalna knjižnica Slovenije oziroma dLib.si, ki vsebuje digitalizirano gradivo s področja slovenske znanosti, umetnosti in kulture. Na portalu so dostopne knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi, gradivo pa izvira iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter partnerskih ustanov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=156|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Med večje mednarodne projekte spadajo Project Gutenberg, Internet Archive, Google Books, Europeana in HathiTrust. Project Gutenberg je eden najstarejših portalov z brezplačnimi e-knjigami, Internet Archive pa ponuja knjige, filme, programsko opremo, glasbo in arhivirane spletne strani.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=157|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; 

Za delovanje digitalnih arhivov so ključni metapodatki, torej podatki o podatkih. Ti navadno vključujejo avtorja, naslov, leto nastanka, kraj nastanka, jezik, zvrst, pravni status, izvor gradiva in druge informacije, ki omogočajo iskanje, razvrščanje in povezovanje virov. Pomembna je tudi interoperabilnost, kar pomeni, da so zbirke zasnovane tako, da jih je mogoče povezovati z drugimi zbirkami in orodji. Standardi, kot sta XML in TEI, pri tem omogočajo enotnejše označevanje in dolgoročno uporabnost podatkov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Digitalni arhivi pa prinašajo tudi izzive. Eden od njih so avtorske pravice, saj v celoti pogosto ni mogoče objaviti del, ki so še pravno zaščitena. Drugi izziv je izbor gradiva: digitalizacija lahko utrjuje obstoječi kanon, če prednost dobijo že uveljavljeni avtorji, manj zastopane skupine pa ostanejo spregledane. Učbenik opozarja, da digitalizacija angleške književnosti kaže spolne neenakosti, saj je bilo digitaliziranih manj romanov avtoric kot romanov avtorjev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=165-166|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt;

== Kulturna analitika ==

== Cilji ==
Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v  [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]].    

Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. 

Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 

18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je.

==Standardi==
Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa.  

==Revije digitalne humanistike==
* ''Literary and Linguistic Computing''
* ''Text Technology''
* ''Digital Studies''
* ''Digital Medievalist''
* ''Digital Humanities Quarterly''
* ''Southern Spaces''


== Rudarjenje besedil, analiza in vizualizacija ==
Na začetku raziskovanja pomembno je sistematično zbirati določeni tip informacija. Pomembno je zbrati in pripraviti korpus (prikupiti i pripremiti korpus), kar ni avtomatizirano in je zato podvrženo napakam.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=82|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; Pred izdelavo tematskih modelov je običajno, da korpus uredimo, in sicer je ključno da izločimo t.i. prazne besede (ang. stop words): nepolnopomenske besede, imena mesecev, dni v tednu, literarnih junakov ipd.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=84|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; V fazi čiščenja je ključna tokenizacija – postopek razčlenjevanja besedila na manjše enote (žetone), kar omogoča natančno strojno štetje in odstranjevanje ločil ter neustreznih znakov. Tematizacija v procesu tekstovnega rudarjenja pomeni samodejno prepoznavanje in izločanje ključnih vsebinskih sklopov iz besedila. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 55), računalniška orodja (npr. Textplot) analizirajo sopojavljanje besed in njihove medsebojne relacije. Na podlagi teh povezav program vizualizira mrežo pojmov, kar raziskovalcu omogoča, da brez predhodnega branja celotnega korpusa identificira osrednje tematike in njihovo strukturo v literarnem delu. Modeliranje tem (topic modeling) je statistična metoda, s katero računalnik v velikih zbirkah besedil (korpusih) samodejno prepozna prikrite tematske sklope. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 86), postopek temelji na analizi verjetnosti sopojavljanja besed. Algoritmi prepoznajo skupine besed, ki se pogosto pojavljajo v istih kontekstih, in jih združijo v teme. Ta metoda raziskovalcu omogoča t. i. »oddaljeno branje«, saj namesto posameznih besedil analizira vsebinske poudarke celotnega korpusa hkrati. Za hitro tekstovno rudarjenje in osnovno vizualizacijo se pogosto uporabljajo prosto dostopna orodja, kot je Voyant Tools, ki raziskovalcu omogoči takojšen vpogled v frekvenco besed in trende znotraj korpusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools|url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

=== Metode in orodja ===
Za analizo besedil se uporabljajo različne računalniško podprte metode:

* '''Konkordance:''' Abecedni seznami besed z njihovim neposrednim sobesedilom. Omogočajo mikroraziskavo rabe določenih pojmov v specifičnih kontekstih (npr. analiza rabe čustvenih izrazov v določenem obdobju). Pri analizi relacij med literarnimi liki se uporablja metoda analize omrežij (ang. network analysis). Z uporabo orodij, kot je Cytoscape, raziskovalci vizualizirajo kompleksne povezave v dramskih delih ali korespondencah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis|url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

* '''TF-IDF (Term Frequency-Inverse Document Frequency):''' Statistična mera, ki določa pomembnost besede za posamezen dokument glede na celoten korpus. Metoda se pogosto uporablja v stilometriji za prepoznavanje značilnega besedišča avtorja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''LDA (Latent Dirichlet Allocation):''' Najpogostejši algoritem za modeliranje tem (ang. topic modeling). Algoritem samodejno združuje besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj, v tematske sklope. Primer uporabe je odkrivanje prevladujočih tem (npr. vojna, ljubezen, politika) v tisočih digitaliziranih romanih hkrati.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Vizualizacija ===
Vizualizacija v digitalni humanistiki služi kot analitično orodje za prikaz rezultatov rudarjenja. Pogoste oblike vključujejo mrežne dijagrame (za prikaz odnosov med liki), besedilne oblake in interaktivne zemljevide (npr. z orodjem StoryMaps), ki književno dogajanje postavijo v geografski prostor.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

== Analiza makroskopskih trendov ==
Analiza makroskopskih trendov v digitalni humanistiki se osredotoča na preučevanje dolgoročnih sprememb v jeziku, temah in kulturnih vzorcih skozi daljša časovna obdobja. Namesto analize posameznih literarnih del ta pristop uporablja masovne podatke za identifikacijo »velike slike« literarne in kulturne zgodovine. Metoda temelji na prehodu od tradicionalnega natančnega branja (close reading) k oddaljenemu branju (distant reading), ki omogoča analizo korpusov, ki so preobsežni za človeškega bralca.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Ključne metode in koncepti ===
Za identifikaciju dolgoročnih trendov se uporabljajo specifične kvantitativne metode:

* '''Kulturometrija (tudi kulturomika):''' Gre za metodo, ki s statistično analizo digitaliziranih besedil preučuje kulturne fenomene, kot so kolektivni spomin, dinamika slave ali razvoj moralnih vrednot skozi stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=10, 89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Analiza n-gramov (n-grams):''' Preučevanje pogostosti nizov besed skozi čas. Z analizo n-gramov raziskovalci spremljajo vzpon in upad rabe določenih konceptov ali fraz v milijonih knjig (npr. prek orodja Google Books Ngram Viewer).

* '''Dolgoročno modeliranje tem:''' Različica modeliranja tem, ki spremlja razvoj in spreminjanje vsebinskih poudarkov (npr. razvoj teme »narava« od romantike do realizma) znotraj obsežnih kronoloških korpusov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Primeri raziskav makroskopskih trendov ===
Digitalna orodja omogočajo preučevanje literarnega sistema kot celote:

* '''Evolucija književnih vrst:''' Raziskave makroskopskih trendov (npr. študije Franca Morettija) so pokazale, kako se književne vrste razvijajo, množijo in izumirajo v povezavi z družbenimi spremembamen.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 42|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Spremembe v jeziku in sentimentu:''' Analiza makroskopskih trendov omogoča spremljanje čustvenega naboja v literaturi (npr. ugotavljanje, ali so določena zgodovinska obdobja v literaturi statistično bolj melanholična ali optimistična).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Prostorska in omrežna dinamika:''' Spremljanje geografskega širjenja literarnih idej ali spreminjanje strukture socialnih omrežij med literarnimi liki skozi različna stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19, 94|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

== Spletno objavljanje v digitalni humanistiki ==
Spletno objavljanje (ang. online publishing) v digitalni humanistiki predstavlja ključni premik od tradicionalne tiskane produkcije k odprti znanosti. Ne gre zgolj za prenos besedil na splet, temveč za vzpostavljanje novih oblik znanstvene komunikacije, ki temeljijo na dostopnosti, interaktivnosti in trajnem arhiviranju.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Spletne publikacijske oblike ===
V digitalnem okolju se razvijajo specifične oblike znanstvenih in literarnih objav:

* '''Izvorno digitalne (born-digital) monografije:''' To so dela, ki so od začetka zasnovana za digitalno okolje. Pogosto vključujejo hiperpovezave, multimedijske elemente in interaktivne vizualizacije, ki jih v tiskani obliki ni mogoče ustrezno poustvariti.

* '''Odprti repozitoriji:''' Digitalne platforme, ki omogočajo dolgoročno hrambo in brezplačen dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov (npr. dLib.si).

* '''Znanstvene digitalne izdaje (scholarly digital editions):''' Kritične objave besedil, ki poleg prepisa vključujejo digitalne faksimile, obsežne metapodatke in orodja za napredno iskanje ter analizo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=52|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Standardi in kakovost objavljanja ===
Za zagotavljanje trajnosti in verodostojnosti digitalnih vsebin se upoštevajo strogi mednarodni standardi:

* '''Trajni identifikatorji (Persistent Identifiers - PID):''' Uporaba sistemov, kot sta DOI (Digital Object Identifier) ali URN, zagotavlja, da delo ostane dostopno na stalnem spletnem naslovu, tudi če se lokacija strežnika spremeni.

* '''Licenciranje:''' Digitalne objave v digitalni humanistiki se pogosto objavljajo pod licencami Creative Commons (npr. CC BY-NC-SA), kar omogoča zakonito deljenje in ponovno uporabo znanja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Strokovni pregled (Peer Review):''' V digitalnem okolju se poleg vsebine pogosto ocenjujejo tudi tehnična brezhibnost, uporabnost vmesnika in skladnost s standardi za kodiranje besedil (npr. TEI).

Za spletno objavljanje znanstvenih zbirk in digitalnih razstav se pogosto uglavnem uporablja platforma Omeka. Ta sistem temelji na strogih metapodatkovnih standardih (npr. Dublin Core), kar zagotavlja visoko stopnjo organiziranosti in najdljivosti digitalnih humanističnih projektov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Omeka|url=https://web.archive.org/web/20140929105822/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

=== Konkretni primeri ===

* '''dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije):''' Osrednji slovenski repozitorij za dostop do digitaliziranih knjig, revij in rokopisov.

* '''Slovene-editor:''' Digitalna platforma za pripravo in objavo znanstvenih kritičnih izdaj slovenskega slovstva.

== Reference ==
{{reflist}}

== Viri ==
* Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities]
* Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica.

==Glej tudi==
*[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[kulturomika]]

==Zunanje povezave==
*[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group]
*A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth:  Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html
*''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&amp;q=Digital+Humanities+in+practice&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false
*''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2
*Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/
* Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}).
* Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018]
* Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/


{{normativna kontrola}}
{{škrbina}}

[[Kategorija:Digitalna humanistika| ]]</text>
      <sha1>pjqlmcxpn6g4vbs3tjnw1033go89isb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686539</id>
      <parentid>6686538</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:07:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maučec T</username>
        <id>258865</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kulturna analitika */</comment>
      <origin>6686539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36787" sha1="3ggj4inkkk7eecqb2xiqx83l05ezetb" xml:space="preserve">'''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave).

Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023).

== Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) ==
Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. 

V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&amp;q=Digital+Humanities+in+practice&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«.  

Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij.  

V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov 

[[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] 

Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. 

== Začetki oddaljenega branja ==
Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. 

''Konsolidacija in institucionalizacija področja''

V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena.

''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI''

Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja.

''Digitalna humanistika v dobi interneta''

Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture.

Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. 

== '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' ==
Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike:

Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': 

* '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja.
* '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa.
* '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci).
* '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov.
* '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja.


Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov:

Analiza in interpretacija besedil:

* '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje.
* '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo.

Delo s podatki in vizualizacija

* '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah.
* '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov.

Nove oblike znanja in arhivov

* '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov.
* '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje.
* '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem.

Infrastruktura in kritika medijev

* '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov.
* '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije.
* '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja.

== Orodja digitalne humanistike ==
Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=4-5|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI.

Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard [https://tei-c.org/ TEI] (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=173–174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|last2=Purg|first2=Peter|page=173-174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Med konkretne primere orodij spadajo [https://voyant-tools.org/ Voyant Tools] za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah.

== Digitalni arhivi ==
Digitalni arhivi, digitalne knjižnice in spletne podatkovne zbirke so zbirke digitaliziranega ali izvorno digitalnega gradiva, ki je organizirano in dostopno prek spleta. Vključujejo lahko prepise romanov, pisem, zgodovinskih dokumentov, rokopisov, slik, zemljevidov, časopisov, zvočnih posnetkov in drugih virov. V humanistiki so pomembni zato, ker omogočajo širši dostop do kulturne dediščine, podpirajo raziskovanje in prispevajo k ohranjanju gradiva za prihodnje generacije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter|page=149}}&lt;/ref&gt;

Eden od pomembnih slovenskih primerov je Digitalna knjižnica Slovenije oziroma dLib.si, ki vsebuje digitalizirano gradivo s področja slovenske znanosti, umetnosti in kulture. Na portalu so dostopne knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi, gradivo pa izvira iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter partnerskih ustanov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=156|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Med večje mednarodne projekte spadajo Project Gutenberg, Internet Archive, Google Books, Europeana in HathiTrust. Project Gutenberg je eden najstarejših portalov z brezplačnimi e-knjigami, Internet Archive pa ponuja knjige, filme, programsko opremo, glasbo in arhivirane spletne strani.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=157|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; 

Za delovanje digitalnih arhivov so ključni metapodatki, torej podatki o podatkih. Ti navadno vključujejo avtorja, naslov, leto nastanka, kraj nastanka, jezik, zvrst, pravni status, izvor gradiva in druge informacije, ki omogočajo iskanje, razvrščanje in povezovanje virov. Pomembna je tudi interoperabilnost, kar pomeni, da so zbirke zasnovane tako, da jih je mogoče povezovati z drugimi zbirkami in orodji. Standardi, kot sta XML in TEI, pri tem omogočajo enotnejše označevanje in dolgoročno uporabnost podatkov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Digitalni arhivi pa prinašajo tudi izzive. Eden od njih so avtorske pravice, saj v celoti pogosto ni mogoče objaviti del, ki so še pravno zaščitena. Drugi izziv je izbor gradiva: digitalizacija lahko utrjuje obstoječi kanon, če prednost dobijo že uveljavljeni avtorji, manj zastopane skupine pa ostanejo spregledane. Učbenik opozarja, da digitalizacija angleške književnosti kaže spolne neenakosti, saj je bilo digitaliziranih manj romanov avtoric kot romanov avtorjev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=165-166|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt;

== Kulturna analitika ==
Kulturna analitika je področje digitalne humanistike, ki z računalniškimi metodami analizira kulturne vzorce, trende in spremembe. Sorodna je pojmom, kot so kulturomika, literarno podatkovno rudarjenje, kvantitativni formalizem, računalniška besedilna analiza in algoritemska literarna veda. Učbenik kulturomiko opiše kot kvantitativno analizo kulture in trendov na podlagi digitaliziranih besedil, na primer tvitov, časopisnih člankov ali drugih množičnih besedilnih virov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=3|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt;

V literarni vedi se kulturna analitika pogosto povezuje z oddaljenim branjem oziroma makroanalizo. Namesto da bi raziskovalec preučeval samo posamezno delo, lahko analizira večje korpuse romanov, pesmi, dramskih besedil ali metapodatkov. Takšna analiza lahko pokaže, kako se skozi čas spreminjajo teme, žanri, slogovne značilnosti, razmerja med avtorji ali reprezentacije družbenih skupin. Učbenik poudarja, da digitalna orodja omogočajo hitro in natančno analizo obsežnih besedilnih zbirk, vendar je rezultate treba kritično interpretirati in preverjati morebitne pristranskosti orodij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=9-12|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; 

Kulturna analitika se pogosto opira na vizualizacije, kot so grafi, mreže, zemljevidi, časovnice, besedni oblaki in diagrami. Vizualizacije niso samo dodatek k raziskavi, temveč lahko raziskovalcu pomagajo odkriti vzorce, ki jih pri običajnem branju ne bi opazil. Primer so stilometrični prikazi podobnosti med besedili ali grafi, ki kažejo pogostost določenih besed skozi čas. Učbenik navaja tudi uporabo orodja Voyant Tools, s katerim je mogoče opraviti osnovno oddaljeno branje literarnega besedila, na primer z analizo pogostosti besed in njihovih razporeditev v besedilu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=57|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; 

Primeri kulturne analitike vključujejo raziskave velikih literarnih korpusov, analize tem v romanih, analize sentimenta v medijih in raziskovanje čustev v književnosti. Pri modeliranju tem lahko raziskovalci ugotavljajo, katere teme so značilne za določeno obdobje, narodnost, spol avtorjev ali literarno zvrst. Učbenik navaja primer raziskave britanskih romanov 19. stoletja, kjer so raziskovalci s pomočjo metapodatkov in računalniških metod preučevali spremembe tematik skozi čas.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; V slovenskem prostoru je kot primer navedeno modeliranje tem v korpusu ELTeC-slv, kjer so bile raziskane teme, povezane z industrializacijo, meščanstvom, političnim udejstvovanjem in nacionalnimi idejami v slovenski pripovedni prozi 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=87|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; 

== Pomen ==
Orodja digitalne humanistike, digitalni arhivi in kulturna analitika so pomembni, ker širijo možnosti humanističnega raziskovanja. Omogočajo dostop do gradiva, ki je bilo prej težko dosegljivo, ter raziskovanje večjih količin podatkov. Hkrati pa zahtevajo kritičen odnos do metod, podatkov in rezultatov. Digitalna humanistika zato ni samo tehnično področje, temveč tudi prostor razmisleka o dostopu do znanja, pristranskosti, avtorstvu, ohranjanju kulturne dediščine in vlogi humanistike v digitalni družbi.

== Cilji ==
Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v  [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]].    

Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. 

Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 

18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je.

==Standardi==
Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa.  

==Revije digitalne humanistike==
* ''Literary and Linguistic Computing''
* ''Text Technology''
* ''Digital Studies''
* ''Digital Medievalist''
* ''Digital Humanities Quarterly''
* ''Southern Spaces''


== Rudarjenje besedil, analiza in vizualizacija ==
Na začetku raziskovanja pomembno je sistematično zbirati določeni tip informacija. Pomembno je zbrati in pripraviti korpus (prikupiti i pripremiti korpus), kar ni avtomatizirano in je zato podvrženo napakam.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=82|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; Pred izdelavo tematskih modelov je običajno, da korpus uredimo, in sicer je ključno da izločimo t.i. prazne besede (ang. stop words): nepolnopomenske besede, imena mesecev, dni v tednu, literarnih junakov ipd.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=84|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt; V fazi čiščenja je ključna tokenizacija – postopek razčlenjevanja besedila na manjše enote (žetone), kar omogoča natančno strojno štetje in odstranjevanje ločil ter neustreznih znakov. Tematizacija v procesu tekstovnega rudarjenja pomeni samodejno prepoznavanje in izločanje ključnih vsebinskih sklopov iz besedila. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 55), računalniška orodja (npr. Textplot) analizirajo sopojavljanje besed in njihove medsebojne relacije. Na podlagi teh povezav program vizualizira mrežo pojmov, kar raziskovalcu omogoča, da brez predhodnega branja celotnega korpusa identificira osrednje tematike in njihovo strukturo v literarnem delu. Modeliranje tem (topic modeling) je statistična metoda, s katero računalnik v velikih zbirkah besedil (korpusih) samodejno prepozna prikrite tematske sklope. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 86), postopek temelji na analizi verjetnosti sopojavljanja besed. Algoritmi prepoznajo skupine besed, ki se pogosto pojavljajo v istih kontekstih, in jih združijo v teme. Ta metoda raziskovalcu omogoča t. i. »oddaljeno branje«, saj namesto posameznih besedil analizira vsebinske poudarke celotnega korpusa hkrati. Za hitro tekstovno rudarjenje in osnovno vizualizacijo se pogosto uporabljajo prosto dostopna orodja, kot je Voyant Tools, ki raziskovalcu omogoči takojšen vpogled v frekvenco besed in trende znotraj korpusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools|url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

=== Metode in orodja ===
Za analizo besedil se uporabljajo različne računalniško podprte metode:

* '''Konkordance:''' Abecedni seznami besed z njihovim neposrednim sobesedilom. Omogočajo mikroraziskavo rabe določenih pojmov v specifičnih kontekstih (npr. analiza rabe čustvenih izrazov v določenem obdobju). Pri analizi relacij med literarnimi liki se uporablja metoda analize omrežij (ang. network analysis). Z uporabo orodij, kot je Cytoscape, raziskovalci vizualizirajo kompleksne povezave v dramskih delih ali korespondencah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis|url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

* '''TF-IDF (Term Frequency-Inverse Document Frequency):''' Statistična mera, ki določa pomembnost besede za posamezen dokument glede na celoten korpus. Metoda se pogosto uporablja v stilometriji za prepoznavanje značilnega besedišča avtorja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''LDA (Latent Dirichlet Allocation):''' Najpogostejši algoritem za modeliranje tem (ang. topic modeling). Algoritem samodejno združuje besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj, v tematske sklope. Primer uporabe je odkrivanje prevladujočih tem (npr. vojna, ljubezen, politika) v tisočih digitaliziranih romanih hkrati.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Vizualizacija ===
Vizualizacija v digitalni humanistiki služi kot analitično orodje za prikaz rezultatov rudarjenja. Pogoste oblike vključujejo mrežne dijagrame (za prikaz odnosov med liki), besedilne oblake in interaktivne zemljevide (npr. z orodjem StoryMaps), ki književno dogajanje postavijo v geografski prostor.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

== Analiza makroskopskih trendov ==
Analiza makroskopskih trendov v digitalni humanistiki se osredotoča na preučevanje dolgoročnih sprememb v jeziku, temah in kulturnih vzorcih skozi daljša časovna obdobja. Namesto analize posameznih literarnih del ta pristop uporablja masovne podatke za identifikacijo »velike slike« literarne in kulturne zgodovine. Metoda temelji na prehodu od tradicionalnega natančnega branja (close reading) k oddaljenemu branju (distant reading), ki omogoča analizo korpusov, ki so preobsežni za človeškega bralca.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Ključne metode in koncepti ===
Za identifikaciju dolgoročnih trendov se uporabljajo specifične kvantitativne metode:

* '''Kulturometrija (tudi kulturomika):''' Gre za metodo, ki s statistično analizo digitaliziranih besedil preučuje kulturne fenomene, kot so kolektivni spomin, dinamika slave ali razvoj moralnih vrednot skozi stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=10, 89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Analiza n-gramov (n-grams):''' Preučevanje pogostosti nizov besed skozi čas. Z analizo n-gramov raziskovalci spremljajo vzpon in upad rabe določenih konceptov ali fraz v milijonih knjig (npr. prek orodja Google Books Ngram Viewer).

* '''Dolgoročno modeliranje tem:''' Različica modeliranja tem, ki spremlja razvoj in spreminjanje vsebinskih poudarkov (npr. razvoj teme »narava« od romantike do realizma) znotraj obsežnih kronoloških korpusov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Primeri raziskav makroskopskih trendov ===
Digitalna orodja omogočajo preučevanje literarnega sistema kot celote:

* '''Evolucija književnih vrst:''' Raziskave makroskopskih trendov (npr. študije Franca Morettija) so pokazale, kako se književne vrste razvijajo, množijo in izumirajo v povezavi z družbenimi spremembamen.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 42|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Spremembe v jeziku in sentimentu:''' Analiza makroskopskih trendov omogoča spremljanje čustvenega naboja v literaturi (npr. ugotavljanje, ali so določena zgodovinska obdobja v literaturi statistično bolj melanholična ali optimistična).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Prostorska in omrežna dinamika:''' Spremljanje geografskega širjenja literarnih idej ali spreminjanje strukture socialnih omrežij med literarnimi liki skozi različna stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19, 94|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

== Spletno objavljanje v digitalni humanistiki ==
Spletno objavljanje (ang. online publishing) v digitalni humanistiki predstavlja ključni premik od tradicionalne tiskane produkcije k odprti znanosti. Ne gre zgolj za prenos besedil na splet, temveč za vzpostavljanje novih oblik znanstvene komunikacije, ki temeljijo na dostopnosti, interaktivnosti in trajnem arhiviranju.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Spletne publikacijske oblike ===
V digitalnem okolju se razvijajo specifične oblike znanstvenih in literarnih objav:

* '''Izvorno digitalne (born-digital) monografije:''' To so dela, ki so od začetka zasnovana za digitalno okolje. Pogosto vključujejo hiperpovezave, multimedijske elemente in interaktivne vizualizacije, ki jih v tiskani obliki ni mogoče ustrezno poustvariti.

* '''Odprti repozitoriji:''' Digitalne platforme, ki omogočajo dolgoročno hrambo in brezplačen dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov (npr. dLib.si).

* '''Znanstvene digitalne izdaje (scholarly digital editions):''' Kritične objave besedil, ki poleg prepisa vključujejo digitalne faksimile, obsežne metapodatke in orodja za napredno iskanje ter analizo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=52|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

=== Standardi in kakovost objavljanja ===
Za zagotavljanje trajnosti in verodostojnosti digitalnih vsebin se upoštevajo strogi mednarodni standardi:

* '''Trajni identifikatorji (Persistent Identifiers - PID):''' Uporaba sistemov, kot sta DOI (Digital Object Identifier) ali URN, zagotavlja, da delo ostane dostopno na stalnem spletnem naslovu, tudi če se lokacija strežnika spremeni.

* '''Licenciranje:''' Digitalne objave v digitalni humanistiki se pogosto objavljajo pod licencami Creative Commons (npr. CC BY-NC-SA), kar omogoča zakonito deljenje in ponovno uporabo znanja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}&lt;/ref&gt;

* '''Strokovni pregled (Peer Review):''' V digitalnem okolju se poleg vsebine pogosto ocenjujejo tudi tehnična brezhibnost, uporabnost vmesnika in skladnost s standardi za kodiranje besedil (npr. TEI).

Za spletno objavljanje znanstvenih zbirk in digitalnih razstav se pogosto uglavnem uporablja platforma Omeka. Ta sistem temelji na strogih metapodatkovnih standardih (npr. Dublin Core), kar zagotavlja visoko stopnjo organiziranosti in najdljivosti digitalnih humanističnih projektov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Omeka|url=https://web.archive.org/web/20140929105822/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35|author=Johanna Drucker et al.|year=2014}}&lt;/ref&gt;

=== Konkretni primeri ===

* '''dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije):''' Osrednji slovenski repozitorij za dostop do digitaliziranih knjig, revij in rokopisov.

* '''Slovene-editor:''' Digitalna platforma za pripravo in objavo znanstvenih kritičnih izdaj slovenskega slovstva.

== Reference ==
{{reflist}}

== Viri ==
* Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities]
* Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica.

==Glej tudi==
*[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[kulturomika]]

==Zunanje povezave==
*[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group]
*A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth:  Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html
*''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&amp;q=Digital+Humanities+in+practice&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false
*''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2
*Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/
* Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}).
* Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018]
* Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/


{{normativna kontrola}}
{{škrbina}}

[[Kategorija:Digitalna humanistika| ]]</text>
      <sha1>3ggj4inkkk7eecqb2xiqx83l05ezetb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šef (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306132</id>
    <revision>
      <id>6686756</id>
      <parentid>6686346</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:26:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Šef]] na [[Šef (priimek)]] brez preusmeritve: ni glavni pomen</comment>
      <origin>6686346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="718" sha1="62zvbtxyf6uewb7f8knk0ras8xpb99r" xml:space="preserve">'''Šef''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Šef]] (1912–1997), športnik in specialist športne medicine
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]], učitelj v 1. polovici 18. stoletja 
* [[Andrej Šef]] (1849–?), trgovec
* [[Blaž Šef]] (1986–), igralec
* [[Boris Šef]] (1963–2024), kinolog
* [[Ida Šef]] (s. Blandina) (1934-2025), redovnica uršulinka, karitativna delavka
* [[Marijan Šef]] (1932–2015), zdravnik, duhovnik, jezuit
* [[Marjan Šef (izumitelj)|Marjan Šef]] (1930–), elektrotehnik, izumitelj
==Glej tudi==
* priimke [[Šefer]], [[Šefic]], [[Šefman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Šef}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>62zvbtxyf6uewb7f8knk0ras8xpb99r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>RHS Apostolis (K84)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>308230</id>
    <revision>
      <id>6686875</id>
      <parentid>5934800</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Naval_Jack_of_Greece.svg z [[c:File:Naval_jack_of_Greece.svg|Naval_jack_of_Greece.svg]]</comment>
      <origin>6686875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3197" sha1="k3mryinjix7d05ulpou59hkctq6fd5l" xml:space="preserve">{|{{Infobox Ship Begin}}
{{Infobox Ship Image
|Ship image=[[Image:HMS Hyacinth (K84).jpg|250px]]
|Ship caption=
}}
{{Infobox Ship Career
|Hide header=
|Ship country=Grčija
|Ship flag=[[Image:Naval jack of Greece.svg|60px|Zastava Kraljeve grške vojne mornarice]] [[Kraljeva grška vojna mornarica]]
|Ship name=RHS Apostolis (K84)
|Ship namesake=
|Ship owner=
|Ship operator=
|Ship registry=
|Ship route=
|Ship ordered=
|Ship awarded=
|Ship builder={{flagicon|Severna Irska}} [[Harland &amp; Wolff Ltd.]], [[Belfast]]
|Ship original cost=
|Ship yard number=
|Ship way number=
|Ship laid down=[[20. april]] [[1940]]
|Ship launched=[[19. avgust]] [[1940]]
|Ship sponsor=
|Ship christened=
|Ship completed=
|Ship acquired=
|Ship commissioned=[[24. oktober]] [[1943]]
|Ship recommissioned=
|Ship decommissioned=[[1952]]
|Ship maiden voyage= 
|Ship in service=
|Ship out of service=
|Ship renamed=
|Ship reclassified=
|Ship refit=
|Ship struck=
|Ship reinstated=
|Ship homeport=
|Ship identification=
|Ship motto=
|Ship nickname=
|Ship honours=
|Ship honors=
|Ship captured=
|Ship fate=
|Ship status=
|Ship notes=
|Ship badge=
}}

{{Infobox Ship Characteristics
|Hide header=
|Header caption=Korveta razreda flower (izvirna)
|Ship class=
|Ship type=Korveta
|Ship tonnage=
|Ship displacement={{convert|925|LT|t ST|lk=on}}
|Ship tons burthen=
|Ship length={{convert|205|ft|m|2}}o/a
|Ship beam={{convert|33|ft|m|2}}
|Ship height=
|Ship draught={{convert|11,5|ft|m|2}}
|Ship draft=
|Ship depth=
|Ship hold depth=
|Ship decks=
|Ship deck clearance=
|Ship ramps=
|Ship ice class=
|Ship power=
|Ship propulsion=1939-1940 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
1940-1941 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
|Ship sail plan=
|Ship speed={{convert|16|kn|km/h|1|lk=on}}
|Ship range={{convert|3500|nmi|km|0}} pri {{convert|12|kn|km/h|1}}
|Ship endurance=
|Ship test depth=
|Ship boats=
|Ship capacity=
|Ship troops=
|Ship complement=85
|Ship crew=
|Ship time to activate=
|Ship sensors=&lt;table&gt;
* 1 × SW1C ali 2C radar
* 1 × Type 123A ali Type 127DV sonar
&lt;/table&gt;
|Ship EW=
|Ship armament=&lt;table&gt;
* 1 × [[BL 4 inch Mk IX|4 inch BL Mk.IX enojni top]]
* 2 × [[mitraljez Vickers|dvojni mitraljez Vickers]]
* 2 × [[Lewis (mitraljez)|dvojni mitraljez Lewis]]
* 2 × metalec protipodmorniških nabojev Mk.II
* 2 × vrsta protipodmorniških nabojev s 40 naboji
* prvotno z minolovno opremo, pozneje odstranjena
&lt;/table&gt;
|Ship armour=
|Ship armor=
|Ship aircraft=
|Ship aircraft facilities=
|Ship notes=
}}
|}

'''RHS Apostolis (K84)''' je bila [[korveta]] [[razred korvet flower|razreda flower]] [[Kraljeva helenska vojna mornarica|Kraljeve helenske vojne mornarice]], ki je bila operativna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Zgodovina == 
24. oktobra 1943 je [[Kraljeva vojna mornarica]] Grčiji predala [[HMS Hyacinth (K84)]], ki jo je nato vrnila leta 1952.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam korvet razreda flower]]

{{milship-stub}}

[[Kategorija:Korvete razreda Flower]]
[[Kategorija:Korvete Kraljeve grške vojne mornarice]]
[[Kategorija:Korvete druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>k3mryinjix7d05ulpou59hkctq6fd5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>RHS Kriezis (K32)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>308231</id>
    <revision>
      <id>6686876</id>
      <parentid>5934801</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:04:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Naval_Jack_of_Greece.svg z [[c:File:Naval_jack_of_Greece.svg|Naval_jack_of_Greece.svg]]</comment>
      <origin>6686876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3226" sha1="lazqek86ty2mghnv41f8xsi1av5ahnl" xml:space="preserve">{|{{Infobox Ship Begin}}
{{Infobox Ship Image
|Ship image=
|Ship caption=
}}
{{Infobox Ship Career
|Hide header=
|Ship country=Grčija
|Ship flag=[[Image:Naval jack of Greece.svg|60px|Zastava Kraljeve grške vojne mornarice]] [[Kraljeva grška vojna mornarica]]
|Ship name=RHS Kriezis (K32)
|Ship namesake=
|Ship owner=
|Ship operator=
|Ship registry=
|Ship route=
|Ship ordered=
|Ship awarded=
|Ship builder={{flagicon|Škotska}} [[A. &amp; J. Inglis Ltd.]], [[Glasgow]]
|Ship original cost=
|Ship yard number=
|Ship way number=
|Ship laid down=[[19. september]] [[1939]]
|Ship launched=[[23. april]] [[1940]]
|Ship sponsor=
|Ship christened=
|Ship completed=
|Ship acquired=
|Ship commissioned=[[10. november]] [[1943]]
|Ship recommissioned=
|Ship decommissioned=[[1. junij]] [[1952]]
|Ship maiden voyage= 
|Ship in service=
|Ship out of service=
|Ship renamed=
|Ship reclassified=
|Ship refit=
|Ship struck=
|Ship reinstated=
|Ship homeport=
|Ship identification=
|Ship motto=
|Ship nickname=
|Ship honours=
|Ship honors=
|Ship captured=
|Ship fate=
|Ship status=
|Ship notes=
|Ship badge=
}}

{{Infobox Ship Characteristics
|Hide header=
|Header caption=Korveta razreda flower (izvirna)
|Ship class=
|Ship type=Korveta
|Ship tonnage=
|Ship displacement={{convert|925|LT|t ST|lk=on}}
|Ship tons burthen=
|Ship length={{convert|205|ft|m|2}}o/a
|Ship beam={{convert|33|ft|m|2}}
|Ship height=
|Ship draught={{convert|11,5|ft|m|2}}
|Ship draft=
|Ship depth=
|Ship hold depth=
|Ship decks=
|Ship deck clearance=
|Ship ramps=
|Ship ice class=
|Ship power=
|Ship propulsion=1939-1940 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
1940-1941 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
|Ship sail plan=
|Ship speed={{convert|16|kn|km/h|1|lk=on}}
|Ship range={{convert|3500|nmi|km|0}} pri {{convert|12|kn|km/h|1}}
|Ship endurance=
|Ship test depth=
|Ship boats=
|Ship capacity=
|Ship troops=
|Ship complement=85
|Ship crew=
|Ship time to activate=
|Ship sensors=&lt;table&gt;
* 1 × SW1C ali 2C radar
* 1 × Type 123A ali Type 127DV sonar
&lt;/table&gt;
|Ship EW=
|Ship armament=&lt;table&gt;
* 1 × [[BL 4 inch Mk IX|4 inch BL Mk.IX enojni top]]
* 2 × [[mitraljez Vickers|dvojni mitraljez Vickers]]
* 2 × [[Lewis (mitraljez)|dvojni mitraljez Lewis]]
* 2 × metalec protipodmorniških nabojev Mk.II
* 2 × vrsta protipodmorniških nabojev s 40 naboji
* prvotno z minolovno opremo, pozneje odstranjena
&lt;/table&gt;
|Ship armour=
|Ship armor=
|Ship aircraft=
|Ship aircraft facilities=
|Ship notes=
}}
|}

'''RHS Kriezis (K32)''' je bila [[korveta]] [[razred korvet flower|razreda flower]] [[Kraljeva helenska vojna mornarica|Kraljeve helenske vojne mornarice]], ki je bila operativna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Zgodovina ==
10. novembra 1943 je [[Kraljeva vojna mornarica]] predala Grčiji korveto [[HMS Coreopsis (K32)]], ki so jo nato preimenovali. 1. junija 1952 so ladjo vrnili Združenemu kraljestvu.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam korvet razreda flower]]

{{milship-stub}}

[[Kategorija:Korvete razreda Flower]]
[[Kategorija:Korvete Kraljeve grške vojne mornarice]]
[[Kategorija:Korvete druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>lazqek86ty2mghnv41f8xsi1av5ahnl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>RHS Sachtouris (K40)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>308232</id>
    <revision>
      <id>6686877</id>
      <parentid>5934802</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:05:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Naval_Jack_of_Greece.svg z [[c:File:Naval_jack_of_Greece.svg|Naval_jack_of_Greece.svg]]</comment>
      <origin>6686877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3185" sha1="2o6x0jichi0rcpbjcw850wuad3bm12d" xml:space="preserve">{|{{Infobox Ship Begin}}
{{Infobox Ship Image
|Ship image=
|Ship caption=
}}
{{Infobox Ship Career
|Hide header=
|Ship country=Grčija
|Ship flag=[[Image:Naval jack of Greece.svg|60px|Zastava Kraljeve grške vojne mornarice]] [[Kraljeva grška vojna mornarica]]
|Ship name=RHS Sachtouris (K40)
|Ship namesake=
|Ship owner=
|Ship operator=
|Ship registry=
|Ship route=
|Ship ordered=
|Ship awarded=
|Ship builder={{flagicon|Severna Irska}} [[Harland &amp; Wolff Ltd.]], [[Belfast]]
|Ship original cost=
|Ship yard number=
|Ship way number=
|Ship laid down=[[24. februar]] [[1940]]
|Ship launched=[[4. junij]] [[1940]]
|Ship sponsor=
|Ship christened=
|Ship completed=
|Ship acquired=
|Ship commissioned=[[1943]]
|Ship recommissioned=
|Ship decommissioned=[[1951]]
|Ship maiden voyage= 
|Ship in service=
|Ship out of service=
|Ship renamed=
|Ship reclassified=
|Ship refit=
|Ship struck=
|Ship reinstated=
|Ship homeport=
|Ship identification=
|Ship motto=
|Ship nickname=
|Ship honours=
|Ship honors=
|Ship captured=
|Ship fate=
|Ship status=
|Ship notes=
|Ship badge=
}}

{{Infobox Ship Characteristics
|Hide header=
|Header caption=Korveta razreda flower (izvirna)
|Ship class=
|Ship type=Korveta
|Ship tonnage=
|Ship displacement={{convert|925|LT|t ST|lk=on}}
|Ship tons burthen=
|Ship length={{convert|205|ft|m|2}}o/a
|Ship beam={{convert|33|ft|m|2}}
|Ship height=
|Ship draught={{convert|11,5|ft|m|2}}
|Ship draft=
|Ship depth=
|Ship hold depth=
|Ship decks=
|Ship deck clearance=
|Ship ramps=
|Ship ice class=
|Ship power=
|Ship propulsion=1939-1940 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
1940-1941 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
|Ship sail plan=
|Ship speed={{convert|16|kn|km/h|1|lk=on}}
|Ship range={{convert|3500|nmi|km|0}} pri {{convert|12|kn|km/h|1}}
|Ship endurance=
|Ship test depth=
|Ship boats=
|Ship capacity=
|Ship troops=
|Ship complement=85
|Ship crew=
|Ship time to activate=
|Ship sensors=&lt;table&gt;
* 1 × SW1C ali 2C radar
* 1 × Type 123A ali Type 127DV sonar
&lt;/table&gt;
|Ship EW=
|Ship armament=&lt;table&gt;
* 1 × [[BL 4 inch Mk IX|4 inch BL Mk.IX enojni top]]
* 2 × [[mitraljez Vickers|dvojni mitraljez Vickers]]
* 2 × [[Lewis (mitraljez)|dvojni mitraljez Lewis]]
* 2 × metalec protipodmorniških nabojev Mk.II
* 2 × vrsta protipodmorniških nabojev s 40 naboji
* prvotno z minolovno opremo, pozneje odstranjena
&lt;/table&gt;
|Ship armour=
|Ship armor=
|Ship aircraft=
|Ship aircraft facilities=
|Ship notes=
}}
|}

'''RHS Sachtouris (K40)''' je bila [[korveta]] [[razred korvet flower|razreda flower]] [[Kraljeva helenska vojna mornarica|Kraljeve helenske vojne mornarice]], ki je bila operativna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Zgodovina ==
[[Kraljeva vojna mornarica]] je leta 1943 predala [[HMS Peony (K40)]], ki jo je nato preimenvoala. Septembra 1951 je bila korveta vrnjena Združenemu kraljestvu.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam korvet razreda flower]]

{{milship-stub}}

[[Kategorija:Korvete razreda Flower]]
[[Kategorija:Korvete Kraljeve grške vojne mornarice]]
[[Kategorija:Korvete druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>2o6x0jichi0rcpbjcw850wuad3bm12d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>RHS Tombazis (K216)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>308233</id>
    <revision>
      <id>6686878</id>
      <parentid>5934803</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:05:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Naval_Jack_of_Greece.svg z [[c:File:Naval_jack_of_Greece.svg|Naval_jack_of_Greece.svg]]</comment>
      <origin>6686878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3209" sha1="ew9j15v7c5d1x1wf4zg2vk4hkgw36hd" xml:space="preserve">{|{{Infobox Ship Begin}}
{{Infobox Ship Image
|Ship image=
|Ship caption=
}}
{{Infobox Ship Career
|Hide header=
|Ship country=Grčija
|Ship flag=[[Image:Naval jack of Greece.svg|60px|Zastava Kraljeve grške vojne mornarice]] [[Kraljeva grška vojna mornarica]]
|Ship name=RHS Tombazis (K216)
|Ship namesake=
|Ship owner=
|Ship operator=
|Ship registry=
|Ship route=
|Ship ordered=
|Ship awarded=
|Ship builder={{flagicon|Škotska}} [[Fleming &amp; Ferguson Ltd.]], [[Paisley]]
|Ship original cost=
|Ship yard number=
|Ship way number=
|Ship laid down=[[10. februar]] [[1941]]
|Ship launched=[[28. julij]] [[1941]]
|Ship sponsor=
|Ship christened=
|Ship completed=
|Ship acquired=
|Ship commissioned=november [[1943]]
|Ship recommissioned=
|Ship decommissioned=
|Ship maiden voyage= 
|Ship in service=
|Ship out of service=
|Ship renamed=
|Ship reclassified=
|Ship refit=
|Ship struck=
|Ship reinstated=
|Ship homeport=
|Ship identification=
|Ship motto=
|Ship nickname=
|Ship honours=
|Ship honors=
|Ship captured=
|Ship fate=
|Ship status=
|Ship notes=
|Ship badge=
}}

{{Infobox Ship Characteristics
|Hide header=
|Header caption=Korveta razreda flower (izvirna)
|Ship class=
|Ship type=Korveta
|Ship tonnage=
|Ship displacement={{convert|925|LT|t ST|lk=on}}
|Ship tons burthen=
|Ship length={{convert|205|ft|m|2}}o/a
|Ship beam={{convert|33|ft|m|2}}
|Ship height=
|Ship draught={{convert|11,5|ft|m|2}}
|Ship draft=
|Ship depth=
|Ship hold depth=
|Ship decks=
|Ship deck clearance=
|Ship ramps=
|Ship ice class=
|Ship power=
|Ship propulsion=1939-1940 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
1940-1941 program&lt;br&gt;
&lt;table&gt;
* en ladijski vijak
* 2 × kotel
* {{convert|2750|ihp|abbr=on}}
&lt;/table&gt;
|Ship sail plan=
|Ship speed={{convert|16|kn|km/h|1|lk=on}}
|Ship range={{convert|3500|nmi|km|0}} pri {{convert|12|kn|km/h|1}}
|Ship endurance=
|Ship test depth=
|Ship boats=
|Ship capacity=
|Ship troops=
|Ship complement=85
|Ship crew=
|Ship time to activate=
|Ship sensors=&lt;table&gt;
* 1 × SW1C ali 2C radar
* 1 × Type 123A ali Type 127DV sonar
&lt;/table&gt;
|Ship EW=
|Ship armament=&lt;table&gt;
* 1 × [[BL 4 inch Mk IX|4 inch BL Mk.IX enojni top]]
* 2 × [[mitraljez Vickers|dvojni mitraljez Vickers]]
* 2 × [[Lewis (mitraljez)|dvojni mitraljez Lewis]]
* 2 × metalec protipodmorniških nabojev Mk.II
* 2 × vrsta protipodmorniških nabojev s 40 naboji
* prvotno z minolovno opremo, pozneje odstranjena
&lt;/table&gt;
|Ship armour=
|Ship armor=
|Ship aircraft=
|Ship aircraft facilities=
|Ship notes=
}}
|}

'''RHS Tombazis (K216)''' je bila [[korveta]] [[razred korvet flower|razreda flower]] [[Kraljeva helenska vojna mornarica|Kraljeve helenske vojne mornarice]], ki je bila operativna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Zgodovina ==
Novembra 1943 je bila [[Kraljeva vojna mornarica|britanska]] korveta [[HMS Tamarisk (K216)]] predana Grčiji, ki jo je nato preimenovala. Leta 1952 so ladjo vrnili Združenemu kraljestvu.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam korvet razreda flower]]

{{milship-stub}}

[[Kategorija:Korvete razreda Flower]]
[[Kategorija:Korvete Kraljeve grške vojne mornarice]]
[[Kategorija:Korvete druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>ew9j15v7c5d1x1wf4zg2vk4hkgw36hd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitvrđa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>322581</id>
    <revision>
      <id>6686796</id>
      <parentid>6568280</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:04:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>Kategorija:Naselja v Srbiji</comment>
      <origin>6686796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4528" sha1="rp0zhc2yvjht3hruwhvguxbwfwh1x2k" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Srbiji
|slika=Битврђа - Bitvrdja.jpg
|prebivalstvo=23
|prebivalstvo_od=2002
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09&lt;/ref&gt;
|nadmorska=1143
|postna=
|posta=
|mesto=
|obcina=[[Občina Surdulica|Surdulica]]
|okraj=[[Pčinjski upravni okraj]]
|avt-prov=
|stat-reg=
}}

'''Bitvrđa''' (izvirno {{lang-sr|Битврђа}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Surdulica|Občino Surdulica]]; slednja pa je del [[Pčinjski upravni okraj|Pčinjskega upravnega okraja]].

== Demografija ==
V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je ''Битврђа'', živi 23 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 58,9 let (53,6 pri moških in 63,8 pri ženskah). Naselje ima 10 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,30.

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]].

{| width=&quot;50%&quot; style=&quot;background:transparent; &quot;
| valign=&quot;top&quot; width=&quot;50%&quot; style=&quot;border:1px solid gray; &quot; |
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Začetek grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
&lt;center&gt;
:''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju''
{|  
| style=&quot;padding: 0;&quot; | 

&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:250 height:200
PlotArea   = left:40 right:10 top:10 bottom:20
TimeAxis   = orientation:horizontal
AlignBars  = justify
Colors = 
  id:gray1 value:gray(0.9)

DateFormat = yyyy
Period     = from:1940 till:2010
ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940

PlotData = 
  bar:981 color:gray1 width:1
  from:start till:end
  bar:654 color:gray1
  from:start till:end
  bar:327 color:gray1
  from:start till:end
  bar:0 color:gray1

LineData = 
  layer:front
  points:(62,141)(77,161) color:blue  width:2 
  points:(77,161)(100,141) color:blue  width:2
  points:(100,141)(128,91) color:blue  width:2
  points:(128,91)(157,40) color:blue  width:2
  points:(157,40)(185,27) color:blue  width:2
  points:(185,27)(217,23) color:blue  width:2

&lt;/timeline&gt;
|}
&lt;/center&gt;
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Konec grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
| valign=&quot;down&quot; width=&quot;50%&quot; |
{{Popis-prebivalstva-Srbija
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 9}}&lt;/ref&gt;
|l1948=699
|l1953=818
|l1961=703
|l1971=411
|l1981=116
|l1991=45
|l1991н=45
|l2002с=23
|l2002=23
}}
|}

{{Odstotkovni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 1}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002
|ozadje=#ddd
|položaj=left
|шипке=
{{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|22|95.65}}
{{Vrsta-odstotek|Neznano|blue|1|4.34}}
}}

{{Piramidni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 2}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=
|ozadje=#eee
|levo2=м
|desno2=ж
|palice levo desno=
{{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|80+|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|75-79|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|70-74|gray|1|25.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|65-69|gray|4|100.0|100.0|4}}
{{vrsta levo desno|60-64|gray|0|0.0|75.0|3}}
{{vrsta levo desno|55-59|gray|1|25.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|50-54|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|45-49|gray|1|25.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|40-44|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|35-39|gray|4|100.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|30-34|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|25-29|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|20-24|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|15-19|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|10-14|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|5-9|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|0-4|gray|0|0.0|0.0|0}}
|povprečnoм=53.6
|povprečnoж=63.8
}}

{{GospodinjstvaNaseljaSrbija|115|150|142|104|38|15|10|2|5|2|-|1|-|-|-|-|-|2.30}}

{{PorokeNaseljaSrbija|11|4|6|-|1|-|12|3|6|3|-|-}}

{{PokliciNaseljaSrbija|7|2|-|-|-|1|3|-|-|-|2|2|-|-|-|-|-|-|-|-|9|4|-|-|-|1|3|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|1}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Srbiji]]

{{rs-naselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Pčinjskega upravnega okraja]]\
[[Kategorija:Naselja v Srbiji]]</text>
      <sha1>rp0zhc2yvjht3hruwhvguxbwfwh1x2k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686818</id>
      <parentid>6686796</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:43:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>članek je že v kategoriji [[:Kategorija:Naselja Pčinjskega upravnega okraja|Naselja Pčinjskega upravnega okraja]], ki je podkategorija [[:Kategorija:Naselja v Srbiji|Naselja v Srbiji]], tako da starševska kategorija tukaj ni potrebna</comment>
      <origin>6686818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4495" sha1="f5zj5jxjo1sky8utqu11jlexied5u56" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Srbiji
|slika=Битврђа - Bitvrdja.jpg
|prebivalstvo=23
|prebivalstvo_od=2002
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09&lt;/ref&gt;
|nadmorska=1143
|postna=
|posta=
|mesto=
|obcina=[[Občina Surdulica|Surdulica]]
|okraj=[[Pčinjski upravni okraj]]
|avt-prov=
|stat-reg=
}}

'''Bitvrđa''' (izvirno {{lang-sr|Битврђа}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Surdulica|Občino Surdulica]]; slednja pa je del [[Pčinjski upravni okraj|Pčinjskega upravnega okraja]].

== Demografija ==
V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je ''Битврђа'', živi 23 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 58,9 let (53,6 pri moških in 63,8 pri ženskah). Naselje ima 10 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,30.

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]].

{| width=&quot;50%&quot; style=&quot;background:transparent; &quot;
| valign=&quot;top&quot; width=&quot;50%&quot; style=&quot;border:1px solid gray; &quot; |
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Začetek grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
&lt;center&gt;
:''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju''
{|  
| style=&quot;padding: 0;&quot; | 

&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:250 height:200
PlotArea   = left:40 right:10 top:10 bottom:20
TimeAxis   = orientation:horizontal
AlignBars  = justify
Colors = 
  id:gray1 value:gray(0.9)

DateFormat = yyyy
Period     = from:1940 till:2010
ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940

PlotData = 
  bar:981 color:gray1 width:1
  from:start till:end
  bar:654 color:gray1
  from:start till:end
  bar:327 color:gray1
  from:start till:end
  bar:0 color:gray1

LineData = 
  layer:front
  points:(62,141)(77,161) color:blue  width:2 
  points:(77,161)(100,141) color:blue  width:2
  points:(100,141)(128,91) color:blue  width:2
  points:(128,91)(157,40) color:blue  width:2
  points:(157,40)(185,27) color:blue  width:2
  points:(185,27)(217,23) color:blue  width:2

&lt;/timeline&gt;
|}
&lt;/center&gt;
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Konec grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
| valign=&quot;down&quot; width=&quot;50%&quot; |
{{Popis-prebivalstva-Srbija
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 9}}&lt;/ref&gt;
|l1948=699
|l1953=818
|l1961=703
|l1971=411
|l1981=116
|l1991=45
|l1991н=45
|l2002с=23
|l2002=23
}}
|}

{{Odstotkovni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 1}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002
|ozadje=#ddd
|položaj=left
|шипке=
{{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|22|95.65}}
{{Vrsta-odstotek|Neznano|blue|1|4.34}}
}}

{{Piramidni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 2}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=
|ozadje=#eee
|levo2=м
|desno2=ж
|palice levo desno=
{{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|80+|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|75-79|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|70-74|gray|1|25.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|65-69|gray|4|100.0|100.0|4}}
{{vrsta levo desno|60-64|gray|0|0.0|75.0|3}}
{{vrsta levo desno|55-59|gray|1|25.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|50-54|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|45-49|gray|1|25.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|40-44|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|35-39|gray|4|100.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|30-34|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|25-29|gray|0|0.0|25.0|1}}
{{vrsta levo desno|20-24|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|15-19|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|10-14|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|5-9|gray|0|0.0|0.0|0}}
{{vrsta levo desno|0-4|gray|0|0.0|0.0|0}}
|povprečnoм=53.6
|povprečnoж=63.8
}}

{{GospodinjstvaNaseljaSrbija|115|150|142|104|38|15|10|2|5|2|-|1|-|-|-|-|-|2.30}}

{{PorokeNaseljaSrbija|11|4|6|-|1|-|12|3|6|3|-|-}}

{{PokliciNaseljaSrbija|7|2|-|-|-|1|3|-|-|-|2|2|-|-|-|-|-|-|-|-|9|4|-|-|-|1|3|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|1}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Srbiji]]

{{rs-naselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Pčinjskega upravnega okraja]]</text>
      <sha1>f5zj5jxjo1sky8utqu11jlexied5u56</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Hrustančnice</title>
    <ns>14</ns>
    <id>324971</id>
    <revision>
      <id>6686507</id>
      <parentid>6686217</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:12:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Klasifikacija rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="93" sha1="niehmo0pkrduaq2gxaplf6tt2bm9v43" xml:space="preserve">{{catmore}}

[[Kategorija:Ribe]]
[[Kategorija:Čeljustniki]]
[[Kategorija:Klasifikacija rib]]</text>
      <sha1>niehmo0pkrduaq2gxaplf6tt2bm9v43</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686509</id>
      <parentid>6686507</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:13:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" sha1="lwkgulej6hfz2min39c1dvlmml4hn4c" xml:space="preserve">{{catmore}}

[[Kategorija:Čeljustniki]]
[[Kategorija:Klasifikacija rib]]</text>
      <sha1>lwkgulej6hfz2min39c1dvlmml4hn4c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rožna dolina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329414</id>
    <revision>
      <id>6686729</id>
      <parentid>6629604</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T00:23:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6686729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="534" sha1="e7x5uqgqvinjlrsp8nfo3v4djx5iv71" xml:space="preserve">'''Rožna dolina''' lahko pomeni:
* [[Rožna dolina, Ljubljana]], mestni predel na zahodu Ljubljane;
* [[Rožna Dolina]], obmejno naselje v Mestni občini Nova Gorica, prizorišče [[Spopad za mejni prehod Rožna Dolina|spopada za mejni prehod]] med slovensko osamosvojitveno vojno.
*[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] predel (gozd?) na skrajnem jugozahodu Maribora ob vznožju Pohorja

== Glej tudi ==

* [[Rožni Dol|Rožni dol]]
* [[Rožnik (razločitev)]]
* [[Roža]]
* [[Rožice]]
* [[Rožengrunt]]
* [[Rož]]

{{disambig}}</text>
      <sha1>e7x5uqgqvinjlrsp8nfo3v4djx5iv71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Pokrajina Pordenone</title>
    <ns>10</ns>
    <id>350228</id>
    <revision>
      <id>6686570</id>
      <parentid>6443668</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:04:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Valvasone - Arzene</comment>
      <origin>6686570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1168" sha1="c6j38g75tmnrhvh8zbsewf9etdijqnd" xml:space="preserve">{{Navpolje Pokrajina v Italiji
| nocat={{{nocat|}}}
| province_code=PN
| state = {{{state|autocollapse}}}
| list= * [[Andreis]]
* [[Arba, Pordenone|Arba]]
* [[Arzene]]
* [[Aviano]]
* [[Azzano Decimo]]
* [[Barcis]]
* [[Brugnera]]
* [[Budoia]]
* [[Caneva]]
* [[Casarsa della Delizia]]
* [[Castelnovo del Friuli]]
* [[Cavasso Nuovo]]
* [[Chions]]
* [[Cimolais]]
* [[Claut]]
* [[Clauzetto]]
* [[Cordenons]]
* [[Cordovado]]
* [[Erto e Casso]]
* [[Fanna]]
* [[Fiume Veneto]]
* [[Fontanafredda]]
* [[Frisanco]]
* [[Maniago]]
* [[Meduno]]
* [[Montereale Valcellina]]
* [[Morsano al Tagliamento]]
* [[Pasiano di Pordenone]]
* [[Pinzano al Tagliamento]]
* [[Polcenigo]]
* [[Porcia (PN)|Porcia]]
* [[Pordenone]]
* [[Prata di Pordenone]]
* [[Pravisdomini]]
* [[Roveredo in Piano]]
* [[Sacile]]
* [[San Giorgio della Richinvelda]]
* [[San Martino al Tagliamento]]
* [[San Quirino]]
* [[Sequals]]
* [[Sesto al Reghena]]
* [[San Vito al Tagliamento]]
* [[Spilimbergo]]
* [[Tramonti di Sopra]]
* [[Tramonti di Sotto]]
* [[Travesio]]
* [[Vajont, Pordenone|Vajont]]
* [[Valvasone - Arzene]]
* [[Vito d'Asio]]
* [[Vivaro]]
* [[Zoppola]] 
}}&lt;noinclude&gt;
{{collapsible option}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c6j38g75tmnrhvh8zbsewf9etdijqnd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine</title>
    <ns>14</ns>
    <id>350229</id>
    <revision>
      <id>6686571</id>
      <parentid>6664586</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:12:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] na [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] prek preusmeritve: Občine se avtomatsko kategorizirajo preko &quot;Predloga:Navpolje Pokrajina v Italiji/Kategorije za občine&quot;</comment>
      <origin>6664586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="360" sha1="0qidjr97bwbndhhj2vqgcr4b6p9wfem" xml:space="preserve">{{Commons category|Municipalities in the province of Pordenone}}
Ta kategorija vsebuje [[Italijanske občine|občine]] v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Italija|Italiji]].

{{Template:CategoryTOC}}

[[Kategorija:Pokrajina Pordenone|Občine]]
[[Kategorija:Občine Italije|Pordenone]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini|Pordenone]]</text>
      <sha1>0qidjr97bwbndhhj2vqgcr4b6p9wfem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>NK Krško Posavje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>353437</id>
    <revision>
      <id>6686421</id>
      <parentid>6686420</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:00:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gnooi</username>
        <id>106999</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvrstitve po sezonah */</comment>
      <origin>6686421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8678" sha1="3qufieab9jotleeg00ryb1fw797cldj" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = NK Krško Posavje
| fullname = Nogometni Klub Krško Posavje
| image = NK Krško Posavje.png
| image_size = 170px
| nickname = Nuklearci, Zeleni
| founded  = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}}
| ground   = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]]
| capacity = 1.470 
| chairman = Jože Tomažin
| mgrtitle = Trener
| manager = Adnan Žildžović
| league   = [[Druga slovenska liga]]
| season = 2025-26
| position = 14. mesto
| pattern_la1=
| pattern_b1=
| pattern_ra1=
| pattern_so1 =
| leftarm1= 77DB5F
| body1= 77DB5F
| rightarm1= 77DB5F
| shorts1= FFFFFF
| socks1= 77DB5F
| pattern_la2=
| pattern_b2=
| pattern_ra2=
| pattern_so2 =
| leftarm2=FFFFFF
| body2=FFFFFF
| rightarm2=FFFFFF
| shorts2=FFFFFF
| socks2=FFFFFF
| website  = https://nkkrskoposavje.si/
}}

'''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentanta [[Benjamin Šeško]] in  [[Ester Sokler]].

== Uvrstitve po sezonah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|-
!Sezona
!Tekmovanje
!Pozicija
|-
|1991–92
|MNZ Celje (3. liga)
|3.
|-
|1992–93
|MNZ Celje (4. liga)
|10.
|-
|1993–94
|colspan=&quot;2&quot;|/
|-
|1994–95
|MNZ Celje (4. liga)
|4.
|-
|1995–96
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1996–97
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1997–98
|MNZ Celje (4. liga)
|5.
|-
|1998–99
|MNZ Celje (4. liga)
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|1999–2000
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] 
|7.
|-
|2000–01
|3. SNL – Vzhod
|5.
|-
|2001–02
|3. SNL – Vzhod
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2002–03
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|13.
|-
|2003–04
|2. SNL
|7.
|-
|2004–05
|2. SNL
|10.
|-
|2005–06
|2. SNL
|5.
|-
|2006–07
|2. SNL
|3.
|-
|2007–08
|2. SNL
|6.
|-
|2008–09
|2. SNL
|6.
|-
|2009–10
|2. SNL
|8.
|-
|2010–11.
|2. SNL
|8.
|-
|2011–12
|2. SNL
|6.
|-
|2012–13
|2. SNL
|4.
|-
|2013–14
|2. SNL
|7.
|-
|2014–15
|2. SNL
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2015–16
|[[PrvaLiga]]
|6.
|-
|2016–17
|PrvaLiga
|8.
|-
|2017–18
|PrvaLiga
|7.
|-
|2018–19
|PrvaLiga
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|10.
|-
|2019–20
|2. SNL
|6.
|-
|2020–21
|2. SNL
|10.
|-
|2021–22
|2. SNL
|14.
|-
|2022–23
|2. SNL
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|15.
|-
|2023–24
|3. SNL – Vzhod
|3.
|-
|2024–25
|3. SNL – Vzhod
|1.
|-
|2025–26
|2. SNL 
|14.
|}

== Navijači ==
Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995.

[[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]]

==Trofeje==

*'''2. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2014–15
*'''3. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02
**'''Zmagovalci:''' 2024–25
*'''4. SNL (MNZ Celje)'''
**'''Zmagovalci:''' 1998–99
*'''Pokal MNZ Celje'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11

== Trenutno moštvo ==
{{Fs start}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}}
{{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šinta}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}}
{{Fs end}}

==Nekdanji igralci kluba==

{{col-start}}

{{col-3}}

{{col-start}}

{{col-3}}

* {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]]

* {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]]

* {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]]

* {{flagicon|Croatia}}  [[Edin Junuzović]]

* {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]]

{{col-3}}

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]]

{{col-end}}

== Strokovno vodstvo in predstavniki kluba==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#006000&quot;
| &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''FUNKCIJA'''&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''PODATKI'''&lt;/span&gt;
|-
|Predsednik
|[[Jože Slivšek]]
|-
|Športni direktor || [[Antoni Brdik]]
|-
|Trener vratarjev || [[Dominik Levak]]
|-
|Zdravnik || [[Matic Županič]]  
|-
|Bolničar || [[Sebastjan Komočar]]  
|-
|Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]]  
|-
|Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]]  
|-
|Vzdrževalec || [[Denis Štojs]]  
|-
|Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]]  
|-
|Sekretar || [[Jože Šmajgl]]  
|-
|Stiki z javnostjo|| [[]]  
|-
|Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]]  
|-
|Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]]  
|-
|Vodja NŠ || [[]]  
|-
|Trener vratarjev ml.šole|| [[]]
|-
|Trener mladinske ekipe U 19|| [[]]
|-
|Trener U 16 in 17 || [[]]
|-
|Trener U 14 in 15 || [[]]
|-
|Trener U 13 || [[]]
|-
|Trener U 12 || [[]]
|-
|Trener U 11 || [[]]
|-
|Trener U 10 || [[]]
|-
|Trener U 10 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 9 || [[]]
|-
|Trener U 9 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 8 || [[]]
|-
|Trener U 8 (pomočnik)|| [[]]
|}

== Slikovni arhiv ==
&lt;gallery widths=190&gt;
Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995
Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem
Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 
Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11
Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah 
Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij)
Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko     
Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]]
|Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 
&lt;/gallery&gt;


==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško]  na kanalu [[YouTube]]
*[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] 
*[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu]
*[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]]


== Sklici ==
{{sklici}}

{{Nogomet v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]]
[[Kategorija:Ustanove v Krškem]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]]</text>
      <sha1>3qufieab9jotleeg00ryb1fw797cldj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686423</id>
      <parentid>6686421</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:01:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gnooi</username>
        <id>106999</id>
      </contributor>
      <comment>/* Trenutno moštvo */</comment>
      <origin>6686423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8680" sha1="sxpjyv8bp6ppq34e7fwadh86i01tv0d" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = NK Krško Posavje
| fullname = Nogometni Klub Krško Posavje
| image = NK Krško Posavje.png
| image_size = 170px
| nickname = Nuklearci, Zeleni
| founded  = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}}
| ground   = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]]
| capacity = 1.470 
| chairman = Jože Tomažin
| mgrtitle = Trener
| manager = Adnan Žildžović
| league   = [[Druga slovenska liga]]
| season = 2025-26
| position = 14. mesto
| pattern_la1=
| pattern_b1=
| pattern_ra1=
| pattern_so1 =
| leftarm1= 77DB5F
| body1= 77DB5F
| rightarm1= 77DB5F
| shorts1= FFFFFF
| socks1= 77DB5F
| pattern_la2=
| pattern_b2=
| pattern_ra2=
| pattern_so2 =
| leftarm2=FFFFFF
| body2=FFFFFF
| rightarm2=FFFFFF
| shorts2=FFFFFF
| socks2=FFFFFF
| website  = https://nkkrskoposavje.si/
}}

'''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentanta [[Benjamin Šeško]] in  [[Ester Sokler]].

== Uvrstitve po sezonah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|-
!Sezona
!Tekmovanje
!Pozicija
|-
|1991–92
|MNZ Celje (3. liga)
|3.
|-
|1992–93
|MNZ Celje (4. liga)
|10.
|-
|1993–94
|colspan=&quot;2&quot;|/
|-
|1994–95
|MNZ Celje (4. liga)
|4.
|-
|1995–96
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1996–97
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1997–98
|MNZ Celje (4. liga)
|5.
|-
|1998–99
|MNZ Celje (4. liga)
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|1999–2000
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] 
|7.
|-
|2000–01
|3. SNL – Vzhod
|5.
|-
|2001–02
|3. SNL – Vzhod
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2002–03
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|13.
|-
|2003–04
|2. SNL
|7.
|-
|2004–05
|2. SNL
|10.
|-
|2005–06
|2. SNL
|5.
|-
|2006–07
|2. SNL
|3.
|-
|2007–08
|2. SNL
|6.
|-
|2008–09
|2. SNL
|6.
|-
|2009–10
|2. SNL
|8.
|-
|2010–11.
|2. SNL
|8.
|-
|2011–12
|2. SNL
|6.
|-
|2012–13
|2. SNL
|4.
|-
|2013–14
|2. SNL
|7.
|-
|2014–15
|2. SNL
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2015–16
|[[PrvaLiga]]
|6.
|-
|2016–17
|PrvaLiga
|8.
|-
|2017–18
|PrvaLiga
|7.
|-
|2018–19
|PrvaLiga
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|10.
|-
|2019–20
|2. SNL
|6.
|-
|2020–21
|2. SNL
|10.
|-
|2021–22
|2. SNL
|14.
|-
|2022–23
|2. SNL
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|15.
|-
|2023–24
|3. SNL – Vzhod
|3.
|-
|2024–25
|3. SNL – Vzhod
|1.
|-
|2025–26
|2. SNL 
|14.
|}

== Navijači ==
Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995.

[[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]]

==Trofeje==

*'''2. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2014–15
*'''3. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02
**'''Zmagovalci:''' 2024–25
*'''4. SNL (MNZ Celje)'''
**'''Zmagovalci:''' 1998–99
*'''Pokal MNZ Celje'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11

== Trenutno moštvo ==
{{Fs start}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}}
{{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šintić}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}}
{{Fs end}}

==Nekdanji igralci kluba==

{{col-start}}

{{col-3}}

{{col-start}}

{{col-3}}

* {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]]

* {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]]

* {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]]

* {{flagicon|Croatia}}  [[Edin Junuzović]]

* {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]]

{{col-3}}

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]]

{{col-end}}

== Strokovno vodstvo in predstavniki kluba==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#006000&quot;
| &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''FUNKCIJA'''&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''PODATKI'''&lt;/span&gt;
|-
|Predsednik
|[[Jože Slivšek]]
|-
|Športni direktor || [[Antoni Brdik]]
|-
|Trener vratarjev || [[Dominik Levak]]
|-
|Zdravnik || [[Matic Županič]]  
|-
|Bolničar || [[Sebastjan Komočar]]  
|-
|Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]]  
|-
|Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]]  
|-
|Vzdrževalec || [[Denis Štojs]]  
|-
|Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]]  
|-
|Sekretar || [[Jože Šmajgl]]  
|-
|Stiki z javnostjo|| [[]]  
|-
|Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]]  
|-
|Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]]  
|-
|Vodja NŠ || [[]]  
|-
|Trener vratarjev ml.šole|| [[]]
|-
|Trener mladinske ekipe U 19|| [[]]
|-
|Trener U 16 in 17 || [[]]
|-
|Trener U 14 in 15 || [[]]
|-
|Trener U 13 || [[]]
|-
|Trener U 12 || [[]]
|-
|Trener U 11 || [[]]
|-
|Trener U 10 || [[]]
|-
|Trener U 10 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 9 || [[]]
|-
|Trener U 9 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 8 || [[]]
|-
|Trener U 8 (pomočnik)|| [[]]
|}

== Slikovni arhiv ==
&lt;gallery widths=190&gt;
Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995
Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem
Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 
Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11
Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah 
Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij)
Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko     
Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]]
|Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 
&lt;/gallery&gt;


==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško]  na kanalu [[YouTube]]
*[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] 
*[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu]
*[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]]


== Sklici ==
{{sklici}}

{{Nogomet v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]]
[[Kategorija:Ustanove v Krškem]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]]</text>
      <sha1>sxpjyv8bp6ppq34e7fwadh86i01tv0d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686432</id>
      <parentid>6686423</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:20:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gnooi</username>
        <id>106999</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6686432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8682" sha1="1msiytwyzfasopgycobra60oondz2ro" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = NK Krško Posavje
| fullname = Nogometni Klub Krško Posavje
| image = NK Krško Posavje.png
| image_size = 170px
| nickname = Nuklearci, Zeleni
| founded  = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}}
| ground   = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]]
| capacity = 1.470 
| chairman = Jože Tomažin
| mgrtitle = Trener
| manager = Adnan Žildžović
| league   = [[Druga slovenska liga]]
| season = 2025-26
| position = 14. mesto
| pattern_la1=
| pattern_b1=_krsko1718h
| pattern_ra1=
| pattern_so1 =
| leftarm1=5ce655
| body1=
| rightarm1=5ce655
| shorts1=006400
| socks1=5ce655
|pattern_la2=
|pattern_b2=_krsko1617a
|pattern_ra2=
|pattern_so2 =
|leftarm2=FFFFFF
|body2=FFFFFF
|rightarm2=FFFFFF
|shorts2=FFFFFF
|socks2=FFFFFF
| website  = https://nkkrskoposavje.si/
}}

'''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentanta [[Benjamin Šeško]] in  [[Ester Sokler]].

== Uvrstitve po sezonah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|-
!Sezona
!Tekmovanje
!Pozicija
|-
|1991–92
|MNZ Celje (3. liga)
|3.
|-
|1992–93
|MNZ Celje (4. liga)
|10.
|-
|1993–94
|colspan=&quot;2&quot;|/
|-
|1994–95
|MNZ Celje (4. liga)
|4.
|-
|1995–96
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1996–97
|MNZ Celje (4. liga)
|2.
|-
|1997–98
|MNZ Celje (4. liga)
|5.
|-
|1998–99
|MNZ Celje (4. liga)
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|1999–2000
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] 
|7.
|-
|2000–01
|3. SNL – Vzhod
|5.
|-
|2001–02
|3. SNL – Vzhod
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2002–03
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|13.
|-
|2003–04
|2. SNL
|7.
|-
|2004–05
|2. SNL
|10.
|-
|2005–06
|2. SNL
|5.
|-
|2006–07
|2. SNL
|3.
|-
|2007–08
|2. SNL
|6.
|-
|2008–09
|2. SNL
|6.
|-
|2009–10
|2. SNL
|8.
|-
|2010–11.
|2. SNL
|8.
|-
|2011–12
|2. SNL
|6.
|-
|2012–13
|2. SNL
|4.
|-
|2013–14
|2. SNL
|7.
|-
|2014–15
|2. SNL
|style=&quot;background: #90EE90;&quot;|1.
|-
|2015–16
|[[PrvaLiga]]
|6.
|-
|2016–17
|PrvaLiga
|8.
|-
|2017–18
|PrvaLiga
|7.
|-
|2018–19
|PrvaLiga
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|10.
|-
|2019–20
|2. SNL
|6.
|-
|2020–21
|2. SNL
|10.
|-
|2021–22
|2. SNL
|14.
|-
|2022–23
|2. SNL
|style=&quot;background: #FFCCCC;&quot;|15.
|-
|2023–24
|3. SNL – Vzhod
|3.
|-
|2024–25
|3. SNL – Vzhod
|1.
|-
|2025–26
|2. SNL 
|14.
|}

== Navijači ==
Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995.

[[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]]

==Trofeje==

*'''2. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2014–15
*'''3. SNL'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02
**'''Zmagovalci:''' 2024–25
*'''4. SNL (MNZ Celje)'''
**'''Zmagovalci:''' 1998–99
*'''Pokal MNZ Celje'''
**'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11

== Trenutno moštvo ==
{{Fs start}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}}
{{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šintić}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}}
{{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}}
{{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}}
{{Fs end}}

==Nekdanji igralci kluba==

{{col-start}}

{{col-3}}

{{col-start}}

{{col-3}}

* {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]]

* {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]]

* {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]]

* {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]]

* {{flagicon|Croatia}}  [[Edin Junuzović]]

* {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]]

{{col-3}}

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]]

* {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]]

{{col-end}}

== Strokovno vodstvo in predstavniki kluba==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#006000&quot;
| &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''FUNKCIJA'''&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;'''PODATKI'''&lt;/span&gt;
|-
|Predsednik
|[[Jože Slivšek]]
|-
|Športni direktor || [[Antoni Brdik]]
|-
|Trener vratarjev || [[Dominik Levak]]
|-
|Zdravnik || [[Matic Županič]]  
|-
|Bolničar || [[Sebastjan Komočar]]  
|-
|Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]]  
|-
|Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]]  
|-
|Vzdrževalec || [[Denis Štojs]]  
|-
|Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]]  
|-
|Sekretar || [[Jože Šmajgl]]  
|-
|Stiki z javnostjo|| [[]]  
|-
|Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]]  
|-
|Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]]  
|-
|Vodja NŠ || [[]]  
|-
|Trener vratarjev ml.šole|| [[]]
|-
|Trener mladinske ekipe U 19|| [[]]
|-
|Trener U 16 in 17 || [[]]
|-
|Trener U 14 in 15 || [[]]
|-
|Trener U 13 || [[]]
|-
|Trener U 12 || [[]]
|-
|Trener U 11 || [[]]
|-
|Trener U 10 || [[]]
|-
|Trener U 10 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 9 || [[]]
|-
|Trener U 9 (pomočnik)|| [[]]
|-
|Trener U 8 || [[]]
|-
|Trener U 8 (pomočnik)|| [[]]
|}

== Slikovni arhiv ==
&lt;gallery widths=190&gt;
Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995
Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15
Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem
Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 
Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11
Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah 
Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij)
Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko     
Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]]
|Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 
&lt;/gallery&gt;


==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško]  na kanalu [[YouTube]]
*[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] 
*[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu]
*[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]]


== Sklici ==
{{sklici}}

{{Nogomet v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]]
[[Kategorija:Ustanove v Krškem]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]]</text>
      <sha1>1msiytwyzfasopgycobra60oondz2ro</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Streptokokni faringitis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360122</id>
    <revision>
      <id>6686827</id>
      <parentid>6616026</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:12:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>&lt;ref&gt;...&lt;/ref&gt;</comment>
      <origin>6686827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20909" sha1="oyvtcg02z5el9g3n5dubgn1tgfdt03q" xml:space="preserve">{{Infobox disease
 | Name           = Streptokokno vnetje žrela
 | Image          = Pos strep.JPG
 | Caption        = Pozitivni primer kulture iz streptokoknega vnetja žrela s tipičnim tonzilarnim [[izloček|izločkom]] pri 16-letnem bolniku.
 | Alt            = Povečane glasilke v ozadju grla, prekrite z belim izločkom
 | DiseasesDB     = 12507
 | ICD10          = {{ICD10|J|02|0|j|00}}
 | ICD9           = {{ICD9|034.0}}
 | ICDO           =
 | OMIM           =
 | MedlinePlus    = 000639
 | eMedicineSubj  = med
 | eMedicineTopic = 1811
 | MeshID         =
}}

'''Streptokokno vnetje žrela''', '''streptokokno vnetje mandljev''' ali '''streptokokno vnetje grla''' je vrsta [[okužba|okužbe]] žrela, katere vzrok so [[streptokoki]] skupine A.&lt;ref&gt;{{DorlandsDict|nine/100014400|streptococcal pharyngitis}}&lt;/ref&gt; Bolezen se loteva [[žrelo|žrela]], poleg tega [[glasilke|glasilk]] in lahko tudi [[grlo|grla]]. Običajni znaki bolezni so [[vročina]], [[vneto žrelo]] in povečane [[bezgavke]]. Med otroci&lt;ref name=Peds2010/&gt; je te vrste [[angina]] vzrok za 37 % bolezni žrela, pri odraslih pa 5–15 %.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

Streptokokno vnetje žrela je nalezljiva okužba, ki se širi po tesnem stiku z okuženim posameznikom. Dokončno diagnozo je mogoče postaviti na osnovi rezultatov [[kultura iz žrela|kulture iz žrela]]. Vendar to ni vedno potrebno, saj se lahko zdravnik za zdravljenje odloči na podlagi bolezenskih znakov. Pri skoraj gotovih in pri potrjenih primerih pomagajo [[antibiotiki]], saj preprečujejo zaplete in pospešijo ozdravljenje.&lt;ref name=Review09/&gt;

== Znaki in simptomi ==
Tipični simptomi streptokoknega laringitisa so [[vneto žrelo]], [[vročina]] nad 38&amp;nbsp;°C, tonzilarni eksudati ([[gnoj]] na [[mandlji]]h), in povečani cervikalni [[limfni vozli]].&lt;ref name=Review09&gt;{{cite journal |author = Choby BA | title = Diagnosis and treatment of streptococcal pharyngitis | journal = Am Fam Physician | volume = 79 | issue = 5 | pages = 383–90 | date=marec 2009 | pmid = 19275067 | doi =  | url =http://www.aafp.org/afp/2009/0301/p383.html }}&lt;/ref&gt;

Simptomi so med drugim tudi [[glavobol]], [[slabost]] in [[bruhanje]], [[bolečine v trebuhu]],&lt;ref name=Review06&gt;{{cite journal| author1 = Brook I|author2= Dohar JE | title = Management of group A beta-hemolytic streptococcal pharyngotonsillitis in children | journal = J Fam Pract | volume = 55 | issue = 12 |pages = S1–11; quiz S12 | date=december 2006 |pmid = 17137534 | doi =  }}&lt;/ref&gt; [[mialgija|boleče mišice]],&lt;ref name=Review2001/&gt; izpuščaj kot pri [[škrlatinka|škrlatinki]] ali [[palatalne petehije]], ki so sicer neobičajen, vendar zelo [[občutljivost in specifičnost|specifičen]] znak.&lt;ref name=Review09/&gt; [[Inkubacijska doba]], z drugo besedo nastop simptomov je od enega do treh dni po stiku.&lt;ref name=Review09/&gt; Če ne pride do vročine, [[konjunktivitis|rdečih oči]], hripavosti, izcedka iz nosu ali ulkusov v ustih, verjetno ne gre za streptokokni faringitis.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Ravno tako tudi v primeru, da ni vročine.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;gallery caption=&quot;&quot; widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;175px&quot;&gt;
File:StrepAug2010.JPG|&lt;/br&gt;Okužba žrela, kultura pozitivna na streptokoke skupine A. Glej povečane mandlje, z belim [[izloček|izločkom]].
File:Streptococcal pharyngitis.jpg|Široko odprta usta, da je videti žrelo&lt;br /&gt;Glej [[petechiae|petehije]], tj. rdeče pikice na [[mehko nebo|mehkem nebu]]. Gre za neobičajen, vendar zelo [[občutljivost in specifičnost|značilen]] znak za streptokokni faringitis.
File:Strep throat2010.JPG|Povečani mandlji v žrelu z belim izločkom. &lt;br /&gt;Primer s pozitivno kulturo pri 8-letnem otroku, s tipičnim izločkom na mandljih.
&lt;!-- |title is optional; default for |width &amp; |height is 180 – may be changed as needed; |lines is number of lines needed for biggest caption --&gt;
&lt;/gallery&gt;&lt;/div&gt;

== Vzrok ==
Povzročitelj bolezni je ''Streptococcus pyogenes'', [[beta-hemolitičen streptrokok skupine A]] (GAS).&lt;ref name=Review10&gt;{{cite journal | author = Baltimore RS | title = Re-evaluation of antibiotic treatment of streptococcal pharyngitis | journal = Curr. Opin. Pediatr.  | volume = 22 | issue = 1 | pages = 77–82 | date=februar 2010y | pmid = 19996970 | doi = 10.1097/MOP.0b013e32833502e7 }}&lt;/ref&gt; Druge bakterije, kot so [[beta-hemolitični streptokoki]], ki ne pripadajo skupini A, in [[fuzobakterija]], so tudi lahko vzrok za [[faringitis]].&lt;ref name=Review09/&gt;&lt;ref name=Review2001/&gt; Bolezen se širi prek neposrednega, bližnjega stika z okuženo osebo, tako da zadrževanje v skupinah, kot se recimo dogaja pri vojakih ali v šolah, povečuje verjetnost za prenos.&lt;ref name=Review2001&gt;{{cite journal | author1 = Hayes CS | author2 = Williamson H | title = Management of Group A beta-hemolytic streptococcal pharyngitis | journal = Am Fam Physician | volume = 63 | issue = 8 | pages = 1557–64 | date = april 2001 | pmid = 11327431 | doi =  | url = http://www.aafp.org/afp/20010415/1557.html | access-date = 2013-06-30 | archive-date = 2008-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516091711/http://www.aafp.org/afp/20010415/1557.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pmid15765640&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Lindbaek M|author2= Høiby EA|author3= Lermark G|author4= Steinsholt IM|author5= Hjortdahl P | title = Predictors for spread of clinical group A streptococcal tonsillitis within the household | journal = Scand J Prim Health Care | volume = 22 | issue = 4 | pages = 239–43 | year = 2004 | pmid = 15765640 | doi = 10.1080/02813430410006729 }}&lt;/ref&gt; Za posušene bakterije v prahu so ugotovili, da niso kužne, vlažne bakterije pa lahko, na primer na zobnih ščetkah in podobnih predmetih, preživijo do petnajst dni.&lt;ref name=Review2001/&gt; Kontaminirana hrana je redko vzrok za izbruh bolezni.&lt;ref name=Review2001/&gt; 12 % otrok, ki ne kažejo znakov ali simptomov, nosi GAS v svojem žrelu.&lt;ref name=Peds2010&gt;{{cite journal | author1 = Shaikh N|author2= Leonard E|author3= Martin JM | title = Prevalence of streptococcal pharyngitis and streptococcal carriage in children: a meta-analysis | journal = Pediatrics | volume = 126| issue = 3 | pages = e557–64 | date=september 2010 | pmid = 20696723 | doi = 10.1542/peds.2009-2648}}&lt;/ref&gt;

== Diagnoza ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style = &quot;float: right; margin-left:15px; text-align:center&quot;
|+ Modificiran skor po Centorju
!Točke||Verjetnost za strep||Zdravljenje
|-
| 1 ali manj|| &lt;10%||Antibiotik ali kultura nepotrebna
|-
| 2        ||11–17%||rowspan=&quot;2&quot;|Antibiotik na osnovi kulture ali RADT
|-
| 3        ||28–35%
|-
| 4 or 5   ||52%||Empirični [[antibiotik]]i
|}

Za zdravljenje oseb z vnetjem žrela se lahko uporabljajo [[kriteriji po Centorju]], ki na osnovi 5 kliničnih kriterijev določajo verjetnost infekcije s streptokoki.&lt;ref name=Review09/&gt;

Vsak od kriterijev se točkuje z eno točko:&lt;ref name=Review09/&gt;
* Odsotnost kašlja
* Otekle in občutljive vratne bezgavke
* Temperatura &gt; 38&amp;nbsp;°C,
* Izcedek ali oteklina na mandljih
* Starost pod 15 (točka se odšteje, če starost &gt; 44)

[[Ameriško združenje za kužne bolezni]] empirično zdravljenje odsvetuje, ker je mnenja, da so antibiotiki na mestu samo v primeru pozitivnega testa.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Testirati pri otrocih pod tremi leti ni potrebno, ker sta pri njih okužba s streptokokom skupine A in [[revmatična vročica]] redka, razen v primeru obolelosti pacientovega brata ali sestre.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

=== Testiranje v laboratoriju ===
[[Kultura grla]] je [[zlati standard (test)|zlati standard]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author1=Smith, Ellen Reid|author2=Kahan, Scott |author3=Miller, Redonda G. |title=In A Page Signs &amp; Symptoms |series=In a Page Series|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |location=Hagerstown, Maryland |year=2008 |pages=312 |isbn=0-7817-7043-2|oclc=}}&lt;/ref&gt; za diagnozo streptokoknega vnetja žrela z občutljivostjo 90–95 %.&lt;ref name=Review09/&gt; Lahko se tudi uporabi [[hitri streptokokni test]] (znan tudi kot RADT: »rapid antigen detection testing«, t. j. hitri test na antigene), ki je sicer hitrejši, vendar ima nižjo [[občutljivost (testi)|občutljivost]] (70 %) in statistično enakovredno [[specifičnost (testi)|specifičnost]] (98 %) kot kultura iz žrela.&lt;ref name=Review09/&gt; Hitri preskus na streptokok ima nižjo [[občutljivost (testi)|občutljivost]] (70 %) kot kultura iz žrela in statistično enako [[specifičnost (testi)|specifičnost]] (98 %). &lt;ref name=Review09/&gt;

Pozitivna kultura iz žrela ali RADT skupaj s simptomi omogočata pozitivno diagnozo pri bolnikih, kjer je vzrok nejasen.&lt;ref name=IDSAGuideline2002/&gt; Pri odraslih negativni RADT zadošča za izključitev diagnoze, pri otrocih pa se priporoča, da se rezultat potrdi z brisom žrela.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Asimptomatičnih oseb s kulturo žrela ali RADT ni treba rutinsko preverjati, saj določen odstotek populacije v žrelu &quot;nosi&quot; streptokokne bakterije stalno, brez škodljivih posledic.&lt;ref name=IDSAGuideline2002/&gt;

=== Diferencialna diagnoza ===
{{See also|Akutni faringitis}}
Glede na to, da se znaki streptokoknega faringitisa prekrivajo z drugimi simptomi, je diagnozo težko postaviti klinično.&lt;ref name=Review09/&gt; Kašelj, izcedki iz nosu, [[driska]], in [[konjunktivitis|pordele in razdražene oči]], poleg vročine in vnetega žrela, so prej znak za [[virusno vnetje grla|virusno vnetje žrela]] kot pa za streptokokni faringitis.&lt;ref name=Review09/&gt;
Do vidnega povečanja bezgavk, ki ga spremljajo vneto žrelo, vročina in povečani mandlji, lahko tudi pride pri [[infekcijska mononukleoza|infekcijski mononukleozi]].&lt;ref name=&quot;pmid15508538&quot;&gt;{{navedi časopis |author=Ebell MH |title=Epstein-Barr virus infectious mononucleosis |journal=Am Fam Physician |volume=70 |issue=7 |pages=1279–1287 |year=2004 |pmid=15508538 |url=http://www.aafp.org/afp/20041001/1279.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080724055725/http://www.aafp.org/afp/20041001/1279.html |archivedate=2008-07-24 }}&lt;/ref&gt;

== Preprečevanje ==
[[Mandlji|Odstranitev mandljev]] je preventiven poseg, smiseln pri osebah, pri katerih pogosto (več kot trikrat letno) prihaja do vnetja žrela.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Johnson BC|author2= Alvi A | title = Cost-effective workup for tonsillitis. Testing, treatment, and potential complications | url = https://archive.org/details/sim_postgraduate-medicine_2003-03_113_3/page/115| journal = Postgrad Med | volume = 113 | issue = 3 | pages = 115–8, 121 | date=marec 2003 | pmid = 12647478 | doi =  }}&lt;/ref&gt; Koristi od tega pa so majhne in epizode se ne glede na opravljene posege s časom po navadi skrajšajo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=van Staaij|first1=BK|last2=van den Akker|first2= EH|last3= van der Heijden|first3= GJ|last4= Schilder|first4= AG|last5= Hoes|first5= AW|title=Adenotonsillectomy for upper respiratory infections: evidence based?|journal=Archives of disease in childhood|date=januar 2005|volume=90|issue=1|pages=19-25|pmid=15613505}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Burton|first1=MJ|last2=Glasziou|first2= PP|title=Tonsillectomy or adeno-tonsillectomy versus non-surgical treatment for chronic/recurrent acute tonsillitis.|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=21. januar 2009|issue=1|pages=CD001802|pmid=19160201}}&lt;/ref&gt; Do ponavljajočih se nastopov faringitisa, ki je pozitiven na GAS, lahko pride pri osebah, ki so kronični prenašalci GAS, pri čemer pa lahko gre za ponavljajoče se okužbe z virusi.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Zdravljenja izpostavljenih oseb, ki ne kažejo simptomov, se ne priporoča.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Zdraviti osebe, ki so nosilci GAS, se ne priporoča, ker je verjetnost za širjenje in za zaplete nizka.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

== Zdravljenje ==
Če se ga ne zdravi, streptokokno vnetje žrela običajno poneha po nekaj dneh.&lt;ref name=Review09/&gt; Zdravljenje z antibiotiki skrajša čas akutne bolezni za okoli 16&amp;nbsp;ur.&lt;ref name=Review09/&gt;  Glavni razlog za uporabo antibiotikov je zmanjšati nevarnost za zaplete, kot sta [[revmatična vročica]] in [[retrofaringealni absces]].&lt;ref name=Review09/&gt;, uspešni pa so, če se jih odmerja do 9 dni po pojavu prvih simptomov.&lt;ref name=Review10/&gt;

=== Analgetiki ===
Analgetiki kot so [[nesteroidni antirevmatik|neasteroidni antirevmatiki]] (NSAID) in [[paracetamol]] občutno lajšajo bolečine, do katerih pride zaradi okužbe s streptokoki.&lt;ref name=Review00&gt;{{cite journal | author1 = Thomas M|author2= Del Mar C|author3= Glasziou P | title = How effective are treatments other than antibiotics for acute sore throat? |journal = Br J Gen Pract | volume = 50 | issue = 459 | pages = 817–20 | date=oktober 2000 | pmid = 11127175| pmc = 1313826 | doi =  }}&lt;/ref&gt; Pomaga lahko tudi viskozen [[lidokain]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.medicinenet.com/lidocaine_viscous/article.htm |title=Generic Name: | journal = Br J Gen Pract | volume = 50 | issue = 459 | pages = 817–20 | date=oktober 2000 | pmid = 11127175 | pmc = 1313826 | doi =  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.medicinenet.com/lidocaine_viscous/article.htm |title=Generic Name: Lidocaine Viscous (Xylocaine Viscous) side effects, medical uses, and drug interactions |work=MedicineNet.com |accessdate=2010-05-07}}&lt;/ref&gt; Proti bolečinam lahko pomagajo tudi [[kortikosteroid]]i,&lt;ref name=Review10/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www3.interscience.wiley.com/journal/123372200/abstract |title=Effectiveness of Corticosteroid Treatment in Acute Pharyngitis: A Systematic Review of the Literature. |work=Andrew Wing. 2010; Academic Emergency Medicine |accessdate= |archive-date=2012-12-04 |archive-url=https://archive.today/20121204144746/http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1553-2712.2010.00723.x/abstract |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; vendar se jih rutinsko ne priporoča.&lt;ref name=IDSA2012/&gt; Odrasli lahko jemljejo aspirin, pri otrocih pa se ga zaradi nevarnosti [[Reyev sindrom|Reyevega sindroma]] ne priporoča.&lt;ref name=Review10/&gt;

=== Antibiotiki ===
V ZDA se za streptokokni faringitis v prvi vrsti zaradi njegove varnosti, cene in uspešnosti predpisuje [[fenoksimetilpenicilin|penicilin V]].&lt;ref name=Review09/&gt; V Evropi se raje odločajo za [[amoksicilin]].&lt;ref&gt;{{cite journal| author1 = Bonsignori F|author2= Chiappini E|author3= De Martino M | title = The infections of the upper respiratory tract in children| journal = Int J Immunopathol Pharmacol | volume = 23 | issue = 1 Suppl | pages = 16–9 | year = 2010 | pmid = 20152073| doi =  }}&lt;/ref&gt;  V Indiji, kjer je nevarnost za revmatično vročico višja, je med zdravili na prvem mestu intramuskularni [[benzilpenicilin]].&lt;ref name=Review10/&gt; Ustrezni antibiotiki povprečno trajanje simptomov (3–5 dni) skrajšajo za en dan, poleg tega zmanjšajo nalezljivost.&lt;ref name=IDSAGuideline2002/&gt; Predpisuje se jih, da se zmanjša tveganje za zaplete kot sta revmatična vročica in peritonzilarni absces.&lt;ref name=InternalMedPosition2001&gt;{{cite journal | author1 = Snow V|author2= Mottur-Pilson C|author3= Cooper RJ|author4= Hoffman JR | title = Principles of appropriate antibiotic use for acute pharyngitis in adults | journal = Ann Intern Med | volume = 134 |issue = 6 | pages = 506–8 | date=marec 2001 | pmid = 11255529 | doi =  | url =http://www.annals.org/cgi/reprint/134/6/506.pdf }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Linder JA|author2= Bates DW|author3= Lee GM|author4= Finkelstein JA | title = Antibiotic treatment of children with sore throat | journal = J Am Med Assoc | volume = 294 | issue = 18 | pages = 2315–22 | date=november 2005 | pmid = 16278359 | doi = 10.1001/jama.294.18.2315 }}&lt;/ref&gt; Za ljudi z resnimi [[penicilin|alergijami na penicilin]] se priporočajo [[doksaciklin]], [[makrolidi]] ali pa [[klindamicin]].&lt;ref name=IDSA2012/&gt;&lt;ref name=Review09/&gt; Prva generacija [[cefalosporin]]ov se lahko uporablja pri manj resnih alergijah&lt;ref name=Review09/&gt; in obstajajo dokazi zato, da imajo cefalosporini boljši učinek kot pa penicilin.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Pichichero|first1=M|last2=Casey|first2= J|title=Comparison of European and U.S. results for cephalosporin versus penicillin treatment of group A streptococcal tonsillopharyngitis.|journal=European journal of clinical microbiology &amp; infectious diseases : official publication of the European Society of Clinical Microbiology|date=junij 2006 |volume=25|issue=6|pages=354–64|pmid=16767482|doi=10.1007/s10096-006-0154-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Casey|first1=JR|last2=Pichichero|first2= ME|title=The evidence base for cephalosporin superiority over penicillin in streptococcal pharyngitis.|journal=Diagnostic microbiology and infectious disease|date=marec 2007|volume=57|issue=3 Suppl|pages=39S-45S|pmid=17292576|doi=10.1016/j.diagmicrobio.2006.12.020}}&lt;/ref&gt; Streptokokne okužbe imajo za posledico lahko [[ledvice|akutni glomerulonefritis]], pojavnost tega stranskega učinka pa se zaradi dajanja antibiotikov ne zmanjša &lt;ref name=Review10/&gt;

== Prognoza ==
Simptomi streptokoknega vnetja žrela se običajno ne glede na zdravljenje po treh do petih dneh izboljšajo.&lt;ref name=IDSAGuideline2002&gt;{{cite journal | author1 = Bisno AL|author2= Gerber MA|author3= Gwaltney JM|author4= Kaplan EL|author5= Schwartz RH | title = Practice guidelines for the diagnosis and management of group A streptococcal pharyngitis. [[Infectious Diseases Society of America]] | journal = Clin. [[Infectious Diseases Society of America]] | volume = 35 | issue = 2 | pages = 113–25 | date=julij 2002 | pmid = 12087516 | doi = 10.1086/340949 }}&lt;/ref&gt;  Zdravljenje z antibiotiki zmanjša nevarnost zapletov in verjetnost za prenos; otroci se lahko vrnejo v šolo 24 ur po odmerku antibiotikov.&lt;ref name=Review09/&gt; Nevarnost za zaplete je pri odraslih nizka.&lt;ref name=IDSA2012&gt;{{cite journal|last1=Shulman|first1=ST|last2=Bisno|first2= AL|last3= Clegg|first3= HW|last4= Gerber|first4= MA|last5= Kaplan|first5= EL|last6= Lee|first6= G|last7= Martin|first7= JM|last8= Van Beneden|first8= C|title=Clinical Practice Guideline for the Diagnosis and Management of Group A Streptococcal Pharyngitis: 2012 Update by the Infectious Diseases Society of America.|journal=Clinical infectious diseases : an official publication of the Infectious Diseases Society of America|date=9. september 2012|pmid=22965026|doi=10.1093/cid/cis629|volume=55|issue=10|pages=e86–102}}&lt;/ref&gt; Pri otrocih akutna revmatična vročina v večini razvitega sveta poredko nastopa. Vendar pa je najpogostejši vzrok pridobljene srčne bolezni v Indiji, podsaharski Afriki in nekaterih delih Avstralije.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

Zapleti, ki izhajajo iz okužb streptokoknih okužb, so med drugim:
{{Multicol}} 
* [[akutna revmatična vročina]]&lt;ref name=Review06/&gt; 
* [[škrlatinka]] &lt;ref name=Uptodate/&gt; 
* [[sindrom streptokoknega toksičnega šoka]] &lt;ref name=Uptodate&gt;{{navedi splet | url = http://www.utdol.com/online/content/topic.do?topicKey=upp_resp%2F4610 | title = uptodate Inc | work =  | accessdate =  | archive-date = 2008-12-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081208133138/http://www.utdol.com/online/content/topic.do?topicKey=upp_resp%2F4610 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Stevens DL|author2= Tanner MH|author3= Winship J|display-authors=etal | title = Severe group A streptococcal infections associated with a toxic shock-like syndrome and scarlet fever toxin A | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1989-07-06_321_1/page/n39| journal = N. Engl. J. Med. | volume = 321 | issue = 1 | pages = 1–7 | date=julij 1989 | pmid = 2659990 | doi = 10.1056/NEJM198907063210101 }}&lt;/ref&gt;
* [[glomerulonefritis]]&lt;ref name=Review05/&gt;
{{Multicol-break}} 
* [[sindrom PANDAS]]&lt;ref name=Review05&gt;{{cite journal | author1 = Hahn RG|author2= Knox LM|author3= Forman TA | title = Evaluation of poststreptococcal illness | url = https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2005-05-15_71_10/page/1948| journal = Am Fam Physician | volume = 71 | issue = 10 | pages = 1949–1954 | date=maj 2005 | pmid = 15926411 | doi =  }}&lt;/ref&gt;
* [[peritonzilarni absces]]&lt;ref name=IDSA2012/&gt; 
* [[limfadenitis grla]]&lt;ref name=IDSA2012/&gt; 
* [[mastoiditis]]&lt;ref name=IDSA2012/&gt; 
{{Multicol-end}}

Ekonomska cena bolezni pri otrocih v ZDA znaša ~$350 milijonov dolarjev.&lt;ref name=IDSA2012/&gt;

== Epidemiologija ==
Različne vrste [[Faringitis|faringitisov]], med katere spada tudi streptokokni faringitis, diagnosticirajo v ZDA pri 11 milijonih ljudi letno.&lt;ref name=Review09/&gt;  Večina primerov je sicer virusnega izvora, vendar je beta-hemolitičen streptokok skupine A vzrok za 15–30 % vnetij žrela in grla pri otrocih in za 5–20 % pri odraslih.&lt;ref name=Review09/&gt;  Do obolenj običajno prihaja pozno pozimi in zgodaj spomladi.&lt;ref name=Review09/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|colwidth=30em}}

{{DEFAULTSORT:Streptokokni faringitis}}
[[Kategorija:Bakterijske bolezni]]
[[Kategorija:Akutne okužbe zgornjih dihal]]</text>
      <sha1>oyvtcg02z5el9g3n5dubgn1tgfdt03q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urška Perenič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>364806</id>
    <revision>
      <id>6686684</id>
      <parentid>6686253</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:02:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33696-58</username>
        <id>261304</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izobraževanje in akademska pot */</comment>
      <origin>6686684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18017" sha1="30elt3v3pom42iadjy099bj8gr7qdqe" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Urška Perenič
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]
}}

'''Urška Perenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[literarna zgodovinarka]] in teoretičarka, [[Slovenistika|slovenistka]], germanistka ter [[Urednik|urednica]], *[[5. december|5. decembra]] [[1982]], [[Postojna|Postojni]].

Zaposlena je kot redna profesorica na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer raziskuje in predava zgodovino slovenske književnosti, s posebnim poudarkom na 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Je tudi specialistka za [[empirična literarna veda|empirično literarno vedo]] in [[sistemska teorija literature|sistemsko teorijo literature]].

== Izobraževanje in akademska pot ==
Doma je s [[Dragotin Kette|Kettejevega]] [[Prem|Prema]], danes pa živi v [[Postojna|Postojni]]. Obiskovala je [[Osnovno šolo Dragotina Ketteja]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], nato pa [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana|gimnazijo]] [[Sežana|Sežani]]. Po maturi leta 2001 je na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] začela študij [[Germanistika|germanistike]] in [[Slavistika|slavistike]]. Med študijem se je navdušila nad [[Literatura|literaturo]] in [[Literarna veda|literarno vedo]]. Leta 2005 je na obeh oddelkih diplomirala z delom ''Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja [[Josef Friedrich Perkonig|Josef Friedrich Perkoniga]]'' ter pridobila strokovni naziv profesorice slovenščina in nemščine.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/urska-perenic-sl|title=Perenič, Urška. Osebni raziskovalni profil. ZRC SAZU – Inštitut za kulturno zgodovino.}}&lt;/ref&gt;

Za diplomsko delo in študijski uspeh je leta 2006 prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V času študija je kot štipendistka Nemške akademske službe za izmenjavo ([[DAAD]]) študirala v [[Stuttgart|Stuttgartu]], po končanem študiju pa je delovala kot asistentka za slovenščino na [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezni realni gimnaziji za Slovence]] ter Dvojezični zvezni trgovski akademiji v [[Celovec|Celovcu]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174826161|title=Razkošje v glavi – Urška Perenič. Radio Slovenija – Prvi program.}}&lt;/ref&gt;

Podiplomski študij je v letih 2005–08 opravila na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Vpisala se je na znanstveni magistrski študij [[Literarna veda|literarnih ved]], leta 2006 pa ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Leta 2008 je pod mentorstvom [[Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] doktorirala z disertacijo ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije'' {{COBISS|ID=37543522}} ter pridobila naziv doktorice znanosti s področja literarnih ved; ob doktoratu je bila stara 26 let.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2025 je na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] še drugič doktorirala s področja kulturne zgodovine pod mentorstvom [[Igor Grdina|Igorja Grdine]] in somentorstvom [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] z disertacijo ''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. {{COBISS|ID=270333443}}

== Poklicna in raziskovalna dejavnost ==
Leta 2009 je bila izvoljena v naziv [[Docent|docentke]] za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] z [[Literarna teorija|literarno teorijo]] na [[Univerza v Mariboru]], kjer je med letoma 2007 in 2013 vzporedno predavala na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete]]. Na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerza v Ljubljani]] je zaposlena od leta 2009, v naziv docentke za slovensko književnost pa je bila tam izvoljena leta 2010. V zimskem semestru študijskega leta 2012/13 je bila gostujoča profesorica za slovenistiko na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|slavistiki]] [[Univerza na Dunaju]]. Februarja 2016 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, junija 2023 pa v naziv redne profesorice za slovensko književnost.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Od 2006 sodeluje na [[SSJLK|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] kot lektorica za slovenščino in predavateljica o [[Slovenska književnost|slovenski književnosti]]. S predavanji je gostovala tudi na akademskih ustanovah na [[Dunaj]]u, v [[Praga|Pragi]], v [[Zagreb]]u, v [[Los Angeles]]u ter na strokovnih srečanjih v Sloveniji. Dodatno se je izobraževala na [[Inštitut za medijske raziskave Univerze v Siegnu.|Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu.]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Njena raziskovalna in pedagoška področja obsegajo [[empirična literarna veda|empirično literarno znanost]], [[sistemska teorija literature|sistemske obravnave literature]], [[slovenska književnost|slovensko književnost]] 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (zlasti [[epika|pripovedništvo]]), društvene oblike literarnega življenja ([[čitalnica|čitalnice]]), literarne ustanove in [[občilo|medije,]] avtorstvo (zlasti žensko) na Slovenskem ter prostorske razsežnosti literarne vede in kulture.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/urska-perenic|title=Filozofska fakulteta, zaposleni, Urša Perenič}}&lt;/ref&gt; 

Je članica [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], [[Society for Slovene Studies]] in [[IGEL|mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL]]. Opravlja funkcijo urednice in tehnične urednice osrednje slovenske jezikoslovne in literarnovedne revije ''[[Slavistična revija|Slavistična revija]]''. 

Sodelovala je pri avstrijskem projektu ''Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten'' (od leta 2007) ter v letih 2011–14 pri raziskovalnem projektu ''Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom''. V okviru slednjega je uredila tematsko številko ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]'' z naslovom ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru'' (''Space in literature and literature in space''). Sodelovala je tudi pri drugih projektih, med drugim ''Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe'' in ''Slovenska pisateljska pot''.

Vključena je v raziskovalno skupino [[Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (ZIFF)|Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete]]. Sodelovala je v raziskovalnem projektu ''Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin'' (2014–17). 

V letih 2013–14 je bila članica žirije nagrade [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] za najboljši slovenski roman, iz katere je leta 2015 izstopila. Od leta 2016 je članica strokovne komisije za književnost pri [[Prešernova nagrada|Prešernovem skladu.]]

Urška Perenič se dejavno udeležuje strokovnih srečanj, simpozijev in dogodkov ob pomembnih obletnicah slovenskih pisateljic in pisateljev, kar je pogosto povezano tudi z njeno lokalno oziroma pokrajinsko pripadnostjo. V tem okviru jo mediji redno vabijo k podajanju strokovnih izjav. Kot redna profesorica za [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] se v svojih predavanjih posveča tako [[Literarnoteoretski vidik|literarnoteoretskim]] kot [[Literarnozgodovinskim vidik|literarnozgodovinskim vidikom]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]], raziskovalno pa se še posebej zavzeto ukvarja z delom v literarnih [[Arhiv|arhivih]]. Redno piše, objavlja ter skrbi za promocijo literarne vede in stroke v javnosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Objave in delo v književnosti ==
Po strokovni, pa tudi osebni plati je Urška Perenič tesno povezana s slovenskimi pisateljicami in pisatelji. Je avtorica znanstvene monografije o prvem pomembnejšem slovenskem pripovedniku [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču.]] Objavila je številne znanstvene razprave, znanstvene monografije in visokošolski učbenik s področja empirične literarne vede, sodelovala pa je tudi kot soavtorica znanstvenokritične izdaje pisemske [[Korespondenca|korespondence]] tržaškega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]. Posebno pozornost je vzbudila njena faksimilirana znanstvenokritična izdaja prvega slovenskega dnevniškega romana ''[[Beatin dnevnik]]'' pisateljice [[Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]], ki velja za izjemno odmevno in referenčno delo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Med njenimi novejšimi deli, ki so v slovenski javnosti naletela na velik odziv, izstopata znanstveni monografiji ''[[Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa]]'' (Beletrina, 2021) ter ''[[Ivan Tavčar: Na valovih življenja]]'' (Beletrina, 2023). Pomembno mesto v njenem opusu ima tudi znanstvena monografija ''[[Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja]]'' (Mohorjeva družba, 2022).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Svoja spoznanja objavlja tudi v domačih in tujih znanstvenih revijah (''[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]]'', ''[[Slavistična revija]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', ''[[Revija Filološke študije|Filološke študije]]'', ''[[Riječ]]'', ''[[Slovene Studies]]'', ''[[Studia Historica Slovenica]]'', ''[[Neohelicon]]'') ter v simpozijskih in kongresnih zbornikih. O literarnovednih temah je nastopala tudi na radiu in televiziji.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je bila Urška Perenič večkrat nagrajena in nominirana. Leta 2022 je bila njena znanstvena monografija ''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja'' uvrščena med odlične znanstvenoraziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2021–22. Leta 2021 je prejela priznanje Študentskega sveta Filozofske fakultete za nadpovprečno pedagoško delo, leta 2025 pa priznanje Študentskegasveta Filozofske fakultete za posebne dosežke.

Leta 2020 je bila nominirana za priznanje Filozofske fakultete za enkraten znanstveni dosežek v zadnjih dveh letih za znanstvenokritično izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana ''Beatin dnevnik'' pisateljice Luize Pesjakove, ki temelji na raziskavah njene rokopisne zapuščine, hranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici. Leta 2016 je bila nominirana za osebnost Primorske s področja kulture in umetnosti, leta 2006 pa je prejela [[Slavistično društvo Slovenije|nagrado Slavističnega društva Slovenije za uspešen univerzitetni študij]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Izbor iz bibliografije ==

==== Monografije ====

*''[http://en.calameo.com/read/000889460fa4ccbe7ef28 Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri]''. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. (Slavistična knjižnica, 16)
*''Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961–1996)''. Ljubljana: Slovenska matica, 2010.
*Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.
*''Ljubezni pregoreče roža se razcveta (Dragotin Kette in Bogomil Fatur)''. Ljubljana: JSKD, 2016.
*''Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019.
*''Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa.'' Ljubljana: Beletrina, 2021.
*''Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja.'' Celje: Mohorjeva družba, 2022.
*''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja''. Ljubljana, Beletrina, 2023.
*''»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«'' (uredila Urška Perenič in [[Igor Grdina]]). Ljubljana: Slovenska matica, 2024. (Odstiranja; 11)
*''Jaz pa nikoli nisem sanjal: Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem'' (urejanje Urška Perenič, 2024)
*''Bidermajerski dnevnik kot ego dokument: med pravico srca in meščanskostanovskim korzetom''. Ljubljana, Založba Univerze, 2025.

==== Razprave idr. ====
*[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_23.pdf V prerezu slovenske empirične literarne znanosti] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_24.pdf At the intersection of Slovene empirical literary studies]. ''Slovenska literarna veda danes''. ''Slavistična revija'' 61/1 (2013). 275–84, 285–95.
* Intersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja. ''Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj''. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 2013. [http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf 30–34] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131111190110/http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/perenic.pdf |date=2013-11-11 }}.
*Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije – doslednost, odprtost, zanesljivost. ''Primerjalna književnost'' 31/2 (2008). 113–35.
*The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultural societies: A Systemic approach. ''Slovene Studies'' 33/1 (2011). 61–71.
*Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja. ''[http://www.calameo.com/read/0008894609f8661057cc2 Vloge središča: Konvergenca regij in kultur]''. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik SdS, 21). 233–44.
*An Overview of literary mapping projects on cities: Literary spaces, literary maps and sociological (re)conceptualisations of space. ''Neohelicon: Acta comparationis literarum universarum'' 41/1 (2014). 13–26.
*The cartographic representation and analysis of (Slovene) writer-careers: Methodology and first results of the Slovene project. ''Mapping spatial relations, their perceptions and dynamics: The city today and in the past''.  Ur. Susanne Rau, Ekkehard Schrönherr. Cham etc.: Springer, 2014. 177–94.
*Kartiranje biografij slovenskih književnikov: Od začetkov do sodobne prostorske analize v GIS. ''Primerjalna književnost'' 36/2 (2013). 163–183, 298–302.
*[http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov] = [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_10.pdf The reading societies network and socio-geographic dynamics]. ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru''. ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82, 383–400.
*[http://lit.ijs.si/jamnica.html Jamnica: Roman soseske. Prežihov Voranc, ''Jamnica''.] Spremna beseda Urška Perenič in Miran Hladnik. Ljubljana: Študentska založba; Ravne na Koroškem: Prežihova ustanova, 2010.
*Beno Zupančič in njegova pripoved o med- in povojni Ljubljani. ''Studia Historica Slovenica'' 13/2-3 (2013). 767–78.
*Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]. ''Riječ'' 4/2 (2008). 212–26.
*Nemško pesništvo [[Maria Luckmann|Marie Luckmann]] (28. 8. 1964 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. ''[http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf 43. SSJLK: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi]''. Ljubljana: FF, 2007. 211–14.
*Poetische Versuche 1843–1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 233–44.
*Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf 583–95].
*[[Bogomir Magajna]], [[Dragotin Kette]], [[Miroslav Vilhar]], [[Fran Milčinski]], [[Ivan Cankar]], [[France Bevk]]. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013.
*Pesništvo Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije: [U]gašajoče sanj[anj]e. Vili Stegu: ''Samotna pot''. Ljubljana: Društvo 2000. 197–213.
*Ivan Albreht med domačijsko in pokrajinsko povestjo. ''Vas na meji: Zbornik ob 120. obletnici rojstva Ivana Albrehta''. Ur. U. Orešnik. Logatec: Knjižnica, 2013. 14–27.

==== Uredniško delo (izbor) ====

* ''Medialnost in literatura 1''. Slavistična revija, letn. 65, št. 1 (2017). Tematska številka
* ''Medialnost in literatura 2''. Slavistična revija, letn. 65, št. 2 (2017). Tematska številka
* ''Medialnost in literatura 3''. Primerjalna književnost, letn. 40, št. 1 (2017). Tematski sklop
* ''Prostor v literaturi in literatura v prostoru / Space in literature and literature in space''. Slavistična revija, letn. 60, št. 3 (2012). Tematska številka
* ''Književna interpretacija u suvremenoj slovenskoj znanosti o književnosti''. Umjetnost riječi, letn. 64, št. 3–4 (2020). Tematska številka

==== Izbrani raziskovalni projekti ====

* Književna republika Borisa Pahorja (1. 10. 2022 – 30. 9. 2025)
* Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju (temeljni raziskovalni projekt; 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023)
* Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (temeljni raziskovalni projekt; 1. 7. 2011 – 30. 6. 2014)

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
*[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
{{:Portal:Literatura/povezava}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.slov.si/ucitelji/urska-perenic/ red. prof. dr. Urška Perenič.] Oddelek za slovenistiko. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
*[http://uni-lj.academia.edu/Ur%C5%A1kaPereni%C4%8D Urška Perenič. Academia.edu]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>30elt3v3pom42iadjy099bj8gr7qdqe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Brezčeljustnice</title>
    <ns>14</ns>
    <id>365390</id>
    <revision>
      <id>6686506</id>
      <parentid>4123958</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:11:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Klasifikacija rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="123" sha1="aqv0p2o6jnkoyrx2xsjcwa75kkefikv" xml:space="preserve">{{Commons cat|Agnatha}}

[[Kategorija:Vretenčarji| Brezčeljustnice]]
[[Kategorija:Ribe]]
[[Kategorija:Klasifikacija rib]]</text>
      <sha1>aqv0p2o6jnkoyrx2xsjcwa75kkefikv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686508</id>
      <parentid>6686506</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ribe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" sha1="1932pfcihlcndr1pl6r5b9luphse069" xml:space="preserve">{{Commons cat|Agnatha}}

[[Kategorija:Vretenčarji| Brezčeljustnice]]
[[Kategorija:Klasifikacija rib]]</text>
      <sha1>1932pfcihlcndr1pl6r5b9luphse069</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Naxxar Lions FC</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377919</id>
    <revision>
      <id>6686788</id>
      <parentid>6504376</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:37:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6686788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3101" sha1="rmij5rcjpfemfuxeb4o6pyk94g40y3b" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Naxxar Lions
| image    = 
| fullname = Naxxar Lions Football Club
| nickname = Levi - ponos severa
| founded  = {{Birth date and age|1920|8|31| df=yes}}
| ground   = [[Ta Qali]]
| capacity = 15,000
| chairman = {{ikonazastave|Malta}} [[Dione Drago]]
| secretary ={{ikonazastave|Malta}} [[Sandro Pecorella]]
| manager  = {{ikonazastave|Malta}} [[Winston Muscat]]
| league   = Challenge League 
| season   = 2025/26
| position = 9.mesto, [[Maltese Premier League|Premier League]]
| shirtsupplier = [[Macron]]
| shirtsponsors =
| website  = http://www.naxxarlions.com
| pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1=
| leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000
| pattern_la2 =_redshoulders|pattern_b2=|pattern_ra2=_redshoulders
| leftarm2=000000|body2=000000|rightarm2=000000|shorts2=000000|socks2=000000
}}
'''Naxxar Lions Football Club''' je [[Malta|malteški]] nogometni klub iz [[Naxxar]]ja, ki igra v [[Malteška Premier Liga|prvi malteški ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1920]], domači stadion kluba je [[Stadion Ta Qali]],kier tudi igra svoje domače tekme reprezentanca Malte.


[[Slika:Ta Qali.jpg|thumb|300px|Pogled s tribune malteškega kluba Naxxar Lions FC (v rdečih dresih) na domačem Stadionu Ta Qali]]
[[Slika:NEXXAR LIONS FC.jpg|thumb|300px|Vodstvo kluba in okrepitve (avgusta 2014) - spodaj v modri srajci predsednik kluba (Dione Drago) v črni majici spodaj pa trener članskega moštva (Winston Muscat),zgoraj pa stojijo od leve proti desni malteški vezist D.Fenech pa nigerijski napadalec Mbachu,v modrem zgoraj z brado malteški napadalec T.Vella,poleg njega je tu še nigerijski branilec Ibok zraven njega je malteški branilec A.Scicluna in na koncu zgoraj brazilski branilec Sidney Nery]]

==Nekdanji znani igralci==
*{{flagicon|BRA}} [[André Rocha da Silva|André da Silva]]
*{{flagicon|BRA}} [[Gabriel Zanini Buys Duarte]]
*{{flagicon|SCO}} [[Andy Blair]]
* {{flagicon|NGA}} [[Orosco Anonam]] 
*{{flagicon|NGR}} [[Daniel Nwoke]]
*{{flagicon|NGR}} [[Boris Odwong]]
* {{flagicon|NGA}} [[Chris Okoh]]
* {{flagicon|NGA}} [[Digger Okonkwo]]
*{{flagicon|ENG}} [[Devon White]]
*{{flagicon|ENG}} [[Andy Gayle]]
*{{flagicon|ENG}} [[David Johnson]]
*{{flagicon|ENG}} [[Paul Sixsmith]]
*{{flagicon|ENG}} [[Paul Mariner]]
*{{flagicon|MLT}}  [[Daniel Bogdanovic]]
*{{flagicon|MLT}} [[Matthew Borg]]
*{{flagicon|MLT}} [[Omar Borg]]
*{{flagicon|MLT}} [[Matthew Calascione]]
*{{flagicon|MLT}} [[Reuben Debono]]
*{{flagicon|MLT}} [[Michael Degiorgio]]
*{{flagicon|MLT}} [[Paul Fenech]]
*{{flagicon|MLT}} [[Sandro Gambin]]
*{{flagicon|MLT}} [[Ernest Barry]]
*{{flagicon|MLT}} [[Graham Bencini]]
*{{flagicon|MLT}} [[Mark Marlow]]
*{{flagicon|MLT}} [[Joe Sant Fournier]]
*{{flagicon|MLT}} [[Trevor Templeman]]
*{{flagicon|MLT}} [[Raymond Xuereb]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.naxxarlions.com/ Uradna spletna stran kluba] 
* [http://pl.soccerway.com/teams/malta/naxxar-lions-fc/3764/ Profil na Soccerway]

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1920]]
[[Kategorija:Nogomet na Malti]]
[[Kategorija:Naxxar]]</text>
      <sha1>rmij5rcjpfemfuxeb4o6pyk94g40y3b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:LeaPopit/Peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>382034</id>
    <revision>
      <id>6686442</id>
      <parentid>6611765</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:30:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ {{Uporabnikov peskovnik}}</comment>
      <origin>6686442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5161" sha1="iwyvxxral2lb8edp1x0s138arvxc4c6" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Uporabnikov peskovnik}}&lt;/noinclude&gt;

==RAZLIV NAFTE V [[Mehiški zaliv|MEHIŠKEM ZALIVU]] 2010==

[[SLIKA:Deepwater Horizon offshore drilling unit on fire 2010.jpg|desno|mini|250px|Naftna ploščat Deepwater Horizon po eksploziji]]

[[Razlitje nafte]] v Mehiškem zalivu 2010, znano kot &quot;Izlitje nafte BP&quot;, se je zgodilo na ploščadi Deepwater Horizon. V Mehiškem zalivu je razliv nafte trajal 3-mesece. Nesreča se je zgodila 20. april 2010 in po mesecu neustavljivega širjenja naftnih madežev so razglasili največjo oljno [[Ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]] v ameriški zgodovini, ki je tudi nadigrala katastrofalno razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez leta 1989.
Do razlitja nafte je prišlo zaradi [[Eksplozija|eksplozije]] in zloma tal na [[Naftna ploščad|naftni ploščadi]] Deepwater Horizon. To je bil tretji večji incident v zadnjih petih letih v katerem je bil vključen BP iz ZDA. Naftni bazen je bil izvrtan 1,5 km pod morsko gladino.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za [[Oceanografija|oceanografijo]], se je v  prvih 40 dneh razlilo približno 120 milijonov litrov nafte v morje na okoli 9900 km2 morske površine. 
Od 20 april do 16 julij, ko so ustavili razlitje nafte so ocenili, da se v morje razlilo med 500.000 in 1.000.000 ton nafte. Vsak dan pa se je v morje izlivalo od 790 000 do 16 miljonov litrov.
Največje žrtve katastrofe so bili ribolov, turizem,različne ptice, morske živali, itd. . &lt;ref&gt;{{cite news |title=Potonula platforma, potraga za nestalima  |url=http://www.hrt.hr/index.php?id=48&amp;tx_ttnews[tt_news]=70689&amp;tx_ttnews[backPid]=23&amp;cHash=459be8a34e |publisher=[[HRT]] |date=2010-04-22 |accessdate=2010-05-28}}&lt;/ref&gt;

==KRONOLOGIJA==
===Potonitev naftne ploščadi===
Na naftni ploščadi Deepwater Horizon je prišlo 20.aprila.2010 do eksplozije. V času ekspozije je bilo na ploščadi 126 delavcev, od tega jih je bilo 17 delavcev ranjenih, 11 pa jih je umrlo. Eksplozija se je zgodila okoli 23.ure po lokalnem času na vrtini. Vrtina Deepwater Horizon se nahaja 84 km jugovhodno od Venice Louisiana. 
Obalna straža je takoj poslala helikopter iz [[Louisiana]] in [[Alabama|Alabame]], poslali so tudi štiri ladje za [[Evakuacija|evakuacijo]] posadke na naftem polju in iskanju pogrešanih oseb. Zaradi dima in slabega vremena je bilo delo oteženo.  
Dva dni po eksploziji je naftna ploščat potonila.
===Razlitje nafte===
Po razpadu ploščadi se je v Mehiški zaliv pričelo izlivati večja količite nafte. Po tednu dni je ameriška obalna straža zabeležila novo uhajanje nafte. Madež je v manj kot dveh tednih dosegel obalo več držav. Začetna količina, ki je uhajala v Mehišli zaliv je znašala približno 5000 sodčkov na dan, s časoma pa se je izliv nafte le povečeval.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Izvanredno stanje u Louisiani  |url=http://www.hrt.hr/index.php?id=48&amp;tx_ttnews[tt_news]=71405&amp;tx_ttnews[backPid]=23&amp;cHash=fa62a2b68b |publisher=[[HRT]] |date=2010-04-29 |accessdate=2010-05-28}}&lt;/ref&gt;
Predsednik ZDA [[Barack Obama]] je napovedal, da bo pri spopadanju z nafto vključil tudi ministrstvo za obrambo.
Pri spopadu s katastrofo je sodelovalo okoli tisoč ljudi s pomočjo 50 ladji in številnih letal, ki so zbrali 250.000 litrov vode, ki je bila onesnažena z oljem.
===Začasna ustavitev===
15.julija 2010  je BP po skoraj treh mesecih nenehnega razlitja nafte sporočila, da so s pomočjo kapsule, ki tehta 75 ton in v višini meri 10 metrov uspešno ustavili razlitje nafte. Vendar pa je bila to le začasna rešitev.
19. julija niso našli nobenih znakov, da kapsula ne bi bila funkcionalna tako so dobili potrditev, da je kapsula izpolnila svoj namen.

==POSLEDICE==

V treh državah so ribiči izgubili svoj dohodek. Mnoge ptice, ki so gnezdile od reki [[Mississippi (zvezna država)|Mississippi]] so poginile, kmetije [[Ostriga|Ostrig]] so zaprli. Največje žrtve so bile ptice, želve in price, zato so razglasili splošno največjo okoljsko katastrofo.
Samantha Joye iz Univerze v Gruziji je izrazil zaskrbljenost, da bo trajalo več let morda celo desetletja, da si bo [[Ekosistem|ekosistem]] v celoti opomogel od uničenja. Njegova izjava je bila v nasprotju z izjavo direktorja BP Tonyja Hayward, ki je dejal da je katastrofa zelo blago učinkovala na okolje. Steve Ross iz Univerze v Severni Karolini je dejal, da so verjetno koralni grebeni na vzhodu zelo poškodovani. &lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.telegraph.co.uk/finance/newsbysector/energy/oilandgas/7737805/Gulf-of-Mexico-oil-spill-BP-insists-oil-spill-impact-very-modest.html |title=Gulf of Mexico oil spill: BP insists oil spill impact 'very modest' |author=Rowena Mason |publisher=Daily Telegraph |date=2010-05-18 |accessdate=2010-05-20}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.newsobserver.com/2010/05/22/494596/oil-may-harm-sea-life-in-nc.html|title=Oil may harm sea life in N.C.|last=Henderson|first=Bruce|work=[[The Charlotte Observer]]|date=2010-05=22|accessdate=2010-05-22}}&lt;/ref&gt;

[[SLIKA:Pelican wash from oil spill Louisiana 13 Dawn IBRRC 2010.05.04 B6X2141.jpg|desno|mini|250px|Čiščenje Pelikanov]]

==Glej tudi==
*[[Seznam okoljevarstvenih katastrof]]

==VIRI==
{{sklici}}</text>
      <sha1>iwyvxxral2lb8edp1x0s138arvxc4c6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Uporabnikov peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>383648</id>
    <revision>
      <id>6686435</id>
      <parentid>4329232</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:23:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ Peskovniki za predloge</comment>
      <origin>6686435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2459" sha1="izi796cr3faqzq8sg8qzwoltpow80uc" xml:space="preserve">{{user other
 | 1 = 
   {{Ombox
    |type = notice
    |image = [[File:Essay.svg|50px|link=]]
    |text = 
      &lt;div&gt;&lt;!--
      --&gt;To je peskovnik uporabnika '''[[{{NAMESPACE}}:{{{1|{{BASEPAGENAMEE}}}}}|{{{1|{{BASEPAGENAME}}}}}]]'''. &lt;!--
      --&gt;Uporabnikov peskovnik je podstran [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabnikove strani]]. &lt;!--
      --&gt;Služi testiranju in razvijanju strani in '''ni enciklopedični članek'''. &lt;!--
      --&gt;{{#ifeq: {{{plain|}}} | all 
          | &lt;!--blank--&gt;
          | &lt;small&gt;Ustvari ali uredi svoj lastni peskovnik [{{fullurl:Special:MyPage/peskovnik|action=edit&amp;preload=Predloga:Uporabnikov_peskovnik/preload}} tukaj] (primeren za testiranje z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|Vizualnim urejevalnikom]]).&lt;/small&gt;
         }}&lt;!--
      --&gt;{{#if: {{{list|}}}
          | &lt;p&gt;To so uporabnikovi peskovniki: {{{list}}}&lt;/p&gt;
         }}&lt;!--
      --&gt;{{#if: {{{plain|}}}
          | &lt;!--blank--&gt;
          | &lt;p&gt;&lt;!--
            --&gt;Drugi peskovniki: &lt;!--
            --&gt;[[Wikipedija:Peskovnik|Glavni peskovnik]] &amp;#x7c; &lt;!--
            --&gt;Peskovniki v vadnici: &lt;!-- 
            --&gt;[[Wikipedija:Vadnica (Urejanje strani)/peskovnik|1]], &lt;!--
            --&gt;[[Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik|2]], &lt;!--
            --&gt;[[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)/peskovnik|3]], &lt;!--
            --&gt;[[Wikipedija:Vadnica (Zunanje povezave)/peskovnik|4]], &lt;!--
            --&gt;[[Wikipedija:Vadnica (Dobro je vedeti)/peskovnik|5]] {{!}} &lt;!--
            --&gt;Peskovniki za predloge: &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X1|X1]], &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X2|X2]], &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X3|X3]], &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X4|X4]], &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X5|X5]], &lt;!-- 
            --&gt;[[Predloga:X6|X6]] &lt;!-- 
            --&gt;&lt;/p&gt;
         }}&lt;!--
   --&gt;&lt;/div&gt;&lt;!--

   --&gt;{{#if: {{{selectskin|&lt;noinclude&gt;-&lt;/noinclude&gt;}}}
       | &lt;div style=&quot;font-size:x-small; text-align:center;&quot;&gt;{{selectskin}}&lt;/div&gt;
      }}&lt;!--
   --&gt;{{#ifeq:{{{noindex|yes}}}|yes| __NOINDEX__ }}

   }}
 | 2 = {{error|Ta peskovnik je v imenskem prostoru {{#if:{{NAMESPACE}}|{{NAMESPACE}}|članka}}. Ali [[Special:MovePage/{{FULLPAGENAME}}|prestavite]] to stran v vaš  [[WP:UP|uporabniški prostor]], ali odstranite predlogo {{tp|Uporabnikov peskovnik}}.}}
 | demospace = {{{demospace|&lt;noinclude&gt;user&lt;/noinclude&gt;}}}
}}&lt;noinclude&gt;

{{documentation}}
&lt;!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go in Wikidata. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>izi796cr3faqzq8sg8qzwoltpow80uc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mosta F.C.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385475</id>
    <revision>
      <id>6686786</id>
      <parentid>6504387</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6686786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1660" sha1="dpojow7c6lauzutc5osj8vtf6wx3maq" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Mosta
| image    = 
| fullname = Mosta Football Club
| nickname = Tar-Rotunda
| founded  = 1935
| ground   = [[Mosta Ground|Charles Abela Memorial Stadium]], Mosta
| capacity = 1,200
| chairman = {{flagicon|MLT}} George Galea
| manager  = {{flagicon|ENG}} [[Peter Smith (footballer, born 1980)|Peter Smith]]
| league   = [[Malteška Premier liga]]
| season   = 2025/26
| position = [[Malteška Premier liga]], 11.mesto
| website  = http://www.mostafc.info
| shirtsupplier = [[Nike]]
| shirtsponsors = PriceMark
| pattern_la1=|pattern_b1=_chevron_white|pattern_ra1=
| leftarm1=3760ba|body1=3760ba|rightarm1=3760ba|shorts1=FFFFFF|socks1=3760ba|
| pattern_la2=_fra12a|pattern_b2=_nike classic|pattern_ra2=_fra12a
| pattern_sh2        = |pattern_so2=| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF
| rightarm2          = FFFFFF|shorts2=ffffff|socks2=FFFFFF
}}
'''Mosta Football Club'''  (Nogometni klub Mosta) je [[Malta|malteški]] nogometni klub iz kraja [[Mosta|Mosta]], ki igra v [[Malteška Premier Liga|prvi malteški ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1935]], domači stadion kluba je [[Mosta Ground|Charles Abela Memorial Stadium]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.youtube.com/channel/UCsSai62afVB0_JcNDJwR-8w Mosta F.C.]  na kanalu [[YouTube]]
* [https://www.facebook.com/mosta.fc Mosta F.C.] na spletni strani [[Facebook]]
* [http://int.soccerway.com/teams/malta/mosta-fc/3763/ Mosta F.C. profil na soccerwayu]
* [http://www.transfermarkt.co.uk/mosta-fc/startseite/verein/32125 profil Mosta F.C. na transfermarktu] 

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1935]]
[[Kategorija:Nogomet na Malti]]
[[Kategorija:Mosta]]</text>
      <sha1>dpojow7c6lauzutc5osj8vtf6wx3maq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bologna F.C. 1909</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417315</id>
    <revision>
      <id>6686881</id>
      <parentid>5942898</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:19:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone  2022/23 */</comment>
      <origin>6686881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="951" sha1="dj1qzmzftgdp9ykuo9immf1637ei427" xml:space="preserve">'''Bologna F.C. 1909''', '''Bologna F.C.''' ali preprosto '''Bologna''' je [[Italija|italijanski]] [[nogomet]]ni klub iz [[Bologna|Bologne]], klub je bil ustanovljen 3. oktobra 1909 in trenutno igra v [[Serie A]]. Kot kraj ustanavljanja kluba se navaja bolonjska pivnica Ronzani na ulici Spaderie.

Do sedaj je Bologna sedemkrat osvojila italijansko 1. nogometno ligo (zadnjič leta 1964) in je s tem šesti najuspešnejši italijanski prvoligaški klub. Poleg tega, pa je Bologna tudi dvakrat osvojila italijanski pokal ter enkrat [[Pokal Intertoto]].

Domači stadion Bologne je [[Stadio Renato Dall'Ara]], ki sprejme 38.279 gledalcev. Barvi dresov pa sta modra in rdeča. Zaradi slednjega imajo nogometaši Bologne nadimek ''Rossoblu'' (rdeče-modri).


{{-}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1909]]
[[Kategorija:Bologna F.C. 1909]]
[[Kategorija:Šport v Bologni]]</text>
      <sha1>dj1qzmzftgdp9ykuo9immf1637ei427</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tokijska cesarska palača</title>
    <ns>0</ns>
    <id>424358</id>
    <revision>
      <id>6686870</id>
      <parentid>6684310</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Fujimi-yagura_1_by_D_Ramey_Logan.jpg z [[c:File:Fujimi-yagura_1_by_Don_Ramey_Logan.jpg|Fujimi-yagura_1_by_Don_Ramey_Logan.jpg]]</comment>
      <origin>6686870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16660" sha1="4boj43xxbpmnd4u0qpxsdl4300z743p" xml:space="preserve">{{coord|35.6825|139.7521|type:landmark|display=title}}
[[Image:Imperial Palace Tokyo Panorama.jpg|thumb|250px|Panorama cesarske palače v Tokiu]]
[[File:Imperial Palace Tokyo Map.png|thumb|karta cesarske palače in okoliških parkov]]
[[Image:Tokyo Imperial Palace Aerial photograph 2019.jpg|thumb|Palača leta 2019]]

'''Cesarska palača v Tokiu''' (皇居, Kōkjo, dobesedno 'cesarska rezidenca') je primarna rezidenca japonskega cesarja. To je velik park, ki se nahaja v okraju Čijoda v [[Tokio|Tokiu]], v katerem je več stavb, vključno glavna palača (宮殿, Kjūden), zasebna rezidenca cesarske družine, arhiv, muzeji in drugi uradi. 

Zgrajena je na mestu starega [[grad Edo|gradu Edo]]. Skupna površina vključno s parki znaša 3,41 kvadratnih kilometrov. Leta 1980, v času japonskega nepremičninskega balona, so palačo vrednotili za večjo vrednost kot vse [[nepremičnina|nepremičnine]] v državi Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/finance/personalfinance/2891993/Oriental-risks-and-rewards-for-optimistic-occidentals.html |title=Oriental risks and rewards for optimistic occidentals |accessdate=2013-05-07 |author=Ian Cowie |date=7 August 2004 |work=The Daily Telegraph |publisher=Telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vanity&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/online/daily/2009/02/what-was-lost-and-found-in-japans-lost-decade |title=What Was Lost (and Found) in Japan's Lost Decade |accessdate=2011-09-02 |author=Edward Jay Epstein |date=17 February 2009 |work=Vanity Fair |publisher=VF Daily}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Grad Edo ===
{{glavni|Grad Edo}}
Po kapitulaciji šogunata in [[obnova Meidži|obnovi Meidži]], so prebivalci, vključno s [[šogun]]om Tokugavo Jošinobujem, morali izprazniti prostore gradu Edo. Ko je 26. novembra 1868 zapustil Kjotsko cesarsko palačo, je cesar prišel na grad Edo na njegovo novo prebivališče in ga preimenoval v grad Tōkei (東京 城, ''Tōkei-džō''). V tem času se je Tokio prav tako imenovalo Tōkei. Cesar je ponovno odšel iz Kjota v Tokio 9. maj 1869 in grad preimenoval v cesarski grad (皇城, ''Kodžō).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.wdic.org/w/CUL/%E7%9A%87%E5%B1%85 |title=皇居 ‐ 通信用語の基礎知識 |work=Wdic.org |date=2010-02-04 |accessdate=2015-09-14}} {{ja icon}}&lt;/ref&gt;''

Prejšnji požari so uničili območje ''Honomaru'' (本 丸) - star [[bivalno-obrambni grad]] (sam je zgorel v Meireki požaru leta 1657). V noči 5. maja 1873 je požar zajel palačo ''Nišinomaru'' (西の丸, »zahodno podgradje«) (prej šogunovo prebivališče) in novo cesarsko palačo. Nova je bila zgrajena na istem mestu leta 1888. Neprofitna organizacija za obnovo Edo-ja (江 戸 城 再 建) je bila ustanovljena leta 2004 z namenom, da zagotovi zgodovinsko pravilno rekonstrukcijo vsaj glavnega bivalnega gradu. Marca 2013 je Naotaka Kotake, vodja skupine, dejal, da »glavno mesto potrebuje simbolno stavbo« in da skupina načrtuje zbiranje donacij in podpisov peticije v podporo obnovi gradu. Načrt rekonstrukcije je bil narejen na osnovi starih dokumentov. Cesarjeva osebna agencija v tem času ni navedla ali bi projekt podprla.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://npo-edojo.org/|title=Rebuilding &quot;Edo-jo&quot; Association |accessdate=2008-09-17 |work= |publisher= |date= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Daily Yomiuri [http://www.yomiuri.co.jp/dy/national/T130320002902.htm NPO wants to restore Edo Castle glory March 21, 2013] &lt;/ref&gt;

=== Stara palača ===
[[Image:Tokyo Imperial Palace pic 08.jpg|thumb| ''Kyūden'' |宮殿) kmalu po dokončanju v poznih 1800-ih]]
[[Image:Square of Meiji Palace.JPG|thumb|Palača iz obdobja Meidži, uničena v drugi svetovni vojni]]
[[Image:Main Building of Meiji Palace.JPG|thumb|Prestolna dvorana v Meidžjevi palači, uničan v 2. Svetovni vojni]]
V obdobju Meidži je večina strukture gradu Edo izginila. Nekatere so podrli, da bi naredili prostor za druge stavbe, druge so uničili [[potres]]i in [[požar]]i. Na primer, leseni dvojni most (二 重 橋, ''Nidžūbaši'') čez jarek so nadomestili s kamnitim in železnim mostom. Zgradbe cesarske palače zgrajene v obdobju Meidži so bile lesene. Njihova zasnova je bila tradicionalna japonska arhitektura po zunanjem videzu, medtem ko je bila notranjost eklektična mešanica takratne mode japonskih in evropskih elementov. Strop velike dvorane je bil kasetiran z japonskimi elementi, v prostoru pa zahodnjaški stoli, mize in težke zavese. Tla v javnih prostorih so bila parket ali preproge, v stanovanjskih prostorih so uporabljali tradicionalne [[tatami]] preproge.

Glavna sprejemna dvorana je bila osrednji del palače. To je bila največja stavba v kompleksu. Gostje so bili tam sprejeti na javne prireditve. Površina je bila več kot 223 tsubo ali približno 737,25 m². V notranjosti je bil kasetiran strop v tradicionalnem japonskem slogu, medtem ko so bila tla iz parketa. Streha je bila oblikovan podobno Kjotski cesarski palači, vendar pa je bila pokrita z bakrenimi ploščami namesto skodle iz japonske ciprese (''Chamaecyparis obtusa'').

V poznem Taišō in zgodnjem obdobju šōwa, so dodali več betonskih zgradb, kot je sedež Ministrstva za cesarske zadeve in Tajni svet. Te strukture kažejo samo odtenke japonskih elementov.

Od leta 1888 do 1948 se je kompleks imenoval Palačni grad (宮城, ''Kjūdžō''). V noči na 25. maja 1945 je bila večina struktur cesarske palače uničena v [[zažigalna bomba|bombnem]] napadu [[Zavezniki druge svetovne vojne |zavezniških]] sil na Tokio. V mesecu avgustu 1945, v zadnjih dnevih druge svetovne vojne, je cesar [[Hirohito]] sklical Tajni svet in odločal o predaji Japonske v podzemnem bunkerju v podzemlju palače imenovanem ''Njegovega veličanstva knjižnica'' (御 文庫 附属 室, ''Obunko Fuzokušicu'').&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Time Wears on Imperial Shelter|url=http://the-japan-news.com/news/article/0002326226|accessdate=1 August 2015|agency=Yomiuri Shimbun|publisher=The Japan News|date=1 August 2015}}&lt;/ref&gt;

Po uničenju obsežne palače iz obdobja Meidži, je bila nova glavna palačna dvorana (宮殿, ''Kjūden'') in rezidenca zgrajena na zahodnem delu območja v 1960-ih. Območje je bilo preimenovano v Cesarsko rezidenco (皇居, ''Kōkjo''), leta 1948 pa je bil vzhodni del preimenovan v Vzhodni park (東 御苑 ''Higaši-Gjoen'') in leta 1968 postal javni [[park]] leta 1968.

'''Notranje podobe stare Meidžijeve palače, ki je bila uničena med drugo svetovno vojno'''
&lt;gallery&gt;
Slika:Higashidamari-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Higašidamari-no-Ma
Slika:Chigusa-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Čigusa-no-Ma
Slika:Houmei-Den of Meiji Palace.JPG|Hōmei-Den
Slika:Kiri-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Kiri-no-Ma
Slika:Nishidamari-no-Ma of Meiji Palace.JPG|Nišidamari-no-Ma
&lt;/gallery&gt;

=== Današnja palača ===
Sedanja Cesarska palača zajema manjši del nekdanjega gradu Edo. Sodobna palača ''Kjūden'' (宮殿), načrtovana za različne cesarske vladarske funkcije in sprejeme, se nahaja v starem delu ''nišinomaru''. Veliko bolj skromno prebivališče sedanjega cesarja in cesarice se nahaja v parku Fukiage. Zasnoval ga je japonski [[arhitekt]] Šōzō Učii kot sodobno prebivališče in je bilo končano leta 1993.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Imperial Residence|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/gosho.html|website=The Imperial Household Agency|accessdate=22 August 2015}}&lt;/ref&gt;

Razen Agencije za cesarske zadeve in Vzhodni park, je palača v glavnem zaprta za javnost. Vsako novo leto (2. januarja) in na cesarjev rojstni dan, se javnosti dovoli vstop skozi ''Nakamon'' (notranja vrata), kjer se zbirajo na trgu ''Kjuden Totei'' pred sprejemno dvorano Chowaden. Cesarska družina se pojavi na balkonu pred množico, cesar pa ima običajno kratek nagovor v pozdrav in zahvalo obiskovalcem in jim želi dobro zdravje in blagoslov.

Vsako leto 1. januarja v palači poteka konvencije poezija, ki se imenuje ''Utakai Hadžime''.&lt;ref name=imperialhousehold&gt;{{navedi splet|title=Ceremony of the Utakai Hajime|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-culture/utakai.html|publisher=Imperial Household Agency|accessdate=13 November 2012}}&lt;/ref&gt; Stari deli ''honmaru'', ''ninomaru'' in ''sannomaru'' so zdaj vključeni v Vzhodni park, območje za javni dostop, kjer so tudi upravne in druge javne zgradbe.

Park Kitanomaru se nahaja na severu in je nekdanje severno obzidje gradu Edo. To je javni park, v njem je tudi dvorana Nippon Budokan. Na jugu so zunanji vrtovi cesarske palače (''Kōkjo-gaien''), ki so tudi javni park.

== Območje ==
=== Kjūden ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Kyuden 2 by D Ramey Logan.jpg|thumb|Sprejemna dvorana Čōwaden, največji objekt v palači]]
[[File:Emperor of Japan Birthday Akihito 2017.png|thumb| Cesar Akihito pozdravlja javnost v sprejemni dvorani Šōvaden na svoj rojstni dan, 23. decembra 2017.]]
Cesarska palača in sedež agencije za cesarske zadeve je v nekdanjem ''Nišinomaru'' območju (zahodno [[podgradje]]) gradu Edo.&lt;ref name=&quot;times&quot;&gt;{{navedi novice| author= Takahiro Fukada| work=The Japan Times |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20100120i1.html| title= Imperial Palace resides in otherworldly expanse: History abounds in cultural and religious preserve in heart of metropolis |date= 20 January 2010| page= 3| accessdate=}}&lt;/ref&gt;

Glavne stavbe območja palače, vključno glavna palača, so bile hudo poškodovane v požaru maja 1945. Današnja palača je sestavljena iz več modernih struktur, ki so med seboj povezane. Palačni kompleks je bil dokončan leta 1968 in je bil izdelan iz jekla, uokvirjen z armiranobetonsko konstrukcijo, z dvema nadstropjema nad tlemi in enim podzemnim. Zgradbe cesarske palače je zgradila Takenaka Corporation v modernističnem slogu z jasnimi japonskimi arhitekturnimi referencami, kot so čopaste strehe z velikimi zatrepi, stebri in tramovi.

Kompleks je sestavljen iz šestih kril, vključno z:

* ''Seiden'' - državna dvorana za protokolarne zadeve
* ''Hōmeiden'' - državna banketna dvorana
* ''Čōvaden'' – sprejemna dvorana
* ''Rensui'' - jedilnica
* ''Čigusa Čidori'' dnevna soba in
* Cesarjeva delovna pisarna

Dvorane so ''Minami-Damari, Nami-no-Ma, več hodnikov, Kita-Damari, Šakjō-no-Ma, Šunju-no-Ma, Seiden-Sugitoe (Kaede), Seiden-Sugitoe (Sakura), Take-no-Ma, Ume-no-Ma'' in ''Macu-no-Ma''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/kyuden-ph.html |title=The Imperial Palace: Photos |website=kunaicho.go.jp |publisher=Imperial Household Agency |accessdate=2015-09-14}}&lt;/ref&gt; Znani Nihonga umetniki (''nihonga'' so slike, ki so narejene v skladu s tradicionalnimi japonskimi umetniškimi konvencijami, tehnikami in materiali), kot je Maeda Seison so dobili naročilo za umetniška dela.

Kjūden se uporablja tako za sprejemanje državnih gostov kot za uradne državne slovesnosti in funkcije. Macu-no-Ma je prestolna soba. Cesar sprejema predsednika vlade v tej sobi, kot tudi imenuje ali razrešuje veleposlanike in ministre države. To je tudi prostor, kjer sta imenovana predsednik vlade in vrhovni sodnik.

=== Park Fukiage  ===
[[File:East Garden photo D Ramey Logan.jpg|left|225px|thumb|Park Fukiage]]
Park Fukiage nosi ime iz obdobja Edo in se uporablja kot stanovanjska površina za cesarsko družino.

Palača Fukiage Ōmija (吹 上 大 宮 御所) v severnem delu je bila prvotno rezidenca cesarja Šova in cesarice Kōjun in se je imenovala palača Fukiage. Po smrti cesarja leta 1989 se je palača preimenovala v Fukiage Ōmija in je bila rezidenca cesarice vdove do njene smrti leta 2000.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e07/ed07-01-02-01.html |title=The Imperial Palace and other Imperial Household Establishments |accessdate=16 October 2008 |date= |publisher=Imperial Household Agency |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080212045945/http://www.kunaicho.go.jp/e07/ed07-01-02-01.html |archivedate=February 12, 2008 }}&lt;/ref&gt;

V območju palače so tri palačna svetišča (宮中 三 殿, ''Kjūčū-Sanden''). Deli cesarskih [[Insignije |insignij]] Japonske se hranijo tukaj, svetišče pa ima tudi versko vlogo pri cesarjevem ustoličenju in poroki.

== Vzhodni park ==
{{Multiple image
| direction = vertical
| align = right
| image1 = Seimon-Ishibashi and the Emperors-palace in BG 1945.jpg
| image2 = Kokyo0057.jpg
| width = 300
| caption2 = Palača je le malo spremenjena od leta 1945 (zgornja slika) in na spodnji sliki iz 2005 je prikazan most Seimon Išibaši, ki vodi do glavnih vrat
}}
Vzhodni park je tam, kjer se nahaja večina upravnih stavb za palačo in zajema nekdanje področje ''Honmaru'' in ''Ninomaru'' gradu Edo, skupaj 210.000 m². Tukaj je tudi cesarska ''Tokagakudo'' glasbena dvorana, glasbeni oddelek za upravne slovesnosti cesarske družine, arhiv in oddelek za mavzoleje, objekti za stražo, kot je ''Saineikan [[dodžo]]'' in muzej cesarskih zbirk.

Več objektov, ki so bili dodani od obdobja Meidži so sčasoma odstranili zaradi ureditve Vzhodnega parka. Leta 1932 je bila zgrajena ''Kuretake-rjō'' kot spalnica za cesarske princese, pa tudi ta stavba je bila odstranjena pred gradnjo sedanjih vrtov. Druge stavbe, kot so hlevi in stanovanja so bile odstranjene zaradi sedanje konfiguracije parka.

Gradbena dela so se začela leta 1961 z novim ribnikom v ''Ninomaru'', kot tudi popravilom in obnovo različnih ohranjenih stolpov in objektov iz obdobja Edo. 30. maja 1963 je japonska vlada območje razglasila kot »poseben zgodovinski relikt« v smislu zakona o varstvu kulturne objektov.

=== Tōkagakudō (glasbena dvorana) ===
''Tōkagakudō'' (桃 華 楽 堂?, »dvorana breskovega cveta«) je vzhodno od nekdanjega glavnega bivalnega gradu Edo v ''Honmaru''. Ta glasbena dvorana je bila zgrajena v spomin na 60. rojstni dan cesarice Kojun 6. marca 1963. Armiranobetonska stavba pokriva skupno površino 1254 m². Dvorana je osmerokotne oblike in vsaka od njenih osmih zunanjih sten je okrašena z različno zasnovanimi [[mozaik]] ploščicami. Gradnja se je začela avgusta 1964 in je bila končana februarja 1966.

=== Park Ninomaru  ===
Simbolna drevesa, ki predstavljajo vsako prefekturo na Japonskem so posajena v severozahodnem vogalu območja ''Ninomaru''. Takšna drevesa so darovali iz vsake prefekture in jih je skupno 260 in 30 sort.
[[File:Suwano-chaya Tea House photo D Ramey Logan.jpg|thumb|left|Suvano-čaja - čajnica]]

=== Suva no čaja ===
''Suva no čaja'' (諏 訪 の 茶屋) je bila [[čajnica]] v parku Fukiage v obdobju Edo. Preselili so jo v palačo Akasaka po obnovi Meidži, vendar je bila obnovljena na svojem prvotnem mestu leta 1912. Preselili so jo na sedanjo lokacijo ob urejanju Vzhodnega parka.

== ''Kitanomaru'' ==
Park ''Kitanomaru'' je na severu, na območju nekdanjega severnega obzidja gradu Edo. To je javni park in je mesto dvorane Nippon Budokan.

Ta park vsebuje bronast spomenik kneza Kitaširakava Jošihisa (北 白 川 宮 能 久 親王, ''Kitaširakava-no-Mija jošihisa-šinō'')

== Kōkjo-gaien ==
Na jugu so veliki zunanji vrtovi cesarske palače, ki so tudi javni park. V njih stoji bronast spomenik samuraja Kusunoki Masašige (楠木 正 成)

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Imperial Palace Tokyo Imperial Household Agency.JPG|Stavba agencije za cesarsko družino,zgrajena v 1930-ih
Slika:Imperial Palace Tokyo Former Privy council.JPG|Stavba nekdanjega Tajnega sveta na območju Vzhodnega parka, ena redkih v zahodnem slogu iz predvojne dobe šowa
Slika:Japan Emperor Akihito 20th anniversary 2.jpg|Palačno območje novembra 2009 ob praznovanju obletnice Akihitovega kronanja
Slika:East Garden Edo Castle Tokyo photo Don Ramey Logan.jpg|Sprehajališče v Vzhodnem parku
Slika:Hasuikebori lotus moat edo by D Ramey Logan.jpg|Hasuikebori lotosov jarek
Slika:Fujimi-yagura 1 by Don Ramey Logan.jpg|Fudžimi-jagura (stolp gore Fudži), stražni stolp znotraj palačnega območja
Slika:Imperial Palace East Garden Panorama by Don Ramey Logan.jpg|Ribnik v Vzhodnem parku
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
*[http://sankan.kunaicho.go.jp/english/guide/koukyo.html Imperial Household Agency | Imperial Palace in Toyo]
*[http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shisetsu/kyuden.html   Image gallery of the Imperial Palace]
*[http://gmap.jp/shop-7853.html Imperial Palace Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100406073320/http://gmap.jp/shop-7853.html |date=2010-04-06 }}
*[http://www.kunaicho.go.jp/e-about/kyuchu/shukuga01.html Information on visiting the Imperial Palace on the Emperor's birthday]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tokiu]]
[[Kategorija:Gradovi na Japonskem]]</text>
      <sha1>4boj43xxbpmnd4u0qpxsdl4300z743p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Unska proga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430648</id>
    <revision>
      <id>6686860</id>
      <parentid>6624088</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:36:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33725-90</username>
        <id>261322</id>
      </contributor>
      <comment>Primerjava z drugo progo med Zagrebom in Dalmacijo.</comment>
      <origin>6686860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11993" sha1="q6lwo3uwqv4jajdhzxxvzk242g3kvlf" xml:space="preserve">[[Slika:Map Una railway.png|thumb|right|250px|Unska proga na odseku Bosanski Novi (Novi Grad) - Knin]]
'''Unska železnica''' je del [[Železniški prevoz|železniške]] povezave med [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Split|Splitom]], ki poteka ob reki [[Una|Uni]], deloma po ozemlju [[Hrvaška|Hrvaške]], deloma pa [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Železnica pri tem med [[Bihać|Bihaćem]] in [[Knin|Kninom]] večkrat prečka reko Uno, ki je na tem delu [[Državna meja|meddržavna meja]] med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Zaradi vojnega opustošenja tega dela proge ni več mogoče v celoti prevoziti z vlakom; promet na južnem delu proge poteka od [[Knin|Knina]] do [[Kaldrma|Ličke Kaldrme]] ([[Hrvaška|Hrvaške železnice]]), na severnem pa trenutno ni v uporabi niti od [[Novi Grad, Bosna in Hercegovina|Novega Grada]] ([[Bosna in Hercegovina|BiH]]) do [[Bihać|Bihaća]].

== Zgodovina ==

Gradnjo železnice na relaciji med Bihaćem in Kninom je maja [[1936]] začelo francosko podjetje Batignolles (Societe de construction de Bastignolles), ki je pred tem že zgradilo železniške  povezave med [[Priština|Prištino]] in [[Peć|Pećjo]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Po pogodbi o gradnji bi gradnja morala trajati štiri leta od 1. aprila 1936 do 1. aprila 1940. Pri gradnji so kot podizvajalci sodelovala različna podjetja, med njimi Dukić in tovariš iz [[Ljubljana|Ljubljane]] ter Šojat in Batušić. Zaradi sestave tal je morala proga 18,6 km pred [[Martin Brod|Martin Brodom]] preiti na levi breg Une, kar je podjetje Batignolles izkoristilo za zahtevo po podaljšanju roka za izgradnjo za dodatni dve leti. Tedanji minister za promet Kraljevine Jugoslavije je odobril 18-mesečno podaljšanje roka brez plačila kazni zaradi zamude. Novi rok (1. december 1941) je z decembrom 1937 omogočil podjetju Batignolles odpuščanje zaposlenih. Začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je dodatno upočasnilo dela na izgradnji železniške povezave zaradi odhoda francoskih [[Inženir|inženirjev]].

Pred drugo svetovno vojno je bilo končane za štiri petine proge med Bihaćem in Kninom. Od Knina proti Bihaću je bilo končanih 24 km, od Bihaća proti Kninu pa 25,8 km. Postajni tiri so bili položeni na postajah v Bihaću, [[Ripač|Ripaču]], [[Loskun|Loskunu]], Kninu, [[Drenovac|Drenovcu]] in [[Golubić, Obrovac|Golubiću]]. Postaviti je bilo treba še za 25 km tirnic in za 12 km pragov.

Proga je bila v uporabo naposled predana 25. decembra 1948, čeprav še ni bila dokončana v celoti.

Leta [[1987]] so progo elektrificirali in usposobili za hitrosti vlakov do 120 km/h, vendar samo do Knina. Po končanju vojaških spopadov v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so [[SFOR|Stabilizacijske sile (SFOR)]] železniško povezavo odprle 11. oktobra 1998 s slovesnostjo v [[Bosanska Otoka|Bosanskem Otoku]]. Tedaj so progo obnavljale Hrvaške železnice (Hrvatske željeznice) in Železnice Federacije Bosne in Hercegovine (Željeznice Federacije Bosne i Hercegovine). Obnova je bila financirana s sredstvi SFOR. Ocena vrednost Unske proge je 2,5 milijard KM.&lt;ref&gt;https://www.klix.ba/biznis/unska-pruga-zasto-infrastruktura-vrijedna-2-5-milijardi-km-propada-iz-godine-u-godinu/160329108&lt;/ref&gt;

Povezava med Zagrebom in Splitom je po tej trasi ob reki Uni za 31,3 km krajša od povezave skozi [[Lika|Liko]] ([[Liška proga]], dolga 423 km), ki jo Hrvaške železnice danes uporabljajo kot edino progo med [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Kljub razmeroma majhni razliki v dolžini pa je Unska proga trakcijsko (vlečno) veliko ugodnejša od [[Liška proga|Liške]], saj ima manj ostre zavoje, ki omogočajo večje hitrosti (v 1980. letih je bila na nekaterih odsekih posodobljena za hitrosti do 120 km/h), obenem pa je tudi manj hribovita, kar pomeni, da je vleka energetsko gospodarnejša. 

== Zaključki izgradnje in dolžina posameznih odsekov ==
[[Slika:Zeljeznicki most Kulen Vakuf.jpg|thumb|right|250px|Železniški most na Unski progi v bližini Kulen Vakufa]]
Posamezni odseki Unske proge so bili dani v uporabo:
* [[Sisek]] – [[Sunja]] – [[Dobrljin]], 10. aprila 1882 (47,7 km),
* [[Bosanski Novi]] – Dobrljin, 24. junija 1879 (14 km),
* Bosanski Novi – [[Bosanska Krupa]], 4. oktobra 1920, (34 km),
* Bosanska Krupa – Bihać, 17. julija 1924 (32,2 km),
* Bihać – Knin, 29. novembra 1948&lt;ref name=&quot;Sto&quot;&gt;Blagoje Bogavac, ur., ''Sto godina železnica Jugoslavije : (»Zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije«) : [1849. – 1949.]'' / redakcija Štamparskog preduzeća Jugoslovenskih železnica, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. {{COBISS|id=16558597}}&lt;/ref&gt; (112 km).

== Dolžina posameznih odsekov ==

Dolžini posameznih odsekov proge znašata:&lt;ref name=&quot;J144&quot;&gt;Zvonimir Jelinović, 1952., stranica 144.&lt;/ref&gt;
* Bihać – Knin (1951) 111,7 km,
* Sunja – Bihać – Knin (1952) 217,4 km.

=== Gradbena dolžina proge ===

Gradbena dolžina proge znaša:&lt;ref name=&quot;O2014&quot;&gt;''Odluka o razvrstavanju željezničkih pruga'', 9. siječnja 2014., (»Narodne novine«, br. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_01_3_60.html 3/2014.], 10. januarja 2014., dostop: 20. rujna 2014.&lt;/span&gt;).&lt;/ref&gt;
* Sunja – [[Volinja]] – državna meja 21,575 km,
* Državna meja – [[Dugopolje, Gračac|Ličko Dugo Polje]] – Knin 59,068 km.

=== Poslovna dolžina proge ===

Poslovna dolžina proge znaša:&lt;ref name=&quot;G-B&quot;&gt;Josip Gorničić-Brdovački, ''Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine : građenje, organizacija i financijalni odnosi'', Građa za gospodarsku povijest Hrvatske, Knj. 3., Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1952., Prilog 3. (Prilozi iza str. 213.)&lt;/ref&gt;
* Sunja – Dobrljin (1918) 25,509 km,
* Industrijskih tirov (1918) 1,950 km.

== Železniške postaje in postajališča ==

Proga je bila kategorizirana kot glavna proga na odseku Sunja – Knin. Obstajajo različne navedbe oddaljenosti posameznih postaj in postajališč za odsek med Ličkim Dugim Poljem in Martin Brodom ([[Osredci, Gračac]] 173 ali 174 km, Srb 170 ali 171 km, [[Begluci]] 165, Una 162 ali 164 km, Martin Brod 154 ali 156 km.

Podatki se nanašajo na potniški promet. Tovorni promet se opravlja tudi na odseku pod nadzorom Železnice Federacije Bosne in Hercegovine pa tudi na odseku pod nadzorom Železnic Republike Srpske (Željeznice Republike Srpske).&lt;ref&gt;'''&lt;tt&gt;xxxxxxxxx&lt;/tt&gt;''', ''Vozni red : 14. XII. 2003. – 11. XII. 2004.'', Hrvatske željeznice, Zagreb, 2003., str. 260. i 261.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Konrad-Šantić&quot;&gt;Antun Konrad, Vitomir Šantić, ur., ''Turistički red vožnje : za putnički saobraćaj SFRJ : 31. V. 1964. – 29. V. 1965.'', Generalturist, Zagreb, 1964., str. 130. – 135.&lt;/ref&gt;

{{clear}}
&lt;!-- ko galerija naraste korigirati parametre v style in galeriji za prikazovanje v 2 ali več stolpcih--&gt;
&lt;div style=&quot;float: right; margin-right: 250px;&quot;&gt;
&lt;gallery perrow=&quot;1&quot;&gt;
Novi Grad Railway Station1.jpg|[[Bosanski Novi]]
Cazin (Željeznički kolodvor).jpg|[[Cazin]] [[Srbljani]]
Bihać (Bahnhof).jpg|[[Bihać]]
Ripač (Željeznički kolodvor).jpg|[[Ripač]]
Loskun (Željeznički kolodvor).jpg|Loskun
Kulen Vakuf (Željeznički kolodvor).jpg|[[Kulen Vakuf]]
Bahnhof Martin Brod.jpg|[[Martin Brod]]
Kolodvor Knin.jpg|[[Knin]]
&lt;/gallery&gt;
&lt;/div&gt;
[[File:BSicon CONTg@G.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} [[Zagreb]] '''→''' [[Sisek]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}{{0}}0 [[Sunja]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}5 [[Hrastovac]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}8 [[Graboštani]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}12 [[Majur]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}15 [[Hrvatska Kostajnica]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}20 Volinja&lt;br&gt;
[[File:BSicon TZOLLWo.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina na reki Uni)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}26 Dobrljin&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Vodičevo&lt;br&gt;&lt;!-- nova postaja --&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}33 [[Ravnice, Bosanski Novi]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Poljavnice&lt;br&gt;&lt;!-- nova postaja --&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}40 Bosanski Novi&lt;br&gt;
[[File:BSicon xABZgl.svg|30px]][[File:BSicon CONTfq.svg|30px]] [[Brezičani]] '''→''' [[Prijedor]] '''→''' [[Banja Luka]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka [[Sana (reka)|Sana]]''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}43 Vidorija&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}49 Rudice&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Rakani&lt;!-- nova --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] {{0}}57 Blatna&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}65 Bosanska Otoka (Otoka Bosanska)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}68 Drenova Glavica&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Podvran&lt;!-- nova postaja --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}75 Bosanska Krupa&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}86 [[Grmuša]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}96 [[Cazin]] [[Srbljani]] (Cazin-Srbljani)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 102 Pokoj&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 106 Bihać&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 111 [[Pritoka, Bihać|Pritoka]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 114 [[Ripač]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 118 [[Račić]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 125 Loskun (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 132 Štrbački Buk (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 135 [[Kestenovac (Donji Lapac)|Kestenovac]] (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 141 [[Bušević, Hrvaška|Bušević]] (postaja v Bosni in Hercegovini, naselje na Hrvaškem)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 145 [[Kulen Vakuf]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Palučci&lt;!-- nova --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 154 Martin Brod (carinska izpostava)&lt;br&gt;
[[File:BSicon exWBRÜCKE1.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka[Una''&lt;br&gt;
[[File:BSicon exWBRÜCKE1.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka [[Krka (Hrvaška)|Krka]]''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 162 postaja Una&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 165 [[Begluci, Hrvaška|Begluci]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 170 Srb (Bosanski Osredci-Srb; nekdaj Rađenović-Srb)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 173 [[Osredci, Gračac|Osredci]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 178 [[Dugopolje, Gračac|Ličko Dugo Polje]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 182 [[Kaldrma|Lička Kaldrma]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exABZgl.svg|30px]][[File:BSicon exCONTfq.svg|30px]] Lička Kaldrma – [[Drvar]] – Srnetica ('''→''' [[Jajce, Bosna|Jajce]]) – [[Prijedor]]&lt;br&gt; 
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 186 [[Tiškovac Lički|Lički Tiškovac]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 190 Ševina Poljana&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 194 Bosanski Drenovac (glej [[Drenovac Osredački]])&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 201 [[Strmica, Knin|Strmica]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 205 Komalić&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 209 [[Golubić, Obrovac|Golubić]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon KBHFxa.svg|30px]] 218 Knin&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon CONTf@F.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} [[Drniš]] '''→''' [[Perković]] '''→''' Split&lt;br&gt;

== Zunanje povezave ==
* http://www.railfaneurope.net/ric/hr_unska_pruga.htm

== Sklici ==

[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Železnica v Bosni in Hercegovini]]</text>
      <sha1>q6lwo3uwqv4jajdhzxxvzk242g3kvlf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lindisfarne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435601</id>
    <revision>
      <id>6686776</id>
      <parentid>6475948</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33926-78</username>
        <id>261316</id>
      </contributor>
      <comment>/* Geografija */ dp</comment>
      <origin>6686776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25719" sha1="e03cykbut77vektuxh8a5r12jx44cbm" xml:space="preserve">{{Infopolje Mesto
|official_name          = Lindisfarne&lt;br&gt; Sveti otok
|nickname               = 
| settlement_type         =
|motto                  = 
|image_skyline          = LindisfarneCastleHolyIsland.jpg
|imagesize              = 
|image_caption          = Lindisfarnski grad
|image_flag             = 
|image_seal             = 
|image_shield           = 
|image_map              = 
|mapsize                = 
|map_caption            = 
| pushpin_map             = United Kingdom
| pushpin_label_position  =
| pushpin_map_alt         =
| pushpin_map_caption     = Geografski položaj v Združenem kraljestvu
|subdivision_type       = [[seznam suverenih držav|država]]
|subdivision_name       = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|subdivision_type1      = ustavodajna dežela
|subdivision_name1      = [[Anglija]]
|subdivision_type2      = regija
|subdivision_name2      = [[Severovzhodna Anglija]]
|subdivision_type3      = ceremonialna grofija
|subdivision_name3      = [[Northumberland]]
|subdivision_type4      = 
|subdivision_name4      = 
|established_title      = 
|established_date       = 
|established_title2     =  
|established_date2      = 
|established_title3     =  
|established_date3      = 
|area_magnitude         = 
|area_total_km2         = 
|area_land_km2          = 
|area_water             = 
|area_water_percent     = 
|area_urban_km2         = 
|area_metro_km2         = 
|population_as_of       = 
|population_note        = 
|population_total       = 180 (27. marec 2011)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadKeyFigures.do?a=7&amp;b=11124733&amp;c=TD15+2RU&amp;d=16&amp;e=62&amp;g=6452883&amp;i=1001x1003x1032x1004&amp;m=0&amp;r=0&amp;s=1435662650969&amp;enc=1|title=Holy Island Ward population 2011|accessdate=30 June 2015}}&lt;/ref&gt;
|population_density     = 
|population_metro       =
|population_density_metro_km2 =
|population_urban       = 
|population_density_urban_km2 =
|timezone               = [[Zahodnoevropski čas|WET]]
|utc_offset             = +0
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|latd=55|latm=39|lats=54|latNS=N
|longd=1|longm=47|longs=51|longEW=W
|elevation_km2          = 
|postal_code_type       = Poštna številka
|postal_code            = TD15
|area_code              = 01289
|website                = 
|footnotes              = 
}}
'''Sveti otok Lindisfarne''' ali '''Sveti otok''' je plimski otok na severovzhodni obali [[anglija|Anglije]]. To je civilna župnija Sveti otok v [[Northumberland]]u.{{sfn|Northumberland County Council|2013}} Sveti otok ima zabeleženo zgodovino iz 6. stoletja. To je bilo pomembno središče [[Kelti|keltskega]] [[krščanstvo|krščanstva]] pod sv. [[Ajdan Lindisfarnski|Ajdanom Lindisfarnskim]], Cuthbertom, Eadfrithom Lindisfarnskim in Eadberhtom Lindisfarnskim. Po vikinških invazijah in osvajanju Normanov so ponovno ustanovili samostan. Na otoku je bil leta 1550 zgrajen majhen grad.

== Toponim ==
Otok Lindisfarne je v ''Historia Brittonum'' v 9. stoletju naveden pod staro valižanskim imenom ''Medcaut''. {{sfn|Nennius|1848|loc=section 65}} Po sugestiji Richarda Coatesa, Andrew Breeze predlaga, da ime izhaja iz latinščine ''Medicata'' [''Insula''], morda zaradi ugleda otoka po zdravilnih zeliščih {{sfn|Breeze|2008|pp=187–8}}.

Tako v knjižici ''Parker Chronicle'' kot v zapisu ''Peterborough Chronicle'' leta 793 je zapisano staro angleško ime ''Lindisfarena''. Vzdevek ''Sveti otok'' je bil v uporabi že v 11. stoletju, ko se pojavlja v latinščini kot ''Insula Sacra''. Sklicevanje je bilo na sv. Ajdana in Cuthberta.

Ime Lindisfarne ima negotovo poreklo. Prvi del, ''Lindis-'', se lahko nanaša na ljudi iz Kraljevine Lindsey, sodobno Lincolnshire, ki se nanašajo na redne obiskovalce ali naseljence. {{sfn|Mills|1997|p=221}}{{sfn|Myers|1985|p=175}}{{sfn|Ekwall|1960|pp=298–9}} Alternativno je lahko ime keltskega porekla, z elementom ''Lindis-'' v pomenu &quot;tok ali bazen&quot;. Ni znano ali je s tem mišljena bližnja reka Low ali majhno jezero na otoku. Drugi element,''-farne'', verjetno prihaja iz ''farrana'', kar pomeni &quot;dežela&quot;, lahko pa prihaja iz ''faran'', kar pomeni &quot;popotnik&quot;. Obstaja tudi domneva, da so bližnji Farnejevi otoki podobni praproti in lahko pride ime tudi od tam.

== Geografija ==
[[File:Holy Island (Overview).jpg|thumb|left| Sveti otok, 1860]]
Otok meri 4,8&amp;nbsp;km od vzhoda proti zahodu in 2,4&amp;nbsp;km od severa do juga in obsega približno 400 ha pri visoki [[Bibavica|plimi]]. Najbližja točka otoka je približno 1,6&amp;nbsp;km oddaljena od Anglije. Otok Lindisfarne leži ob severovzhodni obali Anglije, blizu meje s [[Škotska|Škotsko]]. Največkrat je dostopen pri nizki plimi, ko se prečka peščene in blatne plošče, ki so ob visoki plimi prekrite z vodo. Ti peščeni in blatni prostori so bili starodavna romarska pot in v zadnjem času pa imajo sodobno cesto na nasipu. Lindisfarne obkroža Narodni rezervat Lindisfarne velikosti 35,4 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, ki ščiti otoške peščene sipine in sosednje obmorske [[habitat]]e. 27. marca 2011 je imel otok 180 prebivalcev.

=== Varnost ceste ===
Opozorilni znaki pozivajo obiskovalce, ki hodijo na otok, da se držijo označene poti, skrbno preverijo čas plime in vreme ter poiščejo lokalni nasvet, če so v dvomih. Za voznike so tabele plimovanja vidno prikazane na obeh koncih ceste. Cesta je navadno odprta od približno tri ure po visoki plitvi do dve uri pred naslednjo plimovanjem, vendar se obdobje zaprtja lahko podaljša med nevihtnim vremenom.

Kljub tem opozorilom približno eno vozilo vsak mesec zajame plima, ki zahteva reševanje obalne straže ali helikopterja RAF. Strošek reševanja s čolnom znaša približno 2300 funtov (v letu 2015), medtem ko letalsko reševanje stane 4840 funtov (leta 2015).

== Svetilnik ==
Trinity House upravlja z dvema svetilnikoma za usmerjanje plovil, ki vstopajo v pristanišče Sv. otoka, imenovano Guile Point East in Heugh Hill. Prvi je kamnit [[obelisk]], ki stoji na majhnem plimskem otoku na drugi strani kanala. Drug je kovinski okvirni stolp s črno trikotno oznako, ki se nahaja na grebenu na južnem robu Lindisfarne. Pred novembrom 1995 sta bila oba v lasti Newcastle-upon-Tyne Trinity House. V bližini je nekdanja postaja obalne straže (pred kratkim prenovljena in odprta za javnost kot ogledna ploščad). Sosednja ruševina je znana kot kapelica Lanterne. Njen izvor ni znan, vendar se ime lahko nanaša na svetilnik.

Ni svetilnik, ampak preprosta oznaka za pomorsko plovbo, piramida iz bele opeke, visoka 10,5 m in zgrajena leta 1810, stoji na mestu Emmanuel Head, na severovzhodni točki Lindisfarne. Bila naj bi najzgodnejša britanska namenska oznaka.
&lt;gallery&gt;
File:Emmanuel Head Beacon - Holy Island - geograph.org.uk - 63388.jpg|Emmanuel Head Beacon
File:Former coastguard station and remains of Lantern Chapel, The Heugh, Holy Island - geograph.org.uk - 409679.jpg|Nekdanja postaja obalne straže in ostanki ''Lantern Chapel''
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
=== Zgodnja obdobja ===
Severovzhodna obala Anglije je bila v veliki meri nenaseljena z rimskim prebivalstvom, razen doline Tyne in [[Hadrijanov zid]]. Območje je bilo le malo stoletij pod rimsko okupacijo. Na podeželju so bili predmet napadov tako od [[Škoti|Škotov]] kot [[Pikti|Piktov]] in prostor ni bil »privlačen za zgodnjo germansko naselitev«. Kralj Ida (kraljeval od 547) je začel z naselitvijo obale in ustanovil ''urbs regia'' pri Bamburghu preko zaliva iz Lindisfarneja. Vendar osvajanje ni bilo enostavno. ''Historia Brittonum'' opisuje, kako je v 6. stoletju Urien, princ Rhegeda, s koalicijo severnih britanskih kraljevin, oblegal Angles, ki jih je vodil Theodric Bernicia na otoku tri dni in noči, dokler notranje bojne moči niso pripeljale do poraza Britov. .{{sfn|Breeze|2008|p=187-8}}{{sfn|Myers|1985|p=199}}

=== Samostan Lindisfarne ===
[[File:Saint Aidan.jpg|thumb|left|upright|Ajdan Lindisfarnski]]
[[Samostan]] Lindisfarne je ustanovil irski menih sv. Ajdan, ki je bil poslan z otoka Iona, z zahodne obale Škotske, na zahtevo kralja Oswalda, v Northumbrijo. Samostan je bil ustanovljen pred koncem leta 634, Ajdan pa je ostal tam do svoje smrti leta 651. Samostan je ostal edini sedež škofije v Northumbriji že skoraj trideset let. Finian (škof 651-661) je zgradil leseno cerkev »primerno za škofov sedež«. Sveti [[Beda Častitljivi|Beda]] je bil kritičen do dejstva, da cerkev ni bila zgrajena iz kamna, temveč le iz hrasta s trstičjem. Kasnejši škof Eadbert, je odstranil trstiko in pokril stene in streho s svincem. [[Opat]]a, ki bi lahko bil škof, so izvolili bratje, ki so vodili skupnost. Sv. Beda komentira tole:

{{citatni blok| ''In naj nihče ne bo presenečen, da smo, čeprav smo rekli prej, da je na tem otoku Lindisfarne, majhnem, kakršen je, našel sedež škof, zdaj pravimo tudi, da je dom opata in menihov; kajti pravzaprav je tako. Za eno in isto stanovanje Božjih služabnikov je oboje; in vse to so menihi. Ajdan, ki je bil prvi škof tega kraja, je bil menih in je z vsemi svojimi ljudmi vedno živel po samostanskem pravu. Zato vsi škofi tega kraja do sedanjega časa izvajajo svoje episkopalne funkcije tako, da samostan, ki so ga sami izbrali po nasvetih bratov, vlada samostanu; in vsi duhovniki, diakoni, pevci in bralci ter druge cerkvene stopnje skupaj s samim škofom ohranjajo samostojno vladavino v vseh stvareh''.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bede|c. 730}} in {{harvnb|Colgrave|1940|pp=207–9}} cited by {{harvnb|Blair|1977|pp=133–4}}&lt;/ref&gt;}} 
[[File:Lindisfarne Priory from above.jpg|thumb|left|400px|Samostan Lindisfarne iz zraka]]

Lindisfarne je postal osnova za krščanski evangelizem na severu Anglije in opravljal tudi uspešno poslanstvo v Merciji. Menihi iz irske skupnosti Iona so se naselili na otoku. Northumbrijski patron, sv. Cuthbert, je bil menih in kasneje opat samostana, čudeže in življenje pa je zapisal častitljivi Beda. Kasneje je postal škof Lindisfarne. Anonimno življenje Cuthberta, napisano v Lindisfarne, je najstarejši ostanek angleškega zgodovinskega pisanja. Od njegovega sklicevanja na »Aldfrith, ki zdaj mirno reagira«, mora biti datiran med 685 in 704. Tu je bil pokopan Cuthbert, njegovi ostanki so kasneje preneseni v [[stolnica v Durhamu|stolnico v Durhamu]] (skupaj z relikvijo sv. Eadfrith iz Lindisfarne). Eadberht Lindisfarne, naslednji škof (in svetnik) je bil pokopan v kraju, iz katerega je bilo telo Cuthbertov ekshumirano zgodaj istega leta, ko je bil konec 9. stoletja samostan zapuščen.
[[File:Lindisfarne Priory ruins and St. Aidan statue.jpg|thumb|Modern kip sv. Ajdan pred ruševinami srednjeveškega samostana]]

Cuthbertovo telo so prinesli menihi, ki so se naselili v ulici Chester-le-Street pred končno potjo v Durham. Svetišče je bilo največje romarsko središče za večino regije, dokler ga niso ukinili komisarji [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] leta 1539 ali 1540. Grob je bil ohranjen, a je bil leta 1827 odprt, in so našli vrsto izrednih artefaktov, ki segajo v čas Lindisfarneja. Notranje (tri) krste so bile iz izrezljanega lesa, edini tak les, ki je ohranjen iz tega obdobja. Prikazan je Jezus, ki ga obkrožajo štirje evangelisti. V krsti je bil križ [[pektoral]] 6,4 centimetra velik, ki je bil narejen iz [[zlato|zlata]] in okrašen z [[granat]]i in zapletenim vzorcem. Tam je bil glavnik iz slonovine, redek in dragocen predmet v Severni Angliji. Tudi v notranjosti je bil vtisnjen v srebro pokriti oltar. Vsi so bili sodobni z izvirnim pokopom na otoku. Ko je bilo telo postavljeno v svetišče leta 1104, so bili odstranjeni drugi predmeti: platno, škarje, zlato in [[oniks]]. Najpomembnejši je bil evangelij (znan kot sv. Cuthberta evangelij ali Stonyhurstov evangelij iz njegove zveze s kolegijem). Rokopis je zgoden, verjetno izviren, vezan v lepo okrašeno z globokim vtisnjenjem v usnje. .{{sfn|Campbell|1982|pp=80–81}}

Po Finianjevi smrti je škof Lindisfarne postal Colman. Do tega trenutka so Northumbrijske (in nazadnje Mercijske) cerkve gledale na Lindisfarne kot matično cerkev. Obstajajo pomembne liturgične in teološke razlike z mlado rimsko stranko s sedežem v [[Canterbury]]ju. Po mnenju Stentona: »Med temi škofi [Mercansom] in pogledi Canterburyja ni nobene sledi«. Sinoda iz Whitbyja leta 663 je to spremenila. Zvestoba je prešla proti jugu v Canterbury in nato v Rim. Colman je zapustil pogled na Iono in Lindisfarne, ki sta prenehala biti tako pomembna.

Leta 735 je bila severna cerkvena pokrajina Anglije ustanovljena z nadškofijo v [[York, Anglija|York]]u. Pod Yorkom so bili le trije škofje: Hexham, Lindisfarne in Whithorn, medtem ko jih je Canterbury imel dvanajst, ki jih je predvidel sv. Avguštin. Župnijska škofija je obsegala približno grofije Yorkshire in Lancashire. Hexham je pokrival grofijo Durham in južni del Northumberlanda do reke Coquet in proti vzhodu v Pennines. Whithorn je pokrival večino Dumfriesa in Galloway zahodno od Dumfriesa. Preostanek, Cumbria, severno od Northumbrije, Lothian in veliko kraljestvo Strathclyde so ustanovili škofijo Lindisfarne.

=== Lindisfarnski evangeliji ===
{{glavni| Lindisfarnski evangeliarij}}
Na nekem mestu zgodnjega osmega stoletja je bil na Lindisfarnu narejen slavni [[iluminirani rokopis]], znan kot ''Lindisfarnski evangeliarij'', ilustrirana latinska kopija evangelijev po Mateju, Marku, Luki in Janezu, umetnik pa je bil morda Eadfrith, ki je kasneje postal škof Lindisfarna. V drugi polovici 10. stoletja je menih po imenu Aldred dodal angleško-saksonsko (staro angleško) sijajno besedilo v latinščino, pri čemer je izdelal najstarejše staroangleške kopije evangelijev. Aldred je izvirnik pripisal Eadfrithu (škof 698-721). Evangeliariji so bili napisani z dobro roko, vendar so ilustracije narejene v [[otoška keltska umetnost|otoškem slogu]], ki vsebujejo fuzijo keltskih, germanskih in rimskih elementov, ki so resnično izjemni. Po mnenju Aldreda je bil Etfrithov naslednik Æthelwald odgovoren za stiskanje in vezavo, nato pa je bil pokrit s finim kovinskim ohišjem, ki ga je naredil puščavnik po imenu Billfrith. {{sfn|Stenton|1987|p=120}} Lindisfarnski evangeliarij je zdaj v [[Britanska knjižnica|Britanski knjižnici]] v [[London]]u, na nezadovoljstvo nekaterih Northumbriančanov. Leta 1971 je profesorica Suzanne Kaufman iz Rockforda v Illinoisu predstavila faksimilno kopijo evangeliarija duhovščini otoka.

=== Vikingi ===
[[File:T.homas Girtin Lindisfarne 1798.jpg|thumb|upright|''Ruševine samostana Lindisfarne'', Thomas Girtin, 1798. Mavrični lok, ki je ohranjen, je prikazan okrnjen zaradi umetniškega učinka.]]
''Napad [[Vikingi|Vikingov]] leta 793 na Lindisfarne {{sfn|Graham-Campbell|Wilson|2001|loc=Salt-water bandits}} je povzročil precejšnjo napetost na celotnem krščanskem zahodu in se zdaj pogosto obravnava kot začetek vikinške dobe. D in E različica zapisa v ''Anglo-Saxon Chronicle'' pravi:

&lt;blockquote&gt; ''Her wæron reðe forebecna cumene ofer Norðhymbra land, ⁊ þæt folc earmlic bregdon, þæt wæron ormete þodenas ⁊ ligrescas, ⁊ fyrenne dracan wæron gesewene on þam lifte fleogende. Þam tacnum sona fyligde mycel hunger, ⁊ litel æfter þam, þæs ilcan geares on .vi. Idus Ianuarii, earmlice hæþenra manna hergunc adilegode Godes cyrican in Lindisfarnaee þurh hreaflac ⁊ mansliht. '' {{sfn|Jebson|2007|loc=entry for 793}}&lt;/blockquote&gt;
&lt;blockquote&gt;V letošnjem letu je prišla hudobna, zastrašujoča beseda nad deželo Northumbriansko in bedaki so se tresli. Na nebu je bilo videti prekomerno viharje, strele in ognjene zmaje. Tem znakom je sledila velika lakota in malo po tistem, istega leta na 6. januarja, je uničevanje bednih poganskih narodov uničilo božjo cerkev v Lindisfarnu.&lt;/blockquote&gt;

Splošno sprejet datum za napad Vikingov na Lindisfarne je dejansko 8. junij. Michael Swanton piše: »''vi id Ianr'', verjetno je napaka za ''vi id Iun'' (8. junij), kar je dan, ki so ga podali ''Annals of Lindisfarne'' (stran 505), ko bi boljše vreme jadralcem dajalo prednost pred obalnim napadom.«

Alcuin, northumbrijski učenjak na dvoru v času [[Karel Veliki|Karla Velikega]], je zapisal:
&lt;blockquote&gt; Nikoli prej se v Britaniji ni pojavila taka grožnja, kot smo zdaj trpeli zaradi poganske rase ... Pijanci so zlili kri svetnikov okoli oltarja in poteptali telo svetnikov v Božjem templju, kot da so gnoj na ulicah.{{sfn|Killeen|2012|p=30}}&lt;/blockquote&gt;
Ti predhodni napadi, ki so bili vznemirljivi, ko so bili, niso bili upoštevani. Glavna sila napadalcev je potekala severno okoli Škotske. Invazije v 9. stoletju niso prišle iz [[Norveška|Norveške]], temveč iz [[Danska|Danske]] iz vhoda v [[Baltik]]. Prve danske akcije v Anglijo so bile leta 835 na otoku Sheppey v Kentu in od tam se je njihov vpliv širil na sever. V tem času se je v Lindisfarnu še naprej razvijala [[religiozna umetnost]] in ''Liber's Vitae'' je začela nastajati v samostanu v Durhamu.

Do leta 866 so bili Danci v Yorku, leta 873 pa se je vojska preselila v Northumberland. S propadom Northumbrijskega kraljestva so leta 875 menihi Lindisfarne pobegnili z otoka, pri čemer so s sabo odnesli kosti sv. Cuthberta.

Pred 9. stoletjem je imel samostan Lindisfarn, skupaj z drugimi takimi ustanovami, velike površine zemljišč, ki so jih upravljali neposredno ali jih dajali v zakup kmetom. Po danski okupaciji so bila zemljišča vedno bolj v lasti posameznikov, ki so jih lahko kupili, prodali in podedovali. Po bitki pri Corbridgeu leta 914 je Ragnald zasegel deželo, in jo dal svojim sledilcem Sculi in Onlafbalu.

=== Srednji vek ===
Samostan je bil ponovno vzpostavljen v času [[Normani|Normanov]] leta 1093 kot [[Benediktinci|benediktinska]] hiša in se je nadaljeval do zaprtja leta 1536 pod Henrikom VIII. Danes so tu ruševine poznejšega samostana, medtem ko je na mestu prvega zdaj stoji župnijska cerkev. Lokacija je na seznamu spomenikov razreda I. {{sfnp|Historic England|1011650}}

Leta 1462 v času [[Vojna dveh rož|vojne dveh rož]] je Margareta Anjou izvedla neuspel poskus, da bi zasedla northumbrijske gradove. Po neurju na morju je 400 pripadnikov moralo poiskati zatočišče na Svetem otoku, kjer so se predali yorksistom.

=== Moderna doba ===
[[File:Lime kilns - geograph.org.uk - 410592.jpg|thumbnail|Grajske apnene peči]]
Dundee podjetje je zgradilo apnene peči na Lindisfarnu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in apnenec so žgali na otoku do konca 19. stoletja. Peči so med najbolj zapletenimi v Northumberlandu. Konji so nosili apnenec, vzdolž Sv. otoka Waggonwaya, iz kamnoloma na severni strani otoka do apnenih peči, kjer so kurili s premogom iz Dundeeja na vzhodni obali Škotske. Še vedno je nekaj sledi plasti, kjer je bil premog uvožen in apno izvoženo ob vznožju čeri. Ostanki voza med kamnolomi in pečmi omogočajo prijeten in enostaven sprehod. Na vrhu je bilo več kot 100 moških. [[Morske lilije]], pridobljene iz kamnoloma in vstavljene v ogrlice ali rozarije, so postale znane kot sv. Cuthberta kroglice.

Dela v apnenih pečeh so se ustavila do začetka 20. stoletja. Apnene peči v Lindisfarnu so med redkimi aktivno ohranjene v Northumberlandu.

Golf klub Holy Island je bil ustanovljen leta 1907, pozneje v šestdesetih letih pa ukinjen.

== Danes ==
[[File:Lindisfarne Celtic Cross.JPG|thumb|left|upright|Lindisfarnski keltski križ]]
[[File:Lindisfarne Abbey and St Marys.JPG|thumb|Lindisfarnski samostan in sv. Marys]]
[[File:Lindisfarne Lobster Pots.JPG|thumb|Lindisfarnski raki]]
[[File:Lindisfarne Castle from Harbour.JPG|thumb|Lindisfarnski grad iz pristanišča]]
[[File:Holy Island Plays Its Part- Everyday Life on Lindisfarne, 1942 D6771.jpg|thumbnail|Ribič leta 1942]]
Otok leži na ''Območju izjemne naravne lepote'' (angl. ''Area of Outstanding Natural Beauty'') na obali Northumberland. Za ruševine samostana skrbi English Heritage, v kateri je tudi muzej / središče za obiskovalce. Sosednja župnijska cerkev je še vedno v uporabi.

Lindisfarne ima tudi manjši [[Lindisfarnski grad|grad]], ki temelji na tudorski trdnjavi, ki ga je v slogu ''Arts and Crafts'' prenovil sir Edwin Lutyens za urednika ''Country Life'', Edwarda Hudsona. Lutyens je tudi oblikoval otoški vojni spomenik - [[keltski križ]] - na Heugha. Lutenski avtoplašči, ki ležijo na vzhodnem obrežju, so navdihovali španskega arhitekta Enrica Mirallesa pri zgradbi Škotskega parlamenta v [[Edinburg]]u.

Eden najslavnejših vrtnaric moderne dobe, Gertrude Jekyll (1843-1932), je leta 1911 postavila majhen vrt severno od gradu. Za grad, vrt in bližnje apnenčaste peči skrbi National Trust in so odprti za obiskovalce.

[[Joseph Mallord William Turner|Turner]], [[Thomas Girtin]] in [[Charles Rennie Mackintosh]] so slikali na Svetem otoku.

Sveti otok je veljal za enoto Islandshirea skupaj z več celinskimi župnijami. To je bilo pod jurisdikcijo grofije Palatine Durham, dokler ni bil sprejet Zakon o grofijah leta 1844.

Lindisfarne je bil večinoma ribiška skupnost, prav tako pomembni pa so bili kmetovanje in proizvodnja apna.

Sveti otok Lindisfarne je znan po medici. V srednjeveških časih, ko so menihi naselili otok, je veljalo prepričanje, da je treba, dušo hraniti z Bogom, telo pa jačati z medom. Menihov že dolgo ni več, recept za medico pa ostaja družinska skrivnost; ''Lindisfarne Mead'' se proizvaja v St. Aidan's Winery in prodaja po vsej Veliki Britaniji in drugje.

Otok Lindisfarne je bil na televizijskem programu ''Sedem naravnih čudes'' predstavljen kot eno od čudes Severa. Lindisfarnski evangeliji so na televiziji nastopali med največjimi zakladi v Veliki Britaniji. Prav tako nastopa v programu ITV Tyne Tees ''Diary of an Island'', ki se je začel 19. aprila 2007 in na istoimenskem DVD-ju.

=== Sv. Marija devica ===
Ko so Normani ponovno zgradili samostan, so ga nekoliko premaknili. Mesto prvotne [[cerkev (zgradba)|cerkve]] je bilo obnovljeno v kamnu kot župnijska cerkev. Sedaj je najstarejša stavba na otoku še vedno s streho. Ostanki saške cerkve obstajajo kot zid in lok. Normanska apsida (pozneje je bila zamenjana v 13. stoletju) je vzhodno od [[prižnica|prižnice]]. Ladja je bila v 12. stoletju razširjena s severno [[arkada|arkado]] in v naslednjem stoletju z južno arkado.

Po [[Angleška reformacija|reformaciji]] je cerkev začela propadati do obnove leta 1860. Cerkev je zgrajena iz barvnega [[peščenjak]]a, iz katerega je odstranjen viktorijanski omet. Severna stranska ladja je znana kot ''ribiška ladja''. V cerkvi je [[oltar]] sv. Petra. Južna stranska ladja ima oltar sv. Margarete Škotske, zdaj pa ima tudi orgle.

Cerkev je pod številko 1042304 navedena kot spomenik v razredu I, kot del celotnega samostana. Cerkev tvori večino najzgodnejšega dela lokacije in je starodavni spomenik številka 1011650.

David Adam je bil dolgoletni rektor Svetega otoka in je služil tisočim romarjem in drugim obiskovalcem

== Turizem ==
[[File:Pilgrim's Way, Lindisfarne.JPG|thumb|Turisti prečkajo romarsko pot]]
Turizem se je v 20. stoletju vztrajno povečeval, otok Lindisfarne pa je zdaj priljubljena destinacija za obiskovalce tega območja. Tisti turisti, ki prebivajo na otoku, medtem ko je dostop poplavljen, ga doživljajo v bolj mirnem stanju, saj večina dnevnih obiskovalcev odide pred plimovanjem. Pri nizki plimi je mogoče hoditi čez peščine po starinski poti, imenovani ''romarska pot''. Ta pot je označena s palicami in ima reševalne škatle za sprehajalce, prav tako kot cesta za tiste, ki so prepozno prečkali na otok. Otok Lindisfarne obkroža Narodni rezervat Lindisfarne, ki je namenjen opazovalcem ptičev na otoku. Odvisno od položaja otoka, raznolik življenjski prostor ga še posebej privlači utrujene selivke. Leta 2016 je bilo na otoku zabeleženih 330 vrst ptic . {{sfn|Kerr|2016}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Lindisfarne}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.northumberlandlife.org/holy-island/Page2.asp Holy Island Safe Crossing Times] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210221101321/https://www.northumberlandlife.org/holy-island/Page2.asp |date=2021-02-21 }}
* [http://www.holy-island.info/englishheritage/lindisfarnepriory/info.htm Lindisfarne Priory Opening Times] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107112841/http://www.holy-island.info/englishheritage/lindisfarnepriory/info.htm |date=2013-01-07 }}
* [http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/lindisfarne-priory/ Lindisfarne Priory] – English Heritage
* [http://www.northofthetyne.co.uk/LindisfarneCastle.html Images of Lindisfarne Castle]
* [http://www.holy-island.info/lindisfarnecastle/ Lindisfarne Castle]
* [http://www.soundcomparisons.com/Eng/Direct/Englishes/SglLgHolyIslandTrad.htm 'Hover &amp; Hear' pronunciations in the traditional dialect of Lindisfarne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716111415/http://www.soundcomparisons.com/Eng/Direct/Englishes/SglLgHolyIslandTrad.htm |date=2011-07-16 }}, and compare side by side with other accents from the UK and around the World.
* [http://www.northofthetyne.co.uk/HolyIslandWalk.html An illustrated walk on Lindisfarne]
* [http://pastscape.english-heritage.org.uk/hob.aspx?hob_id=7835 Detailed historical record for Lindisfarne Priory]
*[http://www.english-heritage.org.uk/publications/lindisfarne-info-for-teachers/  Teachers' resource pack: English Heritage]
* [http://www.sacredland.org/holy-island-of-lindisfarne/ A Report on the Holy Island of Lindisfarne]
* [http://www.lindisfarne-mead.co.uk/ Lindisfarne Mead]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Anglije]]
[[Kategorija:Northumberland]]
[[Kategorija:Ramsarska mokrišča]]
[[Kategorija:Otoki Evrope]]</text>
      <sha1>e03cykbut77vektuxh8a5r12jx44cbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rogier van der Weyden</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443787</id>
    <revision>
      <id>6686629</id>
      <parentid>6309063</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:22:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Surajr7</username>
        <id>254310</id>
      </contributor>
      <origin>6686629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24326" sha1="12znde9vpn5fw6axqjd1svwvlk3pcdq" xml:space="preserve">{{Infobox artist
| name          =  Rogier van der Weyden
| image         = Rogier van der Weyden by Jan Wierix, 1572.jpg
| caption       = ''Rogier van der Weyden'' (''Rogerus Bruxellensis Pictor'') gravura iz leta 1572, pripisano Johannesu (Janu) Wierixu &lt;ref&gt; Morebiti po izvirniku Rogierja ali [https://rkd.nl / sl / raziskave / slike / 269387 Risba Jacques Le Boucq d'Artois]. Dostopno 11. februarja 2018. &lt;/ref&gt;&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;
| birth_date    = &lt;!-- Wikipodatki --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- Wikipodatki --&gt;
| death_date    = &lt;!-- Wikipodatki --&gt;
| death_place   = &lt;!-- Wikipodatki --&gt;
| nationality   = [[Flamci|Flamec]]
| field         = slikarstvo, risba
| training      = Tournai, [[Rim]], Bruselj
| movement      = [[Robert Campin]], [[Jan van Eyck]]
| works         = ''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]], Poklon Svetih treh kraljev, Objokovanje Kristusa''
| patrons       =
| spouse        = 
| signature     = 
| awards        =
}}

'''Rogier van der Weyden''', rojen kot '''Roger de la Pasture''' (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, [[Bruselj]]) je bil flamsko-nizozemski [[slikar]] zgodnje severnoevropske [[renesansa|renesanse]], katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih [[triptih]]ov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih [[portret]]ov. Bil je zelo uspešen in znan v času svojega življenja. Njegove slike so izvozili - ali vzeli - v Italijo in Španijo &lt;ref&gt;''Deposition'' was taken by Philip II of Spain&lt;/ref&gt;, dobil je plačilo od, med drugim, [[Filip Dobri|Filipa Dobrega]], nizozemskega plemstva in tujih plemenitašev. Do tretje polovice 15. stoletja je [[Jan van Eyck]] zasenčil njegovo priljubljenost. Vendar pa je njegova slava trajala še v 17. stoletju in so ga pozabili do sredine 18. stoletja. Njegov ugled je bil v naslednjih 200 letih počasi obnovljen. Danes je znan, skupaj z Robertom Campinom in van Eyckom, kot eden od treh velikih zgodnjih flamskih umetnikov (''Vlaamse Primitieven'' ali 'flamskih primitivcev') in kot eden najbolj vplivnih severnih slikarjev 15. stoletja. &lt;ref&gt;Campbell, 7- 9&lt;/ref&gt;

Karel van Mander je napisal o velikem umetniškem prispevku Rogierja van der Weydna v njegovih idejah, kompoziciji in upodabljanju izražanja duše skozi bolečino, veselje ali jezo in tempiranje tega čustvenega pričevanja na predmet njegovega dela. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Vidas de los pintores flamencos|last = Mander|first = Karel van|publisher = Casimiro; translation by Agustín Temes; original edition Schilder-Boeck, 1604|year = 2012|isbn = 978-84-15715-02-3|location = Madrid|page = 26|language = es|trans-title = The Lives of Flemish Painters}}&lt;/ref&gt;

O življenju van der Weydna je znanih malo dejstev. &lt;ref name=&quot;C98_392&quot;&gt;Campbell (1998), 392&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kemperdick, Stephan 2008. p. 67&quot;&gt;Kemperdick, Stephan, Jochen Sander, Bastian Eclercy, Maître de Flémalle, and Rogier van der Weyden. 2008. ''The Master of Flémalle and Rogier van der Weyden''. Frankfurt am Main: Städel Museum. p. 67. {{ISBN|978-3-7757-2259-9}}.&lt;/ref&gt; Nekaj jih je prišlo iz civilnih zapisov in sekundarnih virov, nekateri pa so izpodbojni. Vendar so slike, ki so mu zdaj pripisane, splošno sprejete, kljub težnji v 19. stoletju, da jih pripisujejo drugim.

Van der Weyden je delal po živih modelih, njegova opažanja so bila izostrena, vendar je pogosto idealiziral nekatere elemente obraza svojih modelov in so značilno postavni, še posebej v njegovih triptihih. Znan je po izraznem patosu in naturalizmu. Njegovi portreti so po navadi polovični in pol s profila ter tako razumevajoči, kot v njegovih verskih triptihih. Van der Weyden uporablja nenavadno široko paleto barv in raznolikih tonov. V svojem najboljšem delu se isti ton ne ponovi na nobenem drugem področju platna; celo belci so različni.

== Zgodnje življenje in vajeništvo ==
[[File:El Descendimiento, by Rogier van der Weyden, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|upright=1.5|''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]]'' (c. 1435), olje na hrastov panel, 220 × 262 cm. Muzej Prado, Madrid]]
Zaradi izgube arhivov leta 1695 in spet leta 1940 je nekaj nejasnih dejstev o življenju van der Weydna. Rogelet de le Pasture je bil rojen v Tournai (v današnji Belgiji) leta 1399 ali 1400. Njegovi starši sta bili Henri de le Pasture in Agnes de Watrélos. Družina Pasture se je v mestu Tournai naselila, kjer je Rogerjev oče delal kot glavni izdelovalec nožev.

Leta 1426 se je Rogier poročil z Elisabeth, hčerjo bruseljskega čevljarja Jana Goffaerta in njegove žene Cathelyne van Stockem. Rogier in Elisabeth sta imela štiri otroke: Cornelius (1427) je postal kartuzijski menih; hči, Margaretha, se je rodila leta 1432. Pred 21. oktobrom 1435 se je družina naselila v Bruselj, kjer sta se rodila mlajša otroka: Pieter 1437 in Jan 1438, ki sta postala slikar in zlatar.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = Cerf/Tricorne|year = 1987|isbn = 2-204-02537-2|location = |pages = 21|language = fr}}&lt;/ref&gt;

Od 2. marca 1436 naprej je imel naziv ''slikar v mestu Bruselj'' (''stadsschilder''), zelo prestižno mesto, ker je bil Bruselj v tistem času najpomembnejša rezidenca čudovitega dvora Burgundskih vojvod. Ko se je preselil v Bruselj, je Rogier začel uporabljati flamsko različico svojega imena: Rogier van der Weyden.
[[File:Rogier van der Weyden - Portrait of a Woman with a Winged Bonnet - Google Art Project.jpg|thumbnail|upright|left|''Portret ženske s krilatim turbanom'']]

Malo je znanega o Rogierjevem učenju slikarstva. Arhivski viri iz [[Tournai]]ja so bili popolnoma uničeni med drugo svetovno vojno, vendar so bili delno prepisani v 19. in začetku 20. stoletja. Viri njegovega zgodnjega življenja so zmedeni in so povzročili različne interpretacije strokovnjakov. Znano je, da je mestni svet Tournaia 17. novembra 1426 ponujal osem vrčev vina v čast določenega ''Maistre Rogier de le Pasture''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = |year = |isbn = |location = |pages = 21|language = }}&lt;/ref&gt;

Vendar pa zapisi slikarskega [[ceh]]a iz 5. marca naslednjega leta kažejo, da je ''Rogelet de le Pasture'' vstopil v delavnico [[Robert Campin|Roberta Campina]] skupaj z Jacquesom Daretom. Evidence kažejo, da je le Pasture že imel status slikarja. Le pet let kasneje, 1. avgusta 1432, je le Pasture dobil naziv ''Master'' (''Maistre'') slikar.&lt;ref&gt;Dirk de Vos, 51&lt;/ref&gt;

Njegov poznejši vstop v vajeništvo je mogoče razložiti z dejstvom, da je bilo mesto Tournai v 14. stoletju v krizi in zaradi tega cehi niso delali normalno. Pozno vajeništvo je lahko bila pravna formalnost. Jacques Daret je bil takrat v dvajsetih letih in je vsaj desetletje živel in delal v Campinovem gospodinjstvu. Možno je, da je Rogier pridobil akademski naslov (mojster), preden je postal slikar in da mu je bil ob diplomi dodeljen častni naziv. Izrazite in naučene ikonografske in kompozicijske lastnosti slik, ki so mu pripisane, se včasih uporabljajo kot argument v prid tej domnevi.

Družbeni in intelektualni status Rogierja v njegovem poznejšem življenju je presegel zgolj obrtniškega v tistem času. Na splošno je tesno povezana slogovna povezava med dokumentiranimi deli Jacquesa Dareta in slikami, pripisanimi Robertu Campinu ter van der Weydnu kot Campinovemu učencu.

== Priznanje v Bruslju ==
[[File:The Braque Triptych interior.jpg|upright=2|thumb|right|''[[Triptih družine Braque]]'', c. 1452]]
[[File:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece (1443).jpg|thumb|upright=2|''[[Oltar iz Beauna|Poslednja sodba]]'', c. 1445–1450. 220 × 548 cm (brez okvirja). Olje na hrastu, Hospices de Beaune, notranji pogled]]
Končna omemba Rogier de la Pasture v finančni evidenci Tournaija 21. oktobra 1435 navaja kot ''demeurrant à Brouxielles'' ('živi v Bruslju'). Hkrati je to prva omemba Rogierja de Weydna, ki ga je postavila za uradnega slikarja v Bruslju. To dejstvo potrjuje, da sta de la Pasture in van der Weyden en in isti slikar. Mesto mestnega slikarja je bilo ustvarjeno posebej za van der Weydna in bi moralo prenehati z njegovo smrtjo. Povezano je bila z ogromnim naročilom za slikanje štirih pravniških prizorov za ''Zlato dvorano'' [[Bruseljska mestna hiša|mestne hiše v Bruslju]]. Različne lastnosti in naložbe so dokumentirane in priča njegovi materialni blaginji. Portreti, ki jih je slikal o Burgundskih vojvodah, njihovih sorodnikih in dvoru, kažejo tesne odnose z nizozemsko elito. Čeprav je postal Rogier van der Weyden vedno bolj bogat, je tudi bogato dajal milost za revne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Vidas de los pintores flamencos|last = Mander|first = Karel van|publisher = |year = |isbn = |location = |pages = 28}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje pričevanje njegove filantropije je položaj van der Weydna kot upravnika bolnišnice in dobrodelne ustanove Ter Kisten Beguine, samostana v Bruslju med letoma 1455 in 1457.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = |year = 1987|isbn = |location = |pages = 22}}&lt;/ref&gt;

''Oltar Miraflores'' je verjetno naročil kralj Janez II. Kastiljski, saj ga je le-ta poklonil v samostan Miraflores leta 1445. V svetem letu 1450 je Rogier romal v [[Rim]], ki ga je pripeljal v stik z italijanskimi umetniki in pokrovitelji. [[Rodbina Este]] in [[Medičejci]] so mu naročali slike. Po intervenciji obeh grofov iz Burgundije in francoskega daufina, bodočega kralja Ludvika XI., je bil Rogier van der Weyden prepričan, da sprejme zahtevo Biance Marie Visconti, vojvodinje iz Milana, da njen dvorni slikar Zanetto Bugatto odide v Bruselj, da bi postal vajenec v njegovi delavnici.&lt;ref name=&quot;Delenda 1987 24&quot;&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = |year = 1987|isbn = |location = |pages = 24}}&lt;/ref&gt; Rogierjev mednarodni ugled se je postopoma povečeval. V 1450-ih in 1460-ih so humanistični znanstveniki, kot so Nicolas Cusanus, Filarete in Bartolomeo Facio, omenili v superlativih: 'največji', 'najbolj plemeniti' slikarji.

Van der Weyden je umrl 18. junija 1464 v Bruslju in je bil pokopan v kapeli sv. Katarine v [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule|sostolnici sv. Mihaela in sv. Gudula]].

== Pripisano avtorstvo ==
[[File:Rogier van der Weyden - Portrait of a Lady - Google Art Project.jpg|thumb|''[[Portret neznane ženske (van der Weyden)|Portret neznane ženske]]'', ok. 1460]]
Nobenega dela ni mogoče z gotovostjo pripisati van der Weydnu na osnovi samo dokumentarnih dokazov iz 15. stoletja. Vendar je Lorne Campbell izjavil, da so znane tri dobro potrjene slike, vendar je vsaka dvomljiva ali podcenjena &lt;ref name = &quot;Campbell 2009&quot;&gt;Lorne Campbell, &quot;The New Pictorial Language of Rogier van der Weyden&quot;, in ''Rogier van der Weyden, Master of Passions'', ed. Campbell &amp; Van der Stock, 2009, 32–64&lt;/ref&gt;. Najboljše je dokumentirano ''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]]'' v [[Muzej Prado|muzeju Prado]] v [[Madrid]]u. Campbell opozarja, da se poreklo te slike podrobneje izsledi v 16. stoletju. Prvotno je visela v cerkvi Notre-Dame-hors-des-Murs v [[Leuven]]u, nato pa je bila poslana španskemu kralju. Medtem ko se je ladja, na kateri je potovala slika potopila, je skrbno pakiranje pomenilo, da je bila komajda poškodovana. Kopija mojstrovine Michela Coxcieja je bila donirana ljudem iz Leuvna, da bi nadomestili izvirnik, poslan v Španijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Vidas de los pintores flamencos|last = Mander|first = Karel van|publisher = |year = |isbn = |location = |pages = 27}}&lt;/ref&gt; ''Marijin triptih'' ali ''[[Oltar Miraflores]]'', od leta 1850 v Gemäldegalerie v [[Berlin]]u, je bil leta 1445 podan v kartuzijo Miraflores v bližini [[Burgos]]a, kupil jo je Janez II. Kastiljski; opisan je v darilnem pismu kot delo velikega in slavnega ''Flandresca Rogela''. ''[[Diptih Križanje (van der Weyden)|Diptih Križanje]]'', ki je zdaj v palači [[El Escorial]], je Rogier poklonil Kartuzijanom v Scheutu izven Bruslja. Belgijski umetnostni zgodovinar Dirk de Vos v svojem ''catalogue raisonné'' soglaša s Campbellom o pristnosti teh treh slik.

Rogierjevo vajeništvo pod Campinom je vzbudilo številne skrbi, najbolj opazen je njegov pristop k ženski lepoti, ki je bila pogosto izražena tako po elegantni obliki modela kot tudi njeni obleki. Oba slikarja sta postavila svoje modele v močne diagonalne linije, ki so bile narejene bodisi skozi naglavna pokrivala ali gube okoliških draperij ali tkanin. Oba sta poudarila živahnost značaja svojega modela, ki je nasprotovala temnim ravnim ozadjem in metala močno svetlobo iz bližnje leve strani. Campbell primerja Campinov ''Thief'' z Rogierjevim ''Snemanjem s križa'' v Pradu v njihovih čustvenih prikazih trpljenja. Podobnost je velika - primerjati Campinov ''Portrait ženske'' in podobnost Rogierjevega berlinskega portreta - da so bila Campinov dela v obdobju, pripisana Rogierjevi zgodnji karieri.&lt;ref&gt;Campbell (2004), 19&lt;/ref&gt; 

Châtelet ponazarja, kako so se naslednje generacije umetnostnih zgodovinarjev združile in zmedle identiteto Rogierja van der Weydna in napačno pripisali umetniška dela. Odkrita je lahko geografska napaka v [[Giorgio Vasari |Vasari]]jevem ''Vite de 'più eccellenti pittori, scultori e architettori'', kjer pravi, da je v Bruggeu živel umetnik 'Rugiero da Brugia'. Van Mander, ki je vedel, da je Rogier van der Weyden prebival v Bruslju, je prebral Vasarijeva besedila in verjel, da sta obstajala dva različna umetnika z istim imenom, ki sta oba ločena v njegovem ''Schilder-boeku'' leta 1604. Châtelet pojasnjuje, kako je bruseljski arhivist Alphonse Walters leta 1846 odkril, da je bil Roger van der Weyden, ki je živel v Bruslju, vendar je umrl prej, kot je bilo navedeno v ''Schilder-Boeck''; to je pripeljalo do trditve Alfreda Michielsa, da sta obstajala dva slikarja Rogierja van der Weydna, oče in sin. Dodatna zapletenost je nastala konec 19. stoletja, ko sta William Bode in Hugo von Tschudi pripeljala skupino umetniških del na &quot;Maître de Flémalle&quot;; kljub neskladju so ta dela podobna tistim Van der Weydna, zato so verjeli, da so bila ta dela pravzaprav der Waydnova in da je bil on &quot;Maître de Flémalle&quot;. Šele leta 1913 je Hulin de Loo pokazal, da je ta dela dejansko naslikal Rogierjev učitelj Robert Campin. Še vedno je bilo kritično mnenje o tem ali je bil eden Rogier van der Weyden ali dva umetnika, drugi pa Rogier de la Pasture iz Tournaija, dokler [[Erwin Panofsky]] ni napisal svojega dokončnega dela leta 1953 ''Early Netherlandish Painting'' in ugotovil, da je obstajal le en slikar z dvema imenoma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Van der Weyden|last = Châtelet|first = Albert|publisher = |year = 1999|isbn = |location = |pages = 9–10}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
[[File:Rogier van der Weyden, Netherlandish (active Tournai and Brussels) - The Crucifixion, with the Virgin and Saint John the Evangelist Mourning - Google Art Project.jpg|thumbnail|left|300px|''[[Diptih Križanje (van der Weyden)|Diptih Križanje]]'' (c. 1460). Philadelphia Museum of Art.]]
[[File:Tapestry portrait of Rogier vand der Weyden.jpg|thumb|240px|Po Van der Weydnu, ''[[Trajanova in Herkinbaldova pravica]]'', detajl iz izgubljene slike, kopija v tapiseriji. Ta glava velja za verjetni avtoportret.&lt;ref&gt;Campbell (2004), 8&lt;/ref&gt;]]
[[File:Seven Sacraments Rogier.jpg|thumbnail|upright=1.5|''Sedem zakramentov'', triptih, c. 1445-50]]
Relativno malo del se pripisuje relativno dolgi karieri van der Weydna, vendar to ne pomeni, da je bil neploden, bolj verjetno, da so bila mnoga izgubljena. Kljub temu je imel zelo dobro definiran slog in večina pripisov je splošno sprejeta. Van der Weyden ni pustil avtoportretov. Vendar pa je bilo predlagano, da je na enega od panelov ''Justicie'' naslikal avtoportret, ki je bil nato kopiran v Bernsko tapiserijo. Risba z napisom ''Recueil d'Arras'' naj bi tudi prikazala van der Weydna &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Los primitivos flamencos|last = Panofsky|first = Erwin|publisher = Cátedra|year = 2007|isbn = 84-376-1617-4|location = Madrid|pages = 246|language = es|trans-title = Early Netherlandish Painting}}&lt;/ref&gt;.

Številna njegova najpomembnejša dela so bila uničena konec 17. stoletja. Prvič se omenja v zgodovinskih zapisih leta 1427, ko je relativno pozno v življenju študiral slikarstvo pod Campinom leta 1427-32, kmalu pa ga je presegel in kasneje celo vplival nanj. Po vajeništvu je postal mojster Turneijskega ceha sv. Luke. V Bruselj se je preselil leta 1435, kjer je hitro uveljavil svoje tehnično znanje in čustveno uporabo linije in barve. Leta 1435 je zaključil svoje ''Snemanje s križa'', ki ga je ustoličil kot enega najbolj iskanih in vplivnih umetnikov v severni Evropi in se še vedno šteje za njegovo mojstrovino.
[[File:Rogier van der Weyden - Triptych- The Crucifixion - Google Art Project.jpg|thumbnail|upright=1.5|''Križanje'', triptih]]

Delo iz londonske nacionalne galerije ''[[Magdalena bere]]'' je Campbell opisal kot »eno od velikih mojstrovin umetnosti iz 15. stoletja in med najpomembnejšimi zgodnjimi Rogierjevimi deli«. Od 1970-ih je bila ta slika povezana z dvema majhnima glavama v zbirki muzeja Calouste Gulbenkian (Lizbona), svete Katarine in sv. Jožefa. Zdaj velja splošno prepričanje, da so ti trije fragmenti izhajali iz istega velikega oltarja, ki prikazuje ''Devico in otroka s svetniki'', delno zabeleženo v poznejšem risbah zdaj v [[Stockholm]]u. Na nekem neznanem datumu pred letom 1811 je bil ta oltar vrezan v te tri fragmente.&lt;ref&gt;Campbell 1998, 394, 398&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.museu.gulbenkian.pt/obra.asp?num=79ab&amp;nuc=a9&amp;lang=en| title = Bust of 'St Catherine'?; Bust of 'St Joseph'| date = 19 April 2009| accessdate = 28 July 2009| publisher = Museu Gulbenkian| url-status=dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20091001230613/http://www.museu.gulbenkian.pt/obra.asp?num=79ab&amp;nuc=a9&amp;lang=en| archivedate = 1 October 2009| df = dmy-all}}&lt;/ref&gt;

Izgubljeno delo ''[[Trajanova in Herkinbaldova pravica]]'', ki je preživelo do konca 17. stoletja, je bilo sestavljeno iz štirih velikih tabel, ki predstavljajo ''pravičnega Trajana'' in ''pravičnega Herkenbalda''. Te jih je naročilo mesto Bruselj za ''Gulden Camere'' v bruseljski mestni hiši. Prvi in tretji panel sta bila podpisana, prvi datira v leto 1439. Vsi štirje so bili končani pred 1450. Uničeni so bili v francoskem bombardiranju Bruslja leta 1695, vendar so znani iz številnih preživelih opisov, iz delne kopije v tapiseriji (Bern, Zgodovinski muzej) in iz drugih prostih in delnih kopij risb in slik. Slike so verjetno merile približno 4,5 m, kar je bilo ogromno za slikanje na table v tistem času. Služile so kot 'primer pravičnosti' za voditelje mesta, ki so morali v tem prostoru govoriti pravično. Slike so bile hvaljene ali opisane od številnih komentatorjev, med njimi [[Albrecht Dürer|Dürer]]ja (1520), [[Giorgio Vasari|Vasari]]ja (1568), Molanusa (1570-1580) in Baldinuccija (1688).&lt;ref&gt;Dirk de Vos, 58–60&lt;/ref&gt; 

Van der Weyden je v svojih naročenih portretih običajno obudil svoje modele. Pogosto je idealiziral ali mehčal njihove obrazne lastnosti, kar jim je omogočilo lepoto ali zanimanje ali inteligenco, s katero morda niso bili blagoslovljeni. Pogosto je povečal oči, bolje opredelil konture obraza in naslikal daljšo močnejšo čeljust, kot jo je imela oseba v resnici. Med njegovimi najbolj slavnimi portreti so bili ''[[Portret Filipa Dobrega (van der Weyden)|Filip Dobri]]'', njegova tretja žena Isabella Portugalska in njihov sin [[Karel Drzni]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = |year = 1987|isbn = |location = |pages = 5}}&lt;/ref&gt;

=== Izbrana dela===
*''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanje s križa]]'' (1435-1440), Prado, Madrid
*''[[Sveti Luka riše Madono]]'' (1435-1440), Muzej umetnosti, Boston
*''[[Oltar Miraflores]]'' (окоli 1440)., Državni muzej, Berlin
*''Oltar z razpelom'' (1445), Muzej zgodovine in umetnosti, Berlin
*''Oltar Petra Bladelina'' ali ''Middelburški oltar'', triptih (1445-1450), Državni muzej, Berlin
*''Sveti razgovor'' (1450)., Državni muzej, Frankfurt
*''[[Triptih družine Braque]]'' (1450)., Louvre, Pariz
*''[[Oltar iz Beauna|Poslednja sodba]]'' (1451), Hospital, Beaune (Francija)
*''[[Oltar sv. Kolumbana|Poklon Svetih treh kraljev]]'' (окоli 1455), Stara pinakoteka, München
*''[[Portret Filipa Dobrega (van der Weyden)|Portret Filipa Dobrega]]'' (окоli 1456-1458), Muzej umetnosti, Antwerpen
*''Portret Karla Drznega'' (окоli 1456-1458), Muzej umetnosti, Bruselj
*''Marija z detetom'' (1460), Državni muzej, Berlin
*''[[Portret Francesca de' Este]]'' (окоli 1460), Metropolitan muzej, New York
*''[[Objokovanje Kristusa (van der Weyden)|Objokovanje Kristusa]]'' (1465), Državni muzej, New York
*''[[Diptih Križanje (van der Weyden)|Diptih Križanje]]'', (ok. 1460). Philadelphia Museum of Art
*''[[Janezov oltar (van der Weyden)|Janezov oltar]]'', ok. 1455, Gemäldegalerie, Berlin

== Vpliv ==
Njegova živahna, subtilna, ekspresivna slika in popularni verski koncepti sta imela velik vpliv na evropsko slikarstvo, ne le v Franciji in Nemčiji, temveč tudi v Italiji in Španiji. Panofsky piše, kako je Rogier van der Weyden v svoje slike uvedel novo versko [[ikonografija|ikonografijo]]; prikazal je donatorje, ki so sodelovali v svetih dogodkih in kombinirane polportrete Marije s portreti ljudi v molitvi za oblikovanje diptihov. Prav tako je preoblikoval in populariziral temo [[sveti Hieronim|sv. Hieronima]], ki je odstranil trn iz levje tace.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Los primitivos flamencos|last = Panofsky|first = Erwin|publisher = |year = 2007|isbn = |location = |pages = 247}}&lt;/ref&gt; [[Hans Memling]] je bil njegov največji privrženec, čeprav ni dokazano, da je študiral pod Rogierjem. Van der Weyden je imel tudi velik vpliv na nemškega slikarja in graverja [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]], katerega grafike so bile razporejene po vsej Evropi zadnjih desetletij 15. stoletja. Schongauerjeve grafike so posredno pripomogle k razširjanju sloga van der Weydna. Delenda piše, da so sledovi umetnosti Rogierja van der Weydna, razen [[Petrus Christus|Petrusa Christusa]], ki je bil učenec Jan van Eycka, v različnih umetnikih iz 15. stoletja v različnih stopnjah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Rogier van der Weyden|last = Delenda|first = Odile|publisher = |year = 1987|isbn = |location = |pages = 18}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{external media | width = 210px | align = right | headerimage=[[File:Rogier van der Weyden 017.jpg|210px]] | video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/van-der-weyden-crucifixion-triptych.html van der Weyden's Crucifixion Triptych], Smarthistory}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Rogier van der Weyden}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=uDsv5gyHXuQ La exposición Rogier van der Weyden] - Lorne Campbell on the 2015 exhibition at the Museo Nacional del Prado 
*{{navedi splet|url=http://xv.kikirpa.be/database/van-der-weyden-rogier-test.htm|title=Rogier van der Weyden, database of paintings|year=2015|work=Centre for the Study of Fifteenth Century Painting in the Southern Netherlands and the Principality of Liège|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150212072442/http://xv.kikirpa.be/database/van-der-weyden-rogier-test.htm|archivedate=12 February 2015|url-status=dead|df=dmy-all}} 
*[http://www.pubhist.com/person/1020/rogier-van-der-weyden Gallery of works] by Rogier van der Weyden
*[http://balat.kikirpa.be/pi/118034 Rogier van der Weyden on BALaT - Belgian Art Links and Tools (KIK-IRPA, Brussels)]
*[https://web.archive.org/web/20061214152518/http://www.nga.gov/exhibitions/diptychinfo.shtm The Netherlandish Diptych Unfolded] – Exhibition on Netherlandish Diptychs in the National Gallery of Art in Washington including Van der Weyden's diptych of Philippe de Croy
*[http://vlaamseprimitieven.vlaamsekunstcollectie.be/en/biography/rogier-van-der-weyden Flemish Primitives, Vlaamse kunstcollectie]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:van der Weyden, Rogier}}
[[Kategorija:Flamski slikarji]]
[[Kategorija:Rogier van der Weyden| ]]
[[Kategorija:Staronizozemski slikarji]]
[[Kategorija:Slikarji v 15. stoletju]]</text>
      <sha1>12znde9vpn5fw6axqjd1svwvlk3pcdq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:X1</title>
    <ns>10</ns>
    <id>446930</id>
    <revision>
      <id>6686468</id>
      <parentid>6685470</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:03:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test</comment>
      <origin>6686468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8279" sha1="2uatjmoiqvhar0nv5ey9msc3tl4zyqq" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Duhovniki|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data20 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{X2}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{X2}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{X2}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{X2}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{X2}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{X2}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label29 = [[Romarsko središče]]
| data29 = {{{shrine|}}}

| label30 = Znani župljani
| data30 = {{{notable_people|}}}

| label31 = Sosednje župnije
| data31 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header32 = Splet

| label33 = Uradna stran
| data33 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label34 = [[Facebook|Profil]]
| data34 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label35 = Vizitka
  
| data35 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}</text>
      <sha1>2uatjmoiqvhar0nv5ey9msc3tl4zyqq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686542</id>
      <parentid>6686468</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:19:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>reset</comment>
      <origin>6686542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82" sha1="1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1cnzvj3m7qhx625lg9n5kq97bp578np</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maniago</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451779</id>
    <revision>
      <id>6686582</id>
      <parentid>6664598</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:14:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9638" sha1="o7r6w75kct8havwl6no7pxpoupp5bdv" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Maniago
| official_name       = Città di Maniago
| native_name         = 
| image_skyline       = Maniago Piazza Italia.jpg
| image_caption       = Maniago, Trg Italija 
| image_shield        = Slika:Maniago-Stemma.png
| shield_alt          = 150px
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 46 |latm  = 10 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 43 |longs =   |longEW = E 
| region              = [[Furlanija-Julijska krajina]]
| province            = 
| frazioni            = Campagna, Dandolo, Fratta, Maniagolibero &lt;ref&gt;[http://incomune.interno.it/statuti/statuti/maniago.pdf Comune di Maniago - Statuto].&lt;/ref&gt; 
| established_date    = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Andrea Carli (od 2012)
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 69,46
| population_footnotes = 
| population_total    =11746
| population_as_of    = 31. december 2017
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Maniaghesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 286
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Sveti Maver]] [[Poreč|Poreški]]
| day                 = 21. november
| postal_code         = 33085
| area_code           = 0427
| website             = http://www.maniago.it/
| footnotes           = 
}}

'''Maniago''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Manià'') je  [[italija]]nsko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi [[Furlanija-Julijska krajina]], na robu furlanske ravnine in na vznožju [[Karnijske Alpe|Karnijskih Predalp]] ter [[Narodni park|narodnega parka]] Parco Naturale Dolomiti Friulane. 

Mesto se še danes v italijanskem prostoru in tudi širše imenuje »mesto nožev« (città dei coltelli), saj je znano po svoji večstoletni nožarski [[obrt|obrtni]] in [[Industrija (proizvodnja)|industrijski]] tradiciji.

== Zgodovina ==
Pri strateški lokaciji Maniaga na zahodnem robu [[Furlanija|furlanske nižine]] so vedno imele pomembno vlogo lokalne poti, kasneje ceste, ki so iz ravnice vodile preko gorskih prelazov nad dolinami rek Cellina, Colvera in Meduna. Sledovi človeške poselitve tukaj segajo v obdobje [[Neolitik|neolitika]], o čemer pričajo najdbe v jamah na gori San Lorenzo, posebej še ostanki predmetov iz gline in kamna, ki izpričujejo možnost obstoja predzgodovinskih naselbin na tem območju. 
Kasneje so se na območju današnjega mesta in v okolici naselili [[Kelti]], ki so na območju Furlanije živeli že od 3. stoletja pred našim štetjem. Iz tega obdobja so se do danes ohranili zgolj nekateri običaji, kot je prižiganje kresov ob Epifaniji (prazniku [[Sveti trije kralji|Svetih treh kraljev]]). 
Več ostalin in dokumentiranih virov je iz obdobja poselitve [[Rimljani|Rimljanov]], začenši že z imenom naselja Maniago, ki ima korenine v [[Latinščina|latinščini]], vendar s keltsko končnico -aco, in z morebitnim pomenom »ozemlje Maniliusa«. Pogoste so najdbe [[Epitaf|nagrobnikov]] in kovancev z latinskimi napisi iz rimskega obdobja, posebej še ob nekdanji cesti, ki je več stoletij povezovala naselbine Concordia, San Quirino, San Foca, preko prehoda čez reko Cossano dosegla Maniago in se nadaljevala naprej v gorovje, po južnem obronku gore San Lorenzo.

V osmo stoletje segajo nekateri fragmenti kipov na fasadi mestne župnijske cerkve (Duomo), potem, ko so leta 568 v Furlanijo prispeli [[Langobardi]] ter se naselili tudi v Maniagu in okolici, najverjetneje ob vznožju gore Fara, katere [[toponim]] je imel v njihovem jeziku pomen družina. 

Prvi ohranjeni pisni vir, v katerem se navaja ime naselja, je latinska listina cesarja [[Oton II.|Otona II.]], ki jo je iz [[Ravena|Ravene]] poslal [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] Rodoaldu in s katero potrjuje lastništvo nekaterih posesti v okolici naselja, vključno s »cortem que Maniacus«. V tem dokumentu iz 12. januarja 981 so jasno opisane meje tega dvora, med rekami Cellina in Del Rivo, do cerkve Mercadella in cerkve potujoče Marije ([[Italijanščina|it.]] Santuario Madonna della Strada) pri današnjem naselju [[Fanna]].

Kljub dejstvu, da se je center mesta postopoma širil, je Maniago ohranil nekatere dragocene spomenike, ki prikazujejo zgodovino mesta skozi stoletja, posebej še iz obdobja vladavine [[Beneška republika|Beneške republike]]. Posebno pozornost zaslužita predvsem župnijska cerkev, posvečena [[mučenec|mučencu]] in [[škof|škofu]] sv. Mavru iz [[Poreč|Poreča]], ter ruševine [[Grad|gradu]] rodbine [[Attemsi|Attimis-Maniago]], zgrajenega verjetno v XI. stoletju in opuščenega po potresu v XV. stoletju.

=== Potres leta 1976 ===
Leta 1976 je predvsem središče mesta v veliki meri razdejal [[Potres v Furlaniji 1976|uničujoči potres]], ki na srečo ni terjal življenj, je pa v dobršni meri uničil in poškodoval številne zgradbe. Po potresu so mesto postopoma obnovili, uporabljajoč kriterije protipotresne gradnje, preveč poškodovane stavbe pa nadomestili z novimi.

== Industrija nekoč in danes ==
Maniago slovi po večstoletni tradiciji proizvodnje raznovrstnih rezil, najrazličnejših [[Nož|nožev]] in [[Škarje|škarij]], ki je iz obrti prerasla v industrijo.
Pisno zgodovino veščih mestnih kovačev lahko sledimo vsaj od leta 1453, ko je Nicolò iz Maniaga Magistrat za vode [[Beneška republika|beneške republike]] (Magistrato alle Acque) zaprosil za dovoljenje, na podlagi katerega bi lahko do svoje kovačnice speljal vodo iz potoka Colvera. 
Vsaj od petnajstega stoletja dalje so tukajšnji mojstri v večjih in manjših obrtnih delavnicah, opremljenih s kladivi ter [[Brus|brusi]] na vodni pogon, izdelovali nože, [[Sekira|sekire]] in rezila različnih oblik, velikosti in namenov, s katerimi so oskrbovali ne samo gospodinjstva, razne obrtnike in kmetovalce, ampak tudi vojsko [[Beneška republika|Beneške republike]].

==Muzeji in zasebne zbirke==
=== Muzej kovaštva in proizvodnje rezil===
V stavbi prve velike mestne tovarne rezil iz leta 1907 je od 1998 odprt Muzej kovaštva in proizvodnje rezil ([[Italijanščina|it.]] Museo dell'Arte Fabbrile e delle Coltellerie), v katerem so predstavljene zgodovina, osnove in posamezni postopki ter predvsem številni izdelki nekdanje in sedanje metalurško-nožarske industrije v mestu. 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Maniago Museum.jpg|
Maniago Museo 01.jpg|
Maniago Museo 02.jpg|
Maniago Museo 04.jpg|
Maniago Museo 05.jpg|
&lt;/gallery&gt;

==Opis mesta==
Maniago se danes razteza pod južnim vznožjem gora San Lorenzo in Jauf, na vzhodu je ob bregu potoka Colvera nekdanja obrtna cona, središče zgodovinske četrti '''Maniago centro''' predstavlja trg Italija, ki je največji v Furlaniji, na robu katerega stoji [[župnijska cerkev]] (duomo) sv. Mavra, ena od najbolj pomembnih predstavnikov [[Gotska arhitektura|poznogotske sakralne arhitekture]] furlanskega tipa. 

Mesto se proti zahodu nadaljuje s četrtjo '''Maniago di mezzo''', še bolj proti zahodu pa s četrtjo '''Maniagolibero''', katerega središče predstavlja trg Cavour, z župnijsko cerkvijo sv. Modesta in Crescenzije. Južno od [[Železniška proga|železniške proge]], zgrajene leta 1930, se po ravnici razteza četrt Sud Ferrovia, z novo industrijsko cono. Ob cesti Marka Pola se nahaja [[Šport|športni center]] z [[nogometni stadion|nogometnim stadionom]], športno dvorano, igrišči za [[tenis]] in druge športe. Maniagu sosednje naselja in občinska središča so [[Andreis]], [[Arba]], [[Fanna]], [[Frisanco]], [[Montereale Valcellina]], [[San Quirino]], [[Vajont]] in [[Vivaro]].

==Galerija==

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Maniago Dom.jpg|Župnijska cerkev sv. Mavra
9000 - Maniago (expo -25 contrasto 25 S blandissima).jpg|Poslikava v prezbiteriju župnijske cerkve
Maniago Castle 02.jpg|Ruševine gradu Maniago
Maniago 10.jpg| Trg Italija s fontano
Maniago Attimis.jpg|Palača [[Attemsi|Attimis-Maniago]] na trgu Italija
Maniago 06.jpg|Largo San Carlo
&lt;/gallery&gt;

V središču mesta je tudi več specializiranih [[Trgovina|prodajaln]], v katerih so naprodaj predvsem najrazličnejši [[Nož|noži]], [[Bodalo|bodala]], [[škarje]], pa tudi [[sablja|sablje]] in [[Meč|meči]]. Mesto je znano tudi zaradi proizvodnje replik [[Srednji vek|srednjeveškega]] orožja in opreme, predvsem za zbiralce, ki so jih in jih uporabljajo tudi pri [[Film|snemanjih filmov]] z zgodovinsko tematiko (npr. [[Konan Barbar (film)|Konan Barbar]], [[Pogumno srce]], [[Robin Hood: princ tatov (1991)]] in drugih).

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Maniago 11.jpg|
Maniago 12.jpg|
Maniago 13.jpg|
&lt;/gallery&gt;

== Šport ==
* Maniago je od 2. do 5. avgusta 2018 gostil Svetovno prvenstvo cestnih kolesarjev invalidov paraplegikov (2018 UCI Para-cycling Road World Championship) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.uci.ch/para-cycling/news/article/208-uci-para-cycling-road-world-championships-come-maniago/ |title=2018 UCI Para-cycling Road World Championship |accessdate=22.8.2018 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Rus Roman ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}}
* Olivetto Anna ''Guida di Maniago, Città delle cotellerie'', Maniago, Comune di Maniago, 2001 {{ikona it}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.maniago.it/ Uradna občinska spletna stran] {{ikona it}} Pridobljeno 17.4.2021
*[https://www.turismofvg.it/Locality/Maniago Informacije o mestu in okolici]  {{ikona it}} {{ikona en}} Pridobljeno 17.4.2021


{{kategorija v Zbirki|Maniago}} 
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
{{It-naselje-stub}}
[[Kategorija:Maniago| ]]</text>
      <sha1>o7r6w75kct8havwl6no7pxpoupp5bdv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polcenigo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452871</id>
    <revision>
      <id>6686588</id>
      <parentid>6664605</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4322" sha1="haq62nef4aw7s2cevmp9aht049q33qm" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Polcenigo
| official_name       = Comune di Polcenigo
| native_name         = 
| image_skyline       = Polcenigo_Livenza.JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = Polcenigo-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|2|N|12|30|E|type:city(3,205)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] (PN)
| frazioni            = Mezzomonte, San Giovanni, Range, Coltura, Gorgazzo
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 49,2
| population_footnotes = 
| population_total    = 3205
| population_as_of    = december 2004
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = 
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 42
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33070
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.polcenigo.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}

'''Polcenigo''' (lokalno ''Al Borc'', furlansko ''Polcenic'') je naselje in občina v pokrajini [[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]], v [[italijanske dežele|italijanski deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], ki leži približno 110 kilometrov severovzhodno od [[Trst]]a, 95 kilometrov severno od [[Benetke|Benetk]] in okoli 14 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]].

Leži na pobočjih zahodnih Karnijskih predalp v mirnem okolju, obkroženem z očarljivo pokrajino, znano po vodnih izviri, številnih majhnih potokih, hudournikih, jezerom podobnih izvirih, ki se izlivajo v reko Livenzo, katere vode izvirajo v kraju, imenovanem Santissima.

Polcenigo meji na naslednje občine: Budoia, Caneva, Fontanafredda, Tambre.

== Zgodovina ==
Ostanki prazgodovinskih kolišč iz 4. tisočletja pr. n. št., so bili najdeni na območju Palu blizu izvirov Livenze, in je del [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp |prazgodovinskih kolišč na območju Alp]] na seznamu Unescove svetovne dediščine. &lt;ref name=UNESCO&gt;[http://whc.unesco.org/en/list/1363/ UNESCO World Heritage Site - Prehistoric Pile dwellings around the Alps]&lt;/ref&gt;

Okoli 1. tisočletja pr. n. št. so se na tem območju naselili [[Severnojadranski Veneti]], ki so zapustili bronaste arheološke ostanke. Na hribu San Floriano so arheologi našli [[Starorimska civilizacija |antično rimsko]] [[nekropola|nekropolo]] iz 5. ali 4. stoletja pred našim štetjem. Druge znamenitosti so grad in Muzej kulinarične kulture.
== Zanimivosti ==

=== Sakralne stavbe ===
* Cerkev Vseh svetnikov ali cerkev Zdravja
* Cerkev San Rocco
* Župnijska cerkev San Giacomo (znotraj hiše je pomembna umetniška dediščina: [[oltarni nastavek]] Dall'Oglia, leseni kor in Pescettijeve orgle ter freske z vplivi Thomasa iz Modene)
* Cerkev San Floriana, na istoimenskem griču
* Svetišče svete Trojice. Cerkev je zgrajena čez starodavno mesto poganskega bogoslužja (frazione Colture)

=== Posvetne stavbe ===
* Grad Polcenigo, Mez, Chiaradia, Polenigo Furlan, zaščiten pri Regionalnem inštitutu za beneške vile (IRVV) in zgrajen po zasnovi Mattea Lucchesija, ki ga je sredi osemnajstega stoletja naročil Ottavio Polcenigo na ostankih nekdanjega gradu.
* Palazzo Fullini-Zaia, stavba iz 18. stoletja z elegantnimi sobami, okrašenimi s štukom. Leta 1809 je gostil francoskega generala [[Eugène de Beauharnais|Eugèna de Beauharnaisa]].
* Slikovita stara vas Polcenigo

=== Arheološka najdišča in naravna dediščina ===
* Arheološko najdišče Palù Livenza - Santissima, prazgodovinska kolišča okoli Alp, Unescova svetovna dediščina. Območje reke Livenza je spektakularno po čistosti vode (imenovano tudi 'tekoče nebo').
* Park San Floriano

=== Muzej ===
*Muzej umetnosti kuhanja

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Pokrajina Pordenone}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Polcenigo}}
* [http://www.comune.polcenigo.pn.it/ Uradna spletna stran]

[[Kategorija:kraji svetovne dediščine v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>haq62nef4aw7s2cevmp9aht049q33qm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman Vodeb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465041</id>
    <revision>
      <id>6686424</id>
      <parentid>6686376</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6686376|6686376]] uporabnika [[Special:Contributions/MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[User talk:MaksiKavsek|pogovor]]) - gre za izvirno raziskovanje, saj je podprto le s primarnimi viri; če se ne strinjaš, začni razpravo na pogovorni strani namesto vračanja</comment>
      <origin>6686424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15271" sha1="2rk4bcddezoj2cgglz2e63dn2cputdl" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}&lt;/ref&gt;}}
'''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. 

Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;&quot;Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri&quot;. str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}&lt;/ref&gt; Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.&lt;ref&gt;Vodeb, Roman. &quot;Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice.&quot; ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Gimnastika za vse&quot;. str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}&lt;/ref&gt; 

== Življenje in delo ==

=== Mladost ===
Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}}

=== Publikacije ===
Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Sedanje delo ===
Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije).

Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni.

=== Odnos do žensk ===
Roman Vodeb tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: &quot;''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po &quot;organu&quot;, ki ženski manjka na telesu&quot;'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: &quot;''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!&quot;.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt;

== Športni dosežki ==
Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf &quot;Bronasta kolajna za Karmen Gasar&quot;]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49&lt;/ref&gt; Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta.

== Gledališče ==
Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah:
*''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* ''Najstnica pri seksologu'' (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
*''Seks, Freud in jaz'' (2012)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
=== Strokovni članki ===
* &quot;Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50
* &quot;Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45
* &quot;Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40

=== Knjige ===
* ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025
* ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019
* ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije &quot;Zimske urice&quot;, 2011
* ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011
* ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005
* ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002
* ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001
* ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall
*[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube
*[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski športniki]]
[[Kategorija:Slovenski trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]
[[Kategorija:Blogerji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]]
[[Kategorija:Slovenski kineziologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>2rk4bcddezoj2cgglz2e63dn2cputdl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>466540</id>
    <revision>
      <id>6686665</id>
      <parentid>6684580</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:20:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moški */</comment>
      <origin>6686665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50882" sha1="i4a64iohqhkflk5yq7ift97xpkggx6e" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Državno prvenstvo Slovenije&lt;br&gt;v cestno kolesarski dirki
| current_event = 
| image         = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]]
| date          = 20.–30. junij
| region        = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = cestna dirka
| competition   = državno prvenstvo
| type          = enodnevna krožna dirka
| organiser     = različni klubi
| director      = 
| first         = 2. avgust 1991
| number        = 35 (moški)&lt;br&gt;23 (ženske)
| final         =
| firstwinner   = Sandi Šmerc (M)&lt;br&gt;Marija Trobec (Ž)
| mostwins      = 
| mostrecent    = [[Jakob Omrzel]] (M)&lt;br&gt;[[Eugenia Bujak]] (Ž)
}}

'''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. 

Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka.

Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd.

Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. 

Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke.  

DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji.

== Statistika ==

=== Večkratni članski državni prvaki ===
Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite).
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;105&quot;|Moški
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;68&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010
|-
| [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007
|-
| [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009
|-
| [[Borut Božič]] || 2008, 2012
|-
| [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015
|-
| [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021
|-
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024
|-
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Ženske
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;168&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,&lt;br&gt;2015, 2016, 2017, 2018
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995
|-
| align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996
|-
| [[Urša Pintar]] || 2020, 2023
|}

=== Prireditelji ===
{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Moški
|- 
! align=center|7
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
|- 
! align=center|6
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|-
! align=center|4 
| [[Mirna Peč]]
|- 
! align=center|2
| [[Tržič]]
|- 
! align=center|2
| [[Radovljica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[Stari trg ob Kolpi]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]]
|- 
! align=center|1
| [[Polhov Gradec]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
|- 
! align=center|1
| [[Ihan]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Ženske
|-
! align=center|4 
| [[Mirna Peč]]
|- 
! align=center|3
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|- 
! align=center|2
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
|- 
! align=center|2
| [[Tržič]]
|- 
! align=center|1
| [[Radovljica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
|- 
! align=center|1
| [[Ihan]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}   
|}

== Elite ==
Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.&lt;ref name=&quot;Sl. Konjice 91&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991.2&quot;/&gt;

=== Moški ===
{{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places=
{{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova&lt;br&gt;Gorica]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg&lt;br&gt;ob Kolpi]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}}
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Matej Mohorič]]
![[Primož Roglič]]
|-
|width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''2 naslova'''
|1 naslov
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvak 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=129|&lt;small&gt;{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}&lt;/small&gt;2. avgust 1991 &amp;nbsp;
| width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &amp;nbsp;
| width=198|[[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Merx Celje)&lt;/small&gt;
| width=191|[[Aleš Pagon]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| width=171|[[Marko Polanc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991.2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=122|13. junij 1992 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &amp;nbsp;
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Astra Veletrgovina)&lt;/small&gt;
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Celje)&lt;/small&gt;
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1992}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Ptuj 1992&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. avgust 1993 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &amp;nbsp;
| [[Marko Velkovrh]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Bogdan Fink]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Jure Robič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1993}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Trzic 1993&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|14. avgust 1994 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &amp;nbsp;
| [[Martin Hvastija]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt;
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1994}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1994}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Tržič 1994&quot;&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. avgust 1995 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &amp;nbsp;
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Borut Rovšček]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1995}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1995&quot;&gt;{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 1996 &amp;nbsp; 
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &amp;nbsp;
| [[Bogdan Ravbar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Lenart 1996&quot;&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1997 &amp;nbsp; 
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1997}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|5. julij 1998 &amp;nbsp; 
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &amp;nbsp;
| [[Igor Kranjec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; 
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1998}})&lt;/small&gt;  
| [[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1998}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 1999 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Križnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1999}})&lt;/small&gt; 
| [[Igor Kranjec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; 
| [[Branko Filip]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GST|1999}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}&lt;/small&gt;25. junij 2000 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &amp;nbsp;
| [[Andrej Hauptman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VIN|2000}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bosch Hausgeräte]])&lt;/small&gt; 
| [[Uroš Murn]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|MDN|2000}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|1. julij 2001 &amp;nbsp;
| [[Stari trg ob Kolpi]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &amp;nbsp;
| [[Martin Derganc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;  
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt; 
| [[Branko Filip]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;  
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2002 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &amp;nbsp;
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])&lt;/small&gt; 
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|NUR|2002}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Zajc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BK Kamen)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2003 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Valjavec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|FAS|2003}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2004 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &amp;nbsp;
| [[Uroš Murn]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PHO|2004}})&lt;/small&gt;  
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2004}})&lt;/small&gt;
| [[Andrej Hauptman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2004}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2005 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}})&lt;/small&gt;
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}})&lt;/small&gt;
| [[Boštjan Rezman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2005}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 &amp; 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &amp;nbsp;
| [[Jure Golčer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2006}})&lt;/small&gt; 
| [[Tomaž Nose]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2006}})&lt;/small&gt; 
| [[Uroš Silar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Swiag Pro Cycling Team)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|1. julij 2007 &amp;nbsp;
| [[Polhov Gradec]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Valjavec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2007}})&lt;/small&gt;
| [[Tomaž Nose]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2007}})&lt;/small&gt; 
| [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2007}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &amp;nbsp;
| [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UNI|2008}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Stare]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}&lt;/small&gt;28. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2009}})&lt;/small&gt;
| [[Jure Kocjan]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CMO|2009}})&lt;/small&gt;
| [[Janez Brajkovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2009}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2009&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO &amp; FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &amp;nbsp;
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2010}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2010}})&lt;/small&gt; 
| [[Blaž Furdi]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2010}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 2010&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &amp;nbsp;
| [[Grega Bole]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2011}})&lt;/small&gt;
| [[Blaž Furdi]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2011}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2011}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Kromberk 2011&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &amp;nbsp;
| [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2012}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Kump]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2012}})&lt;/small&gt; 
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2012}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2012&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &amp;nbsp;
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2013}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mugerli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; 
| [[Jure Golčer]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|Tirol|2013}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mugerli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GIA|2014}})&lt;/small&gt;
| [[Kristjan Fajt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &amp;nbsp; 
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2015}})&lt;/small&gt;
| [[Kristjan Fajt]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2015}})&lt;/small&gt;
| [[Borut Božič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2015}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[Ihan]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CTN|2016}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2016a}})&lt;/small&gt;
| [[David Per]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2016}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &amp;nbsp;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2017}})&lt;/small&gt;
| [[Grega Bole]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2017}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2017}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kranj 2017&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2018&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2019 &amp;nbsp; 
| [[Radovljica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &amp;nbsp;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt;
| [[Gašper Katrašnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2019}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Kump]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2019}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Radovljica 2019&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|21. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &amp;nbsp;
| [[Primož Roglič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2020}})&lt;/small&gt;
| [[Tadej Pogačar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2020}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Cerklje 2020&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Jan Polanc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2021}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Koper 2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &amp;nbsp;
| [[Kristijan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2022}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2022 Maribor&quot;&gt;{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2023}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2023 Radovljica&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &amp;nbsp;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|UAE|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Gal Glivar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|UAZ|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2024 Trebnje&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name =&quot;2024 Trebnje 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &amp;nbsp;
| [[Jakob Omrzel]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bahrain Victorious Development Team|Bahrain Victorious Dev. Team]])&lt;/small&gt;
| [[Jaka Marolt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|SAK|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|TBV|2025}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;2025 Celje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,5 km &amp;nbsp;
| 
|  
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;&gt;{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|}
{{seznam opomb}}

=== Ženske ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Polona Batagelj]]
![[Eugenia Bujak]]
|-
|width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''9 naslovov'''
|3 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvakinja 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|  
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=134|2. avgust 1991 &amp;nbsp;
| width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &amp;nbsp;
| width=155|[[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| width=220|[[Melita Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| width=185|[[Branka Debeljak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Sl. Konjice 91&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|13. junij 1992 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Janez Peternel)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Janez Peternel)&lt;/small&gt; 
| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1992&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. avgust 1993 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Trzic 1993&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|14. avgust 1994 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;  
| &lt;ref name=&quot;Tržič 1994&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}&lt;/small&gt;20. avgust 1995 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt; 
| [[Brank]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Astra)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1995&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 1996 &amp;nbsp; 
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Lenart 1996&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=122|28. junij 2009 &amp;nbsp;
| width=140| [[Mirna Peč]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp; 
| [[Sigrid Corneo]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Menikini – Selle Italia)&lt;/small&gt; || [[Blaža Klemenčič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Felt International MTB Team)&lt;/small&gt; || [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Pedale Castellano)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2009&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Sigrid Corneo]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Top Girls Fassa Bortolo)&lt;/small&gt; || [[Ajda Opeka]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 2010&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Živa Verbič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kromberk 2011&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Petra Zrimšek]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BePink)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2012&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[Ihan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; || [[Katja Jeretina]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kranj 2017&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Health Mate–Cyclelive Team)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2018&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018  (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Radovljica 2019&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|21. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lviv Cycling Team]])&lt;/small&gt; || [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana]])&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Cerklje 2020&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Massi–Tactic)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Koper 2021&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Massi–Tactic)&lt;/small&gt; ||  [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2022 Maribor&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2023 Radovljica&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liv AlUla Jayco)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)&lt;/small&gt;
| [[Špela Kern]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2024 Trebnje&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name =&quot;2024 Trebnje 2&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt; 
| [[Nika Bobnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(NEXETIS)&lt;/small&gt; 
| [[Špela Kern]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;2025 Celje&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &amp;nbsp;
| 
|  
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;/&gt;
|}
{{seznam opomb}}

== Poglej tudi ==
* [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]]

== Sklici in opombe ==
{{Sklici|50em}}

== Viri ==

*{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}}
*{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}}

{{Kolesarske dirke v Sloveniji}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]]</text>
      <sha1>i4a64iohqhkflk5yq7ift97xpkggx6e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686666</id>
      <parentid>6686665</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:21:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ženske */</comment>
      <origin>6686666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50889" sha1="g242yvc4lnh8oza0oh2uwajdzi67mm6" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Državno prvenstvo Slovenije&lt;br&gt;v cestno kolesarski dirki
| current_event = 
| image         = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]]
| date          = 20.–30. junij
| region        = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = cestna dirka
| competition   = državno prvenstvo
| type          = enodnevna krožna dirka
| organiser     = različni klubi
| director      = 
| first         = 2. avgust 1991
| number        = 35 (moški)&lt;br&gt;23 (ženske)
| final         =
| firstwinner   = Sandi Šmerc (M)&lt;br&gt;Marija Trobec (Ž)
| mostwins      = 
| mostrecent    = [[Jakob Omrzel]] (M)&lt;br&gt;[[Eugenia Bujak]] (Ž)
}}

'''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. 

Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka.

Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd.

Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. 

Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke.  

DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji.

== Statistika ==

=== Večkratni članski državni prvaki ===
Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite).
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;105&quot;|Moški
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;68&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010
|-
| [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007
|-
| [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009
|-
| [[Borut Božič]] || 2008, 2012
|-
| [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015
|-
| [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021
|-
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024
|-
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Ženske
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;168&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,&lt;br&gt;2015, 2016, 2017, 2018
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995
|-
| align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996
|-
| [[Urša Pintar]] || 2020, 2023
|}

=== Prireditelji ===
{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Moški
|- 
! align=center|7
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
|- 
! align=center|6
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|-
! align=center|4 
| [[Mirna Peč]]
|- 
! align=center|2
| [[Tržič]]
|- 
! align=center|2
| [[Radovljica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[Stari trg ob Kolpi]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]]
|- 
! align=center|1
| [[Polhov Gradec]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
|- 
! align=center|1
| [[Ihan]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Ženske
|-
! align=center|4 
| [[Mirna Peč]]
|- 
! align=center|3
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|- 
! align=center|2
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
|- 
! align=center|2
| [[Tržič]]
|- 
! align=center|1
| [[Radovljica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
|- 
! align=center|1
| [[Ihan]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}   
|}

== Elite ==
Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.&lt;ref name=&quot;Sl. Konjice 91&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991.2&quot;/&gt;

=== Moški ===
{{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places=
{{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova&lt;br&gt;Gorica]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg&lt;br&gt;ob Kolpi]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}}
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Matej Mohorič]]
![[Primož Roglič]]
|-
|width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''2 naslova'''
|1 naslov
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvak 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=129|&lt;small&gt;{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}&lt;/small&gt;2. avgust 1991 &amp;nbsp;
| width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &amp;nbsp;
| width=198|[[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Merx Celje)&lt;/small&gt;
| width=191|[[Aleš Pagon]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| width=171|[[Marko Polanc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991.2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=122|13. junij 1992 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &amp;nbsp;
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Astra Veletrgovina)&lt;/small&gt;
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Celje)&lt;/small&gt;
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1992}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Ptuj 1992&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. avgust 1993 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &amp;nbsp;
| [[Marko Velkovrh]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Bogdan Fink]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Jure Robič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1993}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Trzic 1993&quot;&gt;{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|14. avgust 1994 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &amp;nbsp;
| [[Martin Hvastija]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt;
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1994}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1994}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Tržič 1994&quot;&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. avgust 1995 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &amp;nbsp;
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Borut Rovšček]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1995}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1995&quot;&gt;{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 1996 &amp;nbsp; 
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &amp;nbsp;
| [[Bogdan Ravbar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Papež]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1996}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Lenart 1996&quot;&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1997 &amp;nbsp; 
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1997}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|5. julij 1998 &amp;nbsp; 
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &amp;nbsp;
| [[Igor Kranjec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; 
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1998}})&lt;/small&gt;  
| [[Sandi Šmerc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1998}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 1999 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Križnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1999}})&lt;/small&gt; 
| [[Igor Kranjec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; 
| [[Branko Filip]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GST|1999}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}&lt;/small&gt;25. junij 2000 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &amp;nbsp;
| [[Andrej Hauptman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VIN|2000}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bosch Hausgeräte]])&lt;/small&gt; 
| [[Uroš Murn]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|MDN|2000}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|1. julij 2001 &amp;nbsp;
| [[Stari trg ob Kolpi]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &amp;nbsp;
| [[Martin Derganc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;  
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt; 
| [[Branko Filip]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;  
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2002 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &amp;nbsp;
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])&lt;/small&gt; 
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|NUR|2002}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Zajc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BK Kamen)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2003 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Valjavec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|FAS|2003}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| [[Boštjan Mervar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2004 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &amp;nbsp;
| [[Uroš Murn]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PHO|2004}})&lt;/small&gt;  
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2004}})&lt;/small&gt;
| [[Andrej Hauptman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2004}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2005 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}})&lt;/small&gt;
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}})&lt;/small&gt;
| [[Boštjan Rezman]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2005}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 &amp; 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &amp;nbsp;
| [[Jure Golčer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2006}})&lt;/small&gt; 
| [[Tomaž Nose]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2006}})&lt;/small&gt; 
| [[Uroš Silar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Swiag Pro Cycling Team)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|1. julij 2007 &amp;nbsp;
| [[Polhov Gradec]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Valjavec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2007}})&lt;/small&gt;
| [[Tomaž Nose]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2007}})&lt;/small&gt; 
| [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2007}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &amp;nbsp;
| [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UNI|2008}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Stare]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}&lt;/small&gt;28. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2009}})&lt;/small&gt;
| [[Jure Kocjan]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CMO|2009}})&lt;/small&gt;
| [[Janez Brajkovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2009}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2009&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO &amp; FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &amp;nbsp;
| [[Gorazd Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2010}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2010}})&lt;/small&gt; 
| [[Blaž Furdi]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2010}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 2010&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &amp;nbsp;
| [[Grega Bole]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2011}})&lt;/small&gt;
| [[Blaž Furdi]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2011}})&lt;/small&gt; 
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2011}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Kromberk 2011&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &amp;nbsp;
| [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2012}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Kump]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2012}})&lt;/small&gt; 
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2012}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2012&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &amp;nbsp;
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2013}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mugerli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; 
| [[Jure Golčer]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|Tirol|2013}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mugerli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GIA|2014}})&lt;/small&gt;
| [[Kristjan Fajt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &amp;nbsp; 
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2015}})&lt;/small&gt;
| [[Kristjan Fajt]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2015}})&lt;/small&gt;
| [[Borut Božič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2015}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[Ihan]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CTN|2016}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2016a}})&lt;/small&gt;
| [[David Per]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2016}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &amp;nbsp;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2017}})&lt;/small&gt;
| [[Grega Bole]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2017}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2017}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kranj 2017&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Pibernik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2018}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2018&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2019 &amp;nbsp; 
| [[Radovljica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &amp;nbsp;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt;
| [[Gašper Katrašnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2019}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Kump]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2019}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Radovljica 2019&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|21. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &amp;nbsp;
| [[Primož Roglič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2020}})&lt;/small&gt;
| [[Tadej Pogačar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2020}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Cerklje 2020&quot;&gt;{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Jan Polanc]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2021}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Koper 2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &amp;nbsp;
| [[Kristijan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2022}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2022 Maribor&quot;&gt;{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Luka Mezgec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BEX men|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2023}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2023 Radovljica&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &amp;nbsp;
| [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|UAE|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Gal Glivar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|UAZ|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2024 Trebnje&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name =&quot;2024 Trebnje 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &amp;nbsp;
| [[Jakob Omrzel]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bahrain Victorious Development Team|Bahrain Victorious Dev. Team]])&lt;/small&gt;
| [[Jaka Marolt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|SAK|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|TBV|2025}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;2025 Celje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,5 km &amp;nbsp;
| 
|  
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;&gt;{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|}
{{seznam opomb}}

=== Ženske ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Polona Batagelj]]
![[Eugenia Bujak]]
|-
|width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''9 naslovov'''
|3 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvakinja 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|  
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=134|2. avgust 1991 &amp;nbsp;
| width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &amp;nbsp;
| width=155|[[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| width=220|[[Melita Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| width=185|[[Branka Debeljak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Slovenske Konjice 1991&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Sl. Konjice 91&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|13. junij 1992 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Janez Peternel)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Janez Peternel)&lt;/small&gt; 
| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1992&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. avgust 1993 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Trzic 1993&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|14. avgust 1994 &amp;nbsp;
| [[Tržič]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;  
| &lt;ref name=&quot;Tržič 1994&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}&lt;/small&gt;20. avgust 1995 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt; 
| [[Brank]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Astra)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 1995&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 1996 &amp;nbsp; 
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team Jezersko)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Lenart 1996&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=122|28. junij 2009 &amp;nbsp;
| width=140| [[Mirna Peč]]
| width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp; 
| [[Sigrid Corneo]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Menikini – Selle Italia)&lt;/small&gt; || [[Blaža Klemenčič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Felt International MTB Team)&lt;/small&gt; || [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Pedale Castellano)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2009&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Sigrid Corneo]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Top Girls Fassa Bortolo)&lt;/small&gt; || [[Ajda Opeka]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ptuj 2010&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Živa Verbič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kromberk 2011&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; || [[Petra Zrimšek]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BePink)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2012&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc - Klub Polet)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[Ihan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; || [[Katja Jeretina]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kranj 2017&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|24. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[Mirna Peč]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Health Mate–Cyclelive Team)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Mirna Pec 2018&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018  (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|30. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Radovljica 2019&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|21. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Lviv Cycling Team]])&lt;/small&gt; || [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana]])&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Cerklje 2020&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Massi–Tactic)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Koper 2021&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt; || [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Massi–Tactic)&lt;/small&gt; ||  [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2022 Maribor&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[Radovljica]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Špela Kern]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2023 Radovljica&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Liv AlUla Jayco)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)&lt;/small&gt;
| [[Špela Kern]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name =&quot;2024 Trebnje&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name =&quot;2024 Trebnje 2&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt; 
| [[Nika Bobnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(NEXETIS)&lt;/small&gt; 
| [[Špela Kern]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cofidis)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;2025 Celje&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|87,2 km &amp;nbsp;
| 
|  
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;/&gt;
|}
{{seznam opomb}}

== Poglej tudi ==
* [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]]

== Sklici in opombe ==
{{Sklici|50em}}

== Viri ==

*{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}}
*{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}}

{{Kolesarske dirke v Sloveniji}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]]</text>
      <sha1>g242yvc4lnh8oza0oh2uwajdzi67mm6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>466616</id>
    <revision>
      <id>6686658</id>
      <parentid>6684225</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:14:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moški */</comment>
      <origin>6686658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48599" sha1="0abwfkuzib0g4fv474oi5f98kd2p202" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Državno prvenstvo Slovenije&lt;br&gt;v vožnji na čas (kronometru)
| current_event = 
| image         = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]]
| date          = junij
| region        = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = kronometer
| competition   = državno prvenstvo
| type          = enodnevna dirka
| organiser     = različni klubi
| director      = 
| first       = 13. oktober 1991
| number        = 32 (moški)&lt;br&gt;24 (ženske) 
| final         =
| firstwinner   = [[Marko Baloh]] (M)&lt;br&gt;Kristan (Ž)
| mostwins      = 5x – [[Gregor Gazvoda]] (M)&lt;br&gt;5x – [[Tjaša Rutar]] (Ž)
| mostrecent    = [[Mihael Štajnar]] (M)&lt;br&gt;[[Eugenia Bujak]] (Ž)
}}

'''Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas''' ali '''kronometru''' poteka od leta 1991 naprej.

Leta 2006 in 2007 je [[Kristijan Koren]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, samo zato ker je postavil absolutno najboljši čas in s tem povzročil veliko zmede. Državni prvaka za ti dve leti med člani pa sta postala [[Kristjan Fajt]] (2006) in leto kasneje še [[Gregor Gazvoda]], čeprav sta oba imela absolutno le drugi najboljši čas. Isto se je ponovilo še dve leti kasneje na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd.

Od 2012 do 2020 je bilo prvenstvo v Ljubljani v okviru [[Kolesarski maraton Franja|Maratona Franja]] na relaciji BTC–[[Domžale]]–BTC.

== Statistika ==

=== Večkratni članski državni prvaki ===
Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite).
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;115&quot;|Moški
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;180&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|'''5''' || [[Gregor Gazvoda]] || 2005, 2007, 2008, 2010, 2014
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|'''4''' ||[[Jan Tratnik]] || 2015, 2018, 2021, 2022
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=2|'''3''' || [[Robert Pintarič]] || 1994, 1995, 1996
|-
| [[Tadej Pogačar]] || 2019, 2020, 2023
|-
| align=center rowspan=3 bgcolor=#BCD4E6|'''2''' || [[Saša Sviben]] || 1993, 1997
|-
| [[Mitja Mahorič]] || 2001, 2003
|-
| [[Janez Brajkovič]] || 2009, 2011
|-
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot;|Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Ženske
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''5''' || [[Tjaša Rutar]] || 2008, 2009, 2010, 2011, 2012
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2 rowspan=2|'''4''' || [[Urška Žigart]] || 2020, 2022, 2023, 2024
|-
| [[Eugenia Bujak]] || 2018, 2019, 2021, 2025
|-
| align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Minka Logonder]] || 1995, 1996
|-
| [[Urša Pintar]] || 2016, 2017
|}

=== Prireditelji ===
{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Moški
|- 
! align=center|8
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
|- 
! align=center|8
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
|- 
! align=center|1
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
|- 
! align=center|1
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[Podčetrtek|Atomske toplice]]
|- 
! align=center|1
| [[Kozje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Zagreb.svg|15px]] [[Zagreb]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Tišina.png|15px]] [[Tišina]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Ženske
|- 
! align=center|8
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
|- 
! align=center|6
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
|- 
! align=center|1
| [[Kozje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}   
|}

==Elite==
=== Moški ===
{{Location map+|Slovenia|float=right|width=400|caption=Vsi gostitelji prvenstva na čas od leta 1991|places=
{{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.157322 |long=15.597397|label=[[Podčetrtek|Atomske toplice]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.074 |long=15.559|label=[[Kozje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.8 |long= 15.166667|label=[[Novo Mesto|Novo mesto]])|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.864489|long= 15.142178|label=[[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.655833 |long=16.093333|label=[[Tišina]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.816667 |long=15.983333|label=[[Zagreb]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;gostil skupno SLO &amp; HRV prvenstvo&lt;/small&gt;|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.969497 |long=13.645492|label=[[Solkan]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.055556 |long=14.508333|label=[[Ljubljana]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.360278 |long=14.03|label=[[Pokljuka]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=left}}
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Gregor Gazvoda]]
![[Jan Tratnik]]
|-
|width=50|[[Slika:Gregor Gazvoda (7065166319).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Jan Tratnik (2021 Slovenian National Time Trial Championships, Koper).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''5 naslovov'''
|4 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Tadej Pogačar]]
![[Primož Roglič]]
|-
|width=50|[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Primož Roglič (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|3 naslovi
|1 naslov
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvak 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=138|13. oktober 1991 &amp;nbsp;
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|40,8 km &amp;nbsp;
| width=189|[[Marko Baloh]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Merx Celje)&lt;/small&gt;
| width=189|[[Sandi Papež]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1991}})&lt;/small&gt;
| width=189|[[Igor Bertoncelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Sl. Konjice&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JPU02MJ6/9/index.html#zoom=z|title=Kolesarji po dežju in toči|date=14. oktober 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1992 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|16. oktober 1993 &amp;nbsp;
| [[Podčetrtek|At. toplice]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|42 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Robert Pintarič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt; 
| [[Marko Baloh]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-9WHRM4MP/11/index.html#zoom=z|title=Svibnu kolesarski tron|date=18. oktober 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-9WHRM4MP/14/index.html#zoom=z|title=Šport v številkah: Kolesarsko DP v kronometru|date=18. oktober 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. oktober 1994 &amp;nbsp;
| [[Kozje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt; 
| [[Borut Rovšček]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1994}})&lt;/small&gt;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7PGZYJM1/d35bafb8-1b38-4754-8d67-eca840261ba4/PDF|title=Sandi Papež klasik brez Sandija (stran 10)|date=13. oktober 1994|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kozje 1994&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LJ6XL5B1/11/index.html#zoom=z|title=Pintarič kos tudi mrazu|date=10. oktober 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|3. junij 1995 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1995}})&lt;/small&gt;
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NP8XTTDG/624dc0bf-8469-44df-b244-2d246acda72f/PDF|title=Ravbar pobegnil ob pravem trenutku (stran 35)|date=6. junij 1995|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kranj 1995&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-WU3K5CML/13/index.html#zoom=z|title=VN Kranja B. Ravbarju|date=5. junij 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1996 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22,7 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Novo mesto 1996&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-KPGAQUX4/15/index.html#zoom=z|title=Maščevanje Rogovcev, Pintarič tretjič zapored|date=1. julij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. september 1997 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6JQU55AZ/9bb04f3f-e89c-4fbd-9ba2-4276555442d6/PDF|title=Odlične hitrosti na kronometru (stran 25)|date=30. september 1997|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-V74ZSRLN/15/index.html#zoom=z|title=&quot;Keki&quot; ga je potolažil|date=29. september 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1998 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 1999 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|48,6 km &amp;nbsp;
| [[Branko Filip]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GST|1999}})&lt;/small&gt;  || [[Saša Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; || [[Kristjan Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|DVE|1999}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-397ZN9E6/bbc0c30c-413a-451e-8fb7-186978210847/PDF|title=Ta teden za Veliko nagrado Perutnine (stran 25)|date=24. junij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Zagreb]] (2000) – je gostil skupno državno prvenstvo v kronometru za [[Hrvaška|hrvaške]] in [[Slovenija|slovenske]] kolesarje.}}&lt;/small&gt;22. junij 2000 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Zagreb.svg|15px]] [[Zagreb]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|n/a &amp;nbsp;
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bosch Hausgeräte]])&lt;/small&gt; || [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2000}})&lt;/small&gt; || [[Igor Kranjec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2000}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2001 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,5 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt; || [[Sašo Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Stabil-Steiermark]])&lt;/small&gt; || [[Boris Premužič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5YK7BGRG/c648582a-22a8-4354-94ba-a43492476389/PDF|title=Državna prvaka Mahorič in Gazvoda (stran 25)|date=5. julij 2001|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|2002 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2003 &amp;nbsp;
| [[File:Tišina.png|15px]] [[Tišina]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}}) &lt;/small&gt;|| [[Valter Bonča]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}}) &lt;/small&gt;|| [[Dean Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Kolesarstvo: Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2003|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2004 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37 km &amp;nbsp;
| [[Dean Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TEN|2004}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2004}}) &lt;/small&gt;|| [[Boris Premužič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2004}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8HBCW7FY/38f50e57-9ce2-452a-b63d-038bf463dcbc/PDF|title=Gorenjci prijetno presenetili (stran 11)|date=29. junij 2004|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|19. junij 2005 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,4 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}}) &lt;/small&gt;|| [[Valter Bonča]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2005}})&lt;/small&gt; || [[Dean Podgornik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TEN|2005}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6OMV3SSQ/889be33e-9716-441c-98a4-a2f04f3b5ebd/PDF|title=Gazvoda prvič med člani (page 7)|date=21. junij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/gazvoda-drzavni-prvak.html|title=Gazvoda državni prvak|date=19. junij 2005|work=[[24ur]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2006) – absolutni zmagovalec po času je bil [[Kristjan Koren]] (a le državni prvak do U23), [[Kristjan Fajt]] pa je postal članski državni prvak (Elite).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/fajtu-naslov-v-kronometru/114566|title=Fajtu naslov v kronometru|date=8. oktober 2006|publisher=MMC RTV Slovenija}}&lt;/ref&gt;}}&lt;/small&gt;8. oktober 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,6 km &amp;nbsp;
| [[Kristjan Fajt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; || [[David Tratnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; || [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H9S96OGX/782dd5d5-3d5b-4907-9255-32212b1c844c/PDF|title=Kolesarstvo: Savčan Koren najboljši (stran 8)|date=10. oktober 2006|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2007) – absolutni zmagovalec po času je bil [[Kristjan Koren]] (a le državni prvak do U23), [[Gregor Gazvoda|Gazvoda]] pa je postal članski državni prvak (Elite).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/brajkovic-izvisel-za-tour-53348|title=Brajkovič izvisel za Tour|date=24 June 2009|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Solkan 2007&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2007_Rezultati/DP_2007_kronometer_Solkan.pdf|title=Državno prvenstvo v kronometru 2007 (uradni rezultati)|date=25. junij 2007|work=kolesarska-zveza.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;}}&lt;/small&gt;25. junij 2007 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2007}})&lt;/small&gt; || [[Matej Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CAN|2007}})&lt;/small&gt; || [[Dean Podgornik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[MapaMap-BantProfi]])&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/gazvodi-clanski-naslov-absolutno-najhitrejsi-koren.html|title=Gazvodi članski naslov, absolutno najhitrejši Koren|date=25. junij 2010|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gazvodi-naslov-korenu-najhitrejsi-cas/118486|title=Gazvodi naslov, Korenu najhitrejši čas|date=25. junij 2007|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37.9 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; || [[Jure Zrimšek]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2008}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/gazvoda-tretjic-prvak-v-kronometru-26532|title=Gazvoda tretjič prvak v kronometru|date=25. junij 2008|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2009) – [[Blaž Jarc]] je postavil absolutno drugi najboljši čas, a je nastopal le v kategoriji do U-23.}}&lt;/small&gt;25. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Janez Brajkovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2009}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[EQA–Meitan Hompo–Graphite]])&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GEF|2009}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/jezen-jani-potolkel-konkurenco-53424|title=Jezen Jani potolkel konkurenco|date=25. junij 2011|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,7 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GWO|2010}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CAN|2010}})&lt;/small&gt; || [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VCD|2010}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/gazvoda-se-vedno-v-vrhu-slovenskega-kronometra.html|title=Gazvoda še vedno v vrhu slovenskega kronometra|date=25. junij 2010|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/gazvoda-prvak-v-skromni-konkurenci/233353|title=Gazvoda prvak v skromni konkurenci|date=25. junij 2010|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Janez Brajkovič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|RSH|2011}})&lt;/small&gt; || [[Robert Vrečer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Obrazi Delo Revije)&lt;/small&gt; || bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|{{efn|[[Solkan]] (2011) – [[Kristijan Koren|Koren]] je bil tretji. Vsi njegovi rezultati iz tega in naslednjega leta pa so bili leta 2019 zaradi dopinga za nazaj izbrisani in razveljavljeni.}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(odvzeto leta 2019)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Solkan 2011&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/brajkovic-drzavni-prvak-127509|title=Brajkovič državni prvak|date=26. junij 2011|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,4 km &amp;nbsp;
| [[Robert Vrečer]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VBG|2012}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ALM|2012}})&lt;/small&gt; || [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2012}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/vrecer-slovenski-prvak-v-kronometru-373867|title=Vrečer slovenski prvak v kronometru|date=8. junij 2012|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,2 km &amp;nbsp;
| [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; || [[Matej Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Fajt]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2013&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.morel.si/Sport/Slovenija_Dobili_nove_drzavne_prvake_v_kronometru/|title=Slovenija: Dobili nove državne prvake v kronometru|date=8. junij 2013|work=morel.si|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220807164428/https://www.morel.si/Sport/Slovenija_Dobili_nove_drzavne_prvake_v_kronometru/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|6. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GWO|2014}})&lt;/small&gt; || [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt; || [[Blaž Jarc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BOH|2014}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/foto-gazvoda-novi-drzavni-prvak-v-kronometru/338800|title=Slovenija: Dobili nove državne prvake v kronometru|date=6. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|12. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CTN|2015}})&lt;/small&gt; || [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2015}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|KIN|2015}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-in-batageljeva-drzavna-prvaka-v-kronometru.html|title=Tratnik in Batageljeva državna prvaka v kronometru|date=12. junij 2015|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.adria-mobil-cycling.com/sl/novica/522/522-jon-bozic-prvak-in-podprvak-hkrati|title=Jon Božič prvak in podprvak hkrati|date=12. junij 2015|work=adria-mobil-cycling.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|10. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Primož Roglič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2016}})&lt;/small&gt;|| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2016}})&lt;/small&gt; || [[Rok Korošec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2016}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042740774|title=Roglič poskuša narediti vse, da napreduje|date=11. junij 2016|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504202140/https://www.dnevnik.si/1042740774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/v-zivo-prolog-za-franjo-in-boj-za-drzavne-naslove-419396|title=Primož Roglič postal državni prvak v kronometru|date=10. junij 2016|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2017}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2017}})&lt;/small&gt; || [[Izidor Penko]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2017}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/v-kronometru-slavila-polanc-in-pintarjeva-292060|title=V kronometru slavila Polanc in Pintarjeva|date=8. junij 2018|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CDT|2018}})&lt;/small&gt; || [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2018}})&lt;/small&gt; || [[Izidor Penko]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2018}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2018&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/drzavna-prvaka-v-kronometru-tratnik-in-bujakova/457499|title=Državna prvaka v kronometru Tratnik in Bujakova|date=8. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2019}})&lt;/small&gt;|| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt; || [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uaeteamemirates.com/pogacar-new-slovenian-champion-tt/|title=Pogačar new Slovenian champion in TT|date=7. junij 2019|work=uaeteamemirates.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt; || [[Primož Roglič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2020}})&lt;/small&gt;|| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uaeteamemirates.com/pogacar-takes-title-polanc-claims-bronze/|title=Pogačar storms to Slovenian TT champs win|date=28. junij 2020|work=uaeteamemirates.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Pokljuka 2020&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvak-v-kronometru-osem-sekund-hitrejsi-od-roglica/528678|title=Pogačar prvak v kronometru, osem sekund hitrejši od Rogliča|date=28. junij 2020|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|17. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|31,5 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ugnal-polanca-in-pogacarja-sem-peljal-tudi-ze-boljse-kronometre/584628|title=Tratnik ugnal Polanca in Pogačarja: &quot;Sem peljal tudi že boljše kronometre&quot;|date=17. junij 2021|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]] (2022) – kronometer je bil prvotno predviden v [[Maribor]]u (tako kot cestna dirka), a so ga zadnji hip prestavili v [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]] ([[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]).&lt;br&gt; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;V Karteljevem je bilo hkrati z slovenskim, organizirano tudi avstrijsko državno prvenstvo v vožnji na čas (kronometru).}}&lt;/small&gt;23. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|28,8 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt; 
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2022}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tratnik ubranil naslov državnega prvaka v kronometru |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ubranil-naslov-drzavnega-prvaka-v-kronometru/631900 |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|access-date=23. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|22. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAE|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Pavlič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(mebloJOGI Pro-concrete)&lt;/small&gt;
| [[Anže Skok]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2023}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2023&quot;&gt;{{navedi splet |title=Pogačar za minuto in pol izboljšal čas izpred treh let|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-za-minuto-in-pol-izboljsal-cas-izpred-treh-let/672639|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|30,1 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Jaka Primožič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|HAC|2024}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2024&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ITT 2024 2&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|29 km &amp;nbsp;
| [[Mihael Štajnar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|LGS|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Matic Žumer]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|ADR|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Timotej Bavec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Ribno Alpine Resort Bled)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;TT 2025&quot;&gt;{{cite web |title=Eugenia Bujak in Mihael Štajnar državna prvaka v kronometru|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/eugenia-bujak-in-mihael-stajnar-drzavna-prvaka-v-kronometru/750254|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|28,8 km &amp;nbsp;
| 
| 
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;&gt;{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|}
{{seznam opomb}}

=== Ženske ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Tjaša Rutar]]
![[Urška Žigart]]
![[Eugenia Bujak]]
|-
|width=50|[[Slika:Tjasa Rutar - Women's Tour of Thuringia 2012 (aka).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:2021 WK Vlaanderen 094 Urška Žigart.jpg|sredina|brezokvirja|60x]]
|width=50|[[Slika:2017 Fleche Wallonne 049.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''5 naslovov'''
|4 naslovi
|4 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvakinja
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=138|13. oktober 1991 &amp;nbsp;
| width=118|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|13,6 km &amp;nbsp;
| width=189|[[Kristan]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(AS Astra VT)&lt;/small&gt;
| width=189|[[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| width=189| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Sl. Konjice&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1992 – 1993 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. oktober 1994 &amp;nbsp;
| [[Kozje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|16,5 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kozje 1994&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|3. junij 1995 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|20 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Krebs]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Avs)&lt;/small&gt;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kranj 1995&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1996 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|14 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Novo mesto 1996&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2005 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. oktober 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|13 km &amp;nbsp;
| [[Katja Šorli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Brda Dobrovo)&lt;/small&gt; 
| [[Jelka Rakuš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bambi AU2)&lt;/small&gt;
| [[Maja Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bicikel.com/novica/koren-najhitrejsi-fajt-drzavni-prvak|title=Koren najhitrejši, Fajt državni prvak|date=8. oktober 2006|work=bicikel.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2007) – na štartu ženske tekme je bila samo ena tekmovalka.}}&lt;/small&gt;25. junij 2007 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;  
| [[Jelka Rakuš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bam.bi BI-A2U)&lt;/small&gt; 
| bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|
| bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2007/result|title=2007 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25 June 2007|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Solkan 2007&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Postojna)&lt;/small&gt; 
| [[Katja Šorli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Brda Dobrovo)&lt;/small&gt;
| [[Ajda Opeka]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Postojna)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2008/06/|title=Tjaša Rutar blog 2008|date=27. junij 2008|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509220618/http://rutartjasa.blog.siol.net/2008/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2008_Rezultati/DP_v_kronometru_-_Solkan2008_-_Rezultati.pdf|title=DP Slovenije v vožnji na čas 2008 (uradni rezultati)|date=25. junij 2008|work=kolesarska-zveza.si|accessdate=2022-07-08|archive-date=2022-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708070318/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2008_Rezultati/DP_v_kronometru_-_Solkan2008_-_Rezultati.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Pedale Castellano)&lt;/small&gt;
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2009/06/|title=Tjaša Rutar blog 2009|date=30. junij 2009|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210532/http://rutartjasa.blog.siol.net/2009/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2009|title=2009 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25. junij 2009|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Sigrid Corneo]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Top Girls Fassa Bortolo)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/26/dp-kronometer/|title=Tjaša Rutar blog 2010|date=25. junij 2010|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509230525/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/26/dp-kronometer/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2010|title=2010 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25. junij 2010|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp; 
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Solkan 2011&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2011/result/result/result|title=2011 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=26. junij 2011|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18,6 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2012|title=2012 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=8. junij 2012|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/rekreacija/maraton-franja-triatloncu-plesetu-230013|title=Maraton Franja triatloncu Plešetu|date=8. junij 2012|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc–Klub Polet)&lt;/small&gt;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Diadora–Pasta Zara)&lt;/small&gt;
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc–Klub Polet)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2013&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2013|title=2013 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=7. junij 2013|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|6. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=2535&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title= ELZ - Državno prvenstvo SLO 2014 - Elite - ženske - 18km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|12. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;  
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/4d0/289/20150612-Franja-Krono.pdf|title=ELZ - Državno prvenstvo SLO 2015 - Elite - ženske - 22km|accessdate=2019-09-24|archive-date=2019-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190924100326/http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/4d0/289/20150612-Franja-Krono.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|10. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(n/a)&lt;/small&gt; 
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=2995&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title=ELZ - Državno prvenstvo SLO 2016 - Elite - ženske - 22km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,2 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=3224&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title= ELZ - Državno prvenstvo SLO 2017 - Elite - ženske - 21,2km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2018&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kolesarska-zveza.si/sl/pogacar-novi-drzavni-prvak-v-kronometru/|title=Pogačar novi državni prvak v kronometru|date=7. junij 2019|work=Slovenska kolesarska zveza}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Blaža Klemenčič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Habitat Mountainbike Team)&lt;/small&gt;
| [[Urška Bravec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Pokljuka 2020&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|17. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,2 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team BikeExchange)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2021|title=2011 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=17. junij 2021|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ugnal-polanca-in-pogacarja-sem-peljal-tudi-ze-boljse-kronometre/584628|title=Tratnik ugnal Polanca in Pogačarja: &quot;Sem peljal tudi že boljše kronometre&quot;|date=17. junij 2021|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|14,4 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team BikeExchange–Jayco)&lt;/small&gt;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=2022 National Championships Slovenia WE - ITT (NC) |url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2022/result |website=Procyclingstats |access-date=23. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|22. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| [[Nika Bobnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2023&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|20 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Hana Žumer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Amb)&lt;/small&gt;
| [[Ema Pirš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Amb)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2024&quot;&gt;{{navedi splet |title=Državno prvenstvo v kronometru 2024 (uradni rezultati) |url=https://prijavim.se/uploads/5437_result.pdf |website=prijavim.se |date=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ITT 2024 2&quot;&gt;{{navedi splet |title=
Urška Žigart četrtič in Matej Mohorič prvič do naslova državnih prvakov v vožnji na čas|url=https://prijavim.se/index_page/news/17146/urska-zigart-cetrtic-in-matej-mohoric-prvic-do-naslova-drzavnih-prvakov-v-voznji-na-cas |website=prijavim.se |date=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,7 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|COF|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(AG Insurance–Soudal)&lt;/small&gt;
| [[Vita Movrin]] &lt;br&gt;&lt;br&gt;
| &lt;ref name=&quot;TT 2025&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0| &amp;nbsp;
| 
| 
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;/&gt;
|}
{{seznam opomb}}

== Poglej tudi ==
* [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

{{Kolesarske dirke v Sloveniji}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Kronometer]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]]</text>
      <sha1>0abwfkuzib0g4fv474oi5f98kd2p202</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686660</id>
      <parentid>6686658</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:15:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ženske */</comment>
      <origin>6686660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48606" sha1="1i8ojuqsfppik4vy3rspxitmshfrebn" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Državno prvenstvo Slovenije&lt;br&gt;v vožnji na čas (kronometru)
| current_event = 
| image         = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]]
| date          = junij
| region        = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = kronometer
| competition   = državno prvenstvo
| type          = enodnevna dirka
| organiser     = različni klubi
| director      = 
| first       = 13. oktober 1991
| number        = 32 (moški)&lt;br&gt;24 (ženske) 
| final         =
| firstwinner   = [[Marko Baloh]] (M)&lt;br&gt;Kristan (Ž)
| mostwins      = 5x – [[Gregor Gazvoda]] (M)&lt;br&gt;5x – [[Tjaša Rutar]] (Ž)
| mostrecent    = [[Mihael Štajnar]] (M)&lt;br&gt;[[Eugenia Bujak]] (Ž)
}}

'''Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas''' ali '''kronometru''' poteka od leta 1991 naprej.

Leta 2006 in 2007 je [[Kristijan Koren]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, samo zato ker je postavil absolutno najboljši čas in s tem povzročil veliko zmede. Državni prvaka za ti dve leti med člani pa sta postala [[Kristjan Fajt]] (2006) in leto kasneje še [[Gregor Gazvoda]], čeprav sta oba imela absolutno le drugi najboljši čas. Isto se je ponovilo še dve leti kasneje na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd.

Od 2012 do 2020 je bilo prvenstvo v Ljubljani v okviru [[Kolesarski maraton Franja|Maratona Franja]] na relaciji BTC–[[Domžale]]–BTC.

== Statistika ==

=== Večkratni članski državni prvaki ===
Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite).
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot; |Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;115&quot;|Moški
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;180&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|'''5''' || [[Gregor Gazvoda]] || 2005, 2007, 2008, 2010, 2014
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|'''4''' ||[[Jan Tratnik]] || 2015, 2018, 2021, 2022
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=2|'''3''' || [[Robert Pintarič]] || 1994, 1995, 1996
|-
| [[Tadej Pogačar]] || 2019, 2020, 2023
|-
| align=center rowspan=3 bgcolor=#BCD4E6|'''2''' || [[Saša Sviben]] || 1993, 1997
|-
| [[Mitja Mahorič]] || 2001, 2003
|-
| [[Janez Brajkovič]] || 2009, 2011
|-
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;32&quot;|Naslovi
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Ženske
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot;|Leto
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2|'''5''' || [[Tjaša Rutar]] || 2008, 2009, 2010, 2011, 2012
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2 rowspan=2|'''4''' || [[Urška Žigart]] || 2020, 2022, 2023, 2024
|-
| [[Eugenia Bujak]] || 2018, 2019, 2021, 2025
|-
| align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Minka Logonder]] || 1995, 1996
|-
| [[Urša Pintar]] || 2016, 2017
|}

=== Prireditelji ===
{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Moški
|- 
! align=center|8
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
|- 
! align=center|8
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
|- 
! align=center|1
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
|- 
! align=center|1
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[Podčetrtek|Atomske toplice]]
|- 
! align=center|1
| [[Kozje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Zagreb.svg|15px]] [[Zagreb]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Tišina.png|15px]] [[Tišina]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}
|
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;36&quot; |Krat
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;137&quot;|Ženske
|- 
! align=center|8
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
|- 
! align=center|6
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
|- 
! align=center|2
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]]
|- 
! align=center|1
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
|- 
! align=center|1
| [[Kozje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
|- 
! align=center|1
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
|- 
! align=center|1
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]''
|}   
|}

==Elite==
=== Moški ===
{{Location map+|Slovenia|float=right|width=400|caption=Vsi gostitelji prvenstva na čas od leta 1991|places=
{{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.157322 |long=15.597397|label=[[Podčetrtek|Atomske toplice]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.074 |long=15.559|label=[[Kozje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.8 |long= 15.166667|label=[[Novo Mesto|Novo mesto]])|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.864489|long= 15.142178|label=[[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.655833 |long=16.093333|label=[[Tišina]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.816667 |long=15.983333|label=[[Zagreb]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;gostil skupno SLO &amp; HRV prvenstvo&lt;/small&gt;|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.969497 |long=13.645492|label=[[Solkan]]|position=top}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.055556 |long=14.508333|label=[[Ljubljana]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.360278 |long=14.03|label=[[Pokljuka]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=left}}
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Gregor Gazvoda]]
![[Jan Tratnik]]
|-
|width=50|[[Slika:Gregor Gazvoda (7065166319).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Jan Tratnik (2021 Slovenian National Time Trial Championships, Koper).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''5 naslovov'''
|4 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Tadej Pogačar]]
![[Primož Roglič]]
|-
|width=50|[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:Primož Roglič (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|3 naslovi
|1 naslov
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvak 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=138|13. oktober 1991 &amp;nbsp;
| width=106|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|40,8 km &amp;nbsp;
| width=189|[[Marko Baloh]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Merx Celje)&lt;/small&gt;
| width=189|[[Sandi Papež]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1991}})&lt;/small&gt;
| width=189|[[Igor Bertoncelj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1991}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Sl. Konjice&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JPU02MJ6/9/index.html#zoom=z|title=Kolesarji po dežju in toči|date=14. oktober 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1992 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|16. oktober 1993 &amp;nbsp;
| [[Podčetrtek|At. toplice]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|42 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1993}})&lt;/small&gt;
| [[Robert Pintarič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt; 
| [[Marko Baloh]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1993}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-9WHRM4MP/11/index.html#zoom=z|title=Svibnu kolesarski tron|date=18. oktober 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-9WHRM4MP/14/index.html#zoom=z|title=Šport v številkah: Kolesarsko DP v kronometru|date=18. oktober 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. oktober 1994 &amp;nbsp;
| [[Kozje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt; 
| [[Borut Rovšček]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|1994}})&lt;/small&gt;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1994}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7PGZYJM1/d35bafb8-1b38-4754-8d67-eca840261ba4/PDF|title=Sandi Papež klasik brez Sandija (stran 10)|date=13. oktober 1994|work=Dolenjski list}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kozje 1994&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LJ6XL5B1/11/index.html#zoom=z|title=Pintarič kos tudi mrazu|date=10. oktober 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|3. junij 1995 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| [[Brane Ugrenovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|1995}})&lt;/small&gt;
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1995}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NP8XTTDG/624dc0bf-8469-44df-b244-2d246acda72f/PDF|title=Ravbar pobegnil ob pravem trenutku (stran 35)|date=6. junij 1995|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Kranj 1995&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-WU3K5CML/13/index.html#zoom=z|title=VN Kranja B. Ravbarju|date=5. junij 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1996 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22,7 km &amp;nbsp;
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| [[Boris Premužič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1996}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Novo mesto 1996&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-KPGAQUX4/15/index.html#zoom=z|title=Maščevanje Rogovcev, Pintarič tretjič zapored|date=1. julij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. september 1997 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Sašo Sviben]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Robert Pintarič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|1997}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6JQU55AZ/9bb04f3f-e89c-4fbd-9ba2-4276555442d6/PDF|title=Odlične hitrosti na kronometru (stran 25)|date=30. september 1997|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-V74ZSRLN/15/index.html#zoom=z|title=&quot;Keki&quot; ga je potolažil|date=29. september 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1998 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 1999 &amp;nbsp;
| [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|48,6 km &amp;nbsp;
| [[Branko Filip]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GST|1999}})&lt;/small&gt;  || [[Saša Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])&lt;/small&gt; || [[Kristjan Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|DVE|1999}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-397ZN9E6/bbc0c30c-413a-451e-8fb7-186978210847/PDF|title=Ta teden za Veliko nagrado Perutnine (stran 25)|date=24. junij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Zagreb]] (2000) – je gostil skupno državno prvenstvo v kronometru za [[Hrvaška|hrvaške]] in [[Slovenija|slovenske]] kolesarje.}}&lt;/small&gt;22. junij 2000 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Zagreb.svg|15px]] [[Zagreb]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|n/a &amp;nbsp;
| [[Valter Bonča]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bosch Hausgeräte]])&lt;/small&gt; || [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2000}})&lt;/small&gt; || [[Igor Kranjec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2000}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 2001 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,5 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt; || [[Sašo Sviben]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Stabil-Steiermark]])&lt;/small&gt; || [[Boris Premužič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2001}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5YK7BGRG/c648582a-22a8-4354-94ba-a43492476389/PDF|title=Državna prvaka Mahorič in Gazvoda (stran 25)|date=5. julij 2001|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|2002 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za moške v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2003 &amp;nbsp;
| [[File:Tišina.png|15px]] [[Tišina]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|40 km &amp;nbsp;
| [[Mitja Mahorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}}) &lt;/small&gt;|| [[Valter Bonča]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}}) &lt;/small&gt;|| [[Dean Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2003}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Kolesarstvo: Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2003|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2004 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37 km &amp;nbsp;
| [[Dean Podgornik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TEN|2004}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2004}}) &lt;/small&gt;|| [[Boris Premužič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2004}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8HBCW7FY/38f50e57-9ce2-452a-b63d-038bf463dcbc/PDF|title=Gorenjci prijetno presenetili (stran 11)|date=29. junij 2004|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|19. junij 2005 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,4 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2005}}) &lt;/small&gt;|| [[Valter Bonča]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|SAK|2005}})&lt;/small&gt; || [[Dean Podgornik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TEN|2005}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6OMV3SSQ/889be33e-9716-441c-98a4-a2f04f3b5ebd/PDF|title=Gazvoda prvič med člani (page 7)|date=21. junij 2005|work=Štajerski tednik}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/gazvoda-drzavni-prvak.html|title=Gazvoda državni prvak|date=19. junij 2005|work=[[24ur]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2006) – absolutni zmagovalec po času je bil [[Kristjan Koren]] (a le državni prvak do U23), [[Kristjan Fajt]] pa je postal članski državni prvak (Elite).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/fajtu-naslov-v-kronometru/114566|title=Fajtu naslov v kronometru|date=8. oktober 2006|publisher=MMC RTV Slovenija}}&lt;/ref&gt;}}&lt;/small&gt;8. oktober 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,6 km &amp;nbsp;
| [[Kristjan Fajt]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; || [[David Tratnik]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; || [[Matej Gnezda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2006}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H9S96OGX/782dd5d5-3d5b-4907-9255-32212b1c844c/PDF|title=Kolesarstvo: Savčan Koren najboljši (stran 8)|date=10. oktober 2006|work=Gorenjski Glas}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2007) – absolutni zmagovalec po času je bil [[Kristjan Koren]] (a le državni prvak do U23), [[Gregor Gazvoda|Gazvoda]] pa je postal članski državni prvak (Elite).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/brajkovic-izvisel-za-tour-53348|title=Brajkovič izvisel za Tour|date=24 June 2009|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Solkan 2007&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2007_Rezultati/DP_2007_kronometer_Solkan.pdf|title=Državno prvenstvo v kronometru 2007 (uradni rezultati)|date=25. junij 2007|work=kolesarska-zveza.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;}}&lt;/small&gt;25. junij 2007 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2007}})&lt;/small&gt; || [[Matej Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CAN|2007}})&lt;/small&gt; || [[Dean Podgornik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[MapaMap-BantProfi]])&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/gazvodi-clanski-naslov-absolutno-najhitrejsi-koren.html|title=Gazvodi članski naslov, absolutno najhitrejši Koren|date=25. junij 2010|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gazvodi-naslov-korenu-najhitrejsi-cas/118486|title=Gazvodi naslov, Korenu najhitrejši čas|date=25. junij 2007|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37.9 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|PER|2008}})&lt;/small&gt; || [[Jure Zrimšek]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2008}})&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/gazvoda-tretjic-prvak-v-kronometru-26532|title=Gazvoda tretjič prvak v kronometru|date=25. junij 2008|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2009) – [[Blaž Jarc]] je postavil absolutno drugi najboljši čas, a je nastopal le v kategoriji do U-23.}}&lt;/small&gt;25. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Janez Brajkovič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|AST|2009}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;([[EQA–Meitan Hompo–Graphite]])&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GEF|2009}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/jezen-jani-potolkel-konkurenco-53424|title=Jezen Jani potolkel konkurenco|date=25. junij 2011|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36,7 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GWO|2010}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Koren]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CAN|2010}})&lt;/small&gt; || [[Borut Božič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VCD|2010}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/gazvoda-se-vedno-v-vrhu-slovenskega-kronometra.html|title=Gazvoda še vedno v vrhu slovenskega kronometra|date=25. junij 2010|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/gazvoda-prvak-v-skromni-konkurenci/233353|title=Gazvoda prvak v skromni konkurenci|date=25. junij 2010|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,9 km &amp;nbsp;
| [[Janez Brajkovič]]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|RSH|2011}})&lt;/small&gt; || [[Robert Vrečer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Obrazi Delo Revije)&lt;/small&gt; || bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|{{efn|[[Solkan]] (2011) – [[Kristijan Koren|Koren]] je bil tretji. Vsi njegovi rezultati iz tega in naslednjega leta pa so bili leta 2019 zaradi dopinga za nazaj izbrisani in razveljavljeni.}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(odvzeto leta 2019)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Solkan 2011&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/brajkovic-drzavni-prvak-127509|title=Brajkovič državni prvak|date=26. junij 2011|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,4 km &amp;nbsp;
| [[Robert Vrečer]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|VBG|2012}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ALM|2012}})&lt;/small&gt; || [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2012}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/vrecer-slovenski-prvak-v-kronometru-373867|title=Vrečer slovenski prvak v kronometru|date=8. junij 2012|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|37,2 km &amp;nbsp;
| [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; || [[Matej Mugerli]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt; || [[Kristjan Fajt]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2013}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2013&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.morel.si/Sport/Slovenija_Dobili_nove_drzavne_prvake_v_kronometru/|title=Slovenija: Dobili nove državne prvake v kronometru|date=8. junij 2013|work=morel.si|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220807164428/https://www.morel.si/Sport/Slovenija_Dobili_nove_drzavne_prvake_v_kronometru/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|6. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|36 km &amp;nbsp;
| [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|GWO|2014}})&lt;/small&gt; || [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2014}})&lt;/small&gt; || [[Blaž Jarc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|BOH|2014}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/foto-gazvoda-novi-drzavni-prvak-v-kronometru/338800|title=Slovenija: Dobili nove državne prvake v kronometru|date=6. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|12. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CTN|2015}})&lt;/small&gt; || [[Klemen Štimulak]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2015}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|KIN|2015}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://old.delo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-in-batageljeva-drzavna-prvaka-v-kronometru.html|title=Tratnik in Batageljeva državna prvaka v kronometru|date=12. junij 2015|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.adria-mobil-cycling.com/sl/novica/522/522-jon-bozic-prvak-in-podprvak-hkrati|title=Jon Božič prvak in podprvak hkrati|date=12. junij 2015|work=adria-mobil-cycling.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|10. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Primož Roglič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2016}})&lt;/small&gt;|| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2016}})&lt;/small&gt; || [[Rok Korošec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2016}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042740774|title=Roglič poskuša narediti vse, da napreduje|date=11. junij 2016|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504202140/https://www.dnevnik.si/1042740774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/v-zivo-prolog-za-franjo-in-boj-za-drzavne-naslove-419396|title=Primož Roglič postal državni prvak v kronometru|date=10. junij 2016|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2017}})&lt;/small&gt; || [[Gregor Gazvoda]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|ADR|2017}})&lt;/small&gt; || [[Izidor Penko]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2017}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/sport/v-kronometru-slavila-polanc-in-pintarjeva-292060|title=V kronometru slavila Polanc in Pintarjeva|date=8. junij 2018|work=[[Žurnal24]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|CDT|2018}})&lt;/small&gt; || [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2018}})&lt;/small&gt; || [[Izidor Penko]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2018}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2018&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/drzavna-prvaka-v-kronometru-tratnik-in-bujakova/457499|title=Državna prvaka v kronometru Tratnik in Bujakova|date=8. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|44 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2019}})&lt;/small&gt;|| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt; || [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2019}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uaeteamemirates.com/pogacar-new-slovenian-champion-tt/|title=Pogačar new Slovenian champion in TT|date=7. junij 2019|work=uaeteamemirates.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt; || [[Primož Roglič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TJV|2020}})&lt;/small&gt;|| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2020}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uaeteamemirates.com/pogacar-takes-title-polanc-claims-bronze/|title=Pogačar storms to Slovenian TT champs win|date=28. junij 2020|work=uaeteamemirates.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Pokljuka 2020&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvak-v-kronometru-osem-sekund-hitrejsi-od-roglica/528678|title=Pogačar prvak v kronometru, osem sekund hitrejši od Rogliča|date=28. junij 2020|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|17. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|31,5 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2021}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ugnal-polanca-in-pogacarja-sem-peljal-tudi-ze-boljse-kronometre/584628|title=Tratnik ugnal Polanca in Pogačarja: &quot;Sem peljal tudi že boljše kronometre&quot;|date=17. junij 2021|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]] (2022) – kronometer je bil prvotno predviden v [[Maribor]]u (tako kot cestna dirka), a so ga zadnji hip prestavili v [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]] ([[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]).&lt;br&gt; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;V Karteljevem je bilo hkrati z slovenskim, organizirano tudi avstrijsko državno prvenstvo v vožnji na čas (kronometru).}}&lt;/small&gt;23. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|28,8 km &amp;nbsp;
| [[Jan Tratnik]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt;
| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2022}})&lt;/small&gt; 
| [[Jan Polanc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAD|2022}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tratnik ubranil naslov državnega prvaka v kronometru |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ubranil-naslov-drzavnega-prvaka-v-kronometru/631900 |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|access-date=23. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|22. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Tadej Pogačar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|UAE|2023}})&lt;/small&gt;
| [[Marko Pavlič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(mebloJOGI Pro-concrete)&lt;/small&gt;
| [[Anže Skok]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|LGS|2023}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2023&quot;&gt;{{navedi splet |title=Pogačar za minuto in pol izboljšal čas izpred treh let|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-za-minuto-in-pol-izboljsal-cas-izpred-treh-let/672639|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|30,1 km &amp;nbsp;
| [[Matej Mohorič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Matevž Govekar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|TBV|2024}})&lt;/small&gt;
| [[Jaka Primožič]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{ct|HAC|2024}})&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2024&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ITT 2024 2&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|29 km &amp;nbsp;
| [[Mihael Štajnar]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|LGS|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Matic Žumer]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|ADR|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Timotej Bavec]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Ribno Alpine Resort Bled)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;TT 2025&quot;&gt;{{cite web |title=Eugenia Bujak in Mihael Štajnar državna prvaka v kronometru|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/eugenia-bujak-in-mihael-stajnar-drzavna-prvaka-v-kronometru/750254|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|28,8 km &amp;nbsp;
| 
| 
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;&gt;{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
|}
{{seznam opomb}}

=== Ženske ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Tjaša Rutar]]
![[Urška Žigart]]
![[Eugenia Bujak]]
|-
|width=50|[[Slika:Tjasa Rutar - Women's Tour of Thuringia 2012 (aka).jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=50|[[Slika:2021 WK Vlaanderen 094 Urška Žigart.jpg|sredina|brezokvirja|60x]]
|width=50|[[Slika:2017 Fleche Wallonne 049.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|'''5 naslovov'''
|4 naslovi
|4 naslovi
|}
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Datum
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Kraj
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Dolžina
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|Prvakinja
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|2. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;|3. mesto 
|style=&quot;background:silver; font-weight:bold; text-align:center;&quot;| 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; width=138|13. oktober 1991 &amp;nbsp;
| width=118|[[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|13,6 km &amp;nbsp;
| width=189|[[Kristan]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(AS Astra VT)&lt;/small&gt;
| width=189|[[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| width=189| [[Marija Trobec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Soča)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Sl. Konjice&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1992 – 1993 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. oktober 1994 &amp;nbsp;
| [[Kozje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|16,5 km &amp;nbsp;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kozje 1994&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|3. junij 1995 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Kranj.svg|15px]] [[Kranj]]
| width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|20 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Krebs]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Avs)&lt;/small&gt;
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Kranj 1995&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|29. junij 1996 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Novo mesto]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|14 km &amp;nbsp;
| [[Minka Logonder]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Proloco Scott)&lt;/small&gt; 
| [[Vida Uršič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Stop Team)&lt;/small&gt;
| [[Marjeta Sajevec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KD Krka)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Novo mesto 1996&quot;/&gt;
|-
| align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2005 &amp;nbsp;
| colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v vožnji na čas ni bilo organizirano''
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. oktober 2006 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|13 km &amp;nbsp;
| [[Katja Šorli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Brda Dobrovo)&lt;/small&gt; 
| [[Jelka Rakuš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bambi AU2)&lt;/small&gt;
| [[Maja Štangelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bicikel.com/novica/koren-najhitrejsi-fajt-drzavni-prvak|title=Koren najhitrejši, Fajt državni prvak|date=8. oktober 2006|work=bicikel.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|&lt;small&gt;{{efn|[[Solkan]] (2007) – na štartu ženske tekme je bila samo ena tekmovalka.}}&lt;/small&gt;25. junij 2007 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;  
| [[Jelka Rakuš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bam.bi BI-A2U)&lt;/small&gt; 
| bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|
| bgcolor=&quot;E6E6FA&quot;|
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2007/result|title=2007 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25 June 2007|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;Solkan 2007&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2008 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Postojna)&lt;/small&gt; 
| [[Katja Šorli]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Brda Dobrovo)&lt;/small&gt;
| [[Ajda Opeka]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(KK Postojna)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2008/06/|title=Tjaša Rutar blog 2008|date=27. junij 2008|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509220618/http://rutartjasa.blog.siol.net/2008/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2008_Rezultati/DP_v_kronometru_-_Solkan2008_-_Rezultati.pdf|title=DP Slovenije v vožnji na čas 2008 (uradni rezultati)|date=25. junij 2008|work=kolesarska-zveza.si|accessdate=2022-07-08|archive-date=2022-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708070318/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2008_Rezultati/DP_v_kronometru_-_Solkan2008_-_Rezultati.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2009 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Pedale Castellano)&lt;/small&gt;
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2009/06/|title=Tjaša Rutar blog 2009|date=30. junij 2009|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210532/http://rutartjasa.blog.siol.net/2009/06/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2009|title=2009 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25. junij 2009|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|25. junij 2010 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Sigrid Corneo]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Top Girls Fassa Bortolo)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/26/dp-kronometer/|title=Tjaša Rutar blog 2010|date=25. junij 2010|work=rutartjasa.blog.siol.net|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509230525/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/26/dp-kronometer/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2010|title=2010 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=25. junij 2010|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2011 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Solkan]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp; 
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Bizkaia–Durango)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Solkan 2011&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2011/result/result/result|title=2011 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=26. junij 2011|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2012 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18,6 km &amp;nbsp;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt; 
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Klub Polet Garmin)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2012|title=2012 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=8. junij 2012|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/rekreacija/maraton-franja-triatloncu-plesetu-230013|title=Maraton Franja triatloncu Plešetu|date=8. junij 2012|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2013 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc–Klub Polet)&lt;/small&gt;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Diadora–Pasta Zara)&lt;/small&gt;
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(E.Leclerc–Klub Polet)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2013&quot;/&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2013|title=2013 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=7. junij 2013|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|6. junij 2014 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|18 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Sara Frece]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Tjaša Rutar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=2535&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title= ELZ - Državno prvenstvo SLO 2014 - Elite - ženske - 18km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|12. junij 2015 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt;  
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/4d0/289/20150612-Franja-Krono.pdf|title=ELZ - Državno prvenstvo SLO 2015 - Elite - ženske - 22km|accessdate=2019-09-24|archive-date=2019-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190924100326/http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/4d0/289/20150612-Franja-Krono.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|10. junij 2016 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(n/a)&lt;/small&gt; 
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=2995&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title=ELZ - Državno prvenstvo SLO 2016 - Elite - ženske - 22km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|9. junij 2017 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,2 km &amp;nbsp;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Alenka Novak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Adria Mobil)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=3224&amp;tip=B&amp;disc=ELZ&amp;embed=1|title= ELZ - Državno prvenstvo SLO 2017 - Elite - ženske - 21,2km}}&lt;/ref&gt; 
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|8. junij 2018 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Polona Batagelj]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref name=&quot;Ljubljana 2018&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|7. junij 2019 &amp;nbsp;
| [[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|15px]] [[Ljubljana]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|22 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana)&lt;/small&gt; 
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kolesarska-zveza.si/sl/pogacar-novi-drzavni-prvak-v-kronometru/|title=Pogačar novi državni prvak v kronometru|date=7. junij 2019|work=Slovenska kolesarska zveza}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|28. junij 2020 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Blaža Klemenčič]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Habitat Mountainbike Team)&lt;/small&gt;
| [[Urška Bravec]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;Pokljuka 2020&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|17. junij 2021 &amp;nbsp;
| [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,2 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Alé BTC Ljubljana)&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team BikeExchange)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2021|title=2011 National Championships Slovenia - ITT (NC)|date=17. junij 2021|work=procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tratnik-ugnal-polanca-in-pogacarja-sem-peljal-tudi-ze-boljse-kronometre/584628|title=Tratnik ugnal Polanca in Pogačarja: &quot;Sem peljal tudi že boljše kronometre&quot;|date=17. junij 2021|work=[[Siol]]}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|23. junij 2022 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|14,4 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team BikeExchange–Jayco)&lt;/small&gt;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(UAE Team ADQ)&lt;/small&gt;
| &lt;ref&gt;{{navedi splet |title=2022 National Championships Slovenia WE - ITT (NC) |url=https://www.procyclingstats.com/race/nc-slovenia-we-itt/2022/result |website=Procyclingstats |access-date=23. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|22. junij 2023 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Pokljuka]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|15,7 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Urša Pintar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| [[Nika Bobnar]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Scott)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2023&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|20. junij 2024 &amp;nbsp;
| [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|20 km &amp;nbsp;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(Team Jayco–AlUla)&lt;/small&gt;
| [[Hana Žumer]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Amb)&lt;/small&gt;
| [[Ema Pirš]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(BTC City Ljubljana Zhiraf Amb)&lt;/small&gt;
| &lt;ref name=&quot;ITT 2024&quot;&gt;{{navedi splet |title=Državno prvenstvo v kronometru 2024 (uradni rezultati) |url=https://prijavim.se/uploads/5437_result.pdf |website=prijavim.se |date=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref name=&quot;ITT 2024 2&quot;&gt;{{navedi splet |title=
Urška Žigart četrtič in Matej Mohorič prvič do naslova državnih prvakov v vožnji na čas|url=https://prijavim.se/index_page/news/17146/urska-zigart-cetrtic-in-matej-mohoric-prvic-do-naslova-drzavnih-prvakov-v-voznji-na-cas |website=prijavim.se |date=20. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|27. junij 2025 &amp;nbsp;
| [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|21,7 km &amp;nbsp;
| [[Eugenia Bujak]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;({{UCI team code|COF|2025}})&lt;/small&gt;
| [[Urška Žigart]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(AG Insurance–Soudal)&lt;/small&gt;
| [[Vita Movrin]] &lt;br&gt;&lt;br&gt;
| &lt;ref name=&quot;TT 2025&quot;/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;|26. junij 2026 &amp;nbsp;
| [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Dolenje Karteljevo|Karteljevo]]
| align=right bgcolor=#EDEAE0|14.4 km &amp;nbsp;
| 
| 
| 
| &lt;ref name=&quot;Karteljevo 2026&quot;/&gt;
|}
{{seznam opomb}}

== Poglej tudi ==
* [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

{{Kolesarske dirke v Sloveniji}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Kronometer]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]]</text>
      <sha1>1i8ojuqsfppik4vy3rspxitmshfrebn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janko Petrovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>470955</id>
    <revision>
      <id>6686700</id>
      <parentid>6548041</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:39:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nagrade */</comment>
      <origin>6686700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5071" sha1="r0lgrlczqsuliog8vy36stgn1zf5mre" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Janko Petrovec|birth_date=1971|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Janko Petrovec''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski igralec]], [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]] in [[Seznam slovenskih prevajalcev|prevajalec]], * [[9. maj]] [[1971]].

Petrovec je slovenski igralec in novinar. Najprej je deloval kot dramski igralec v Slovenskem stalnem gledališču Trst in se nato zaposlil na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je deloval v različnih programih. Med letoma 2016 in 2024 je bil dopisnik iz [[Rim|Rima]] in [[Vatikan|Vatikana]], od leta 2024 pa je odgovorni urednik Radia Koper.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STAznanost: Novi dopisnik RTVS iz Rima bo Janko Petrovec|url=http://znanost.sta.si/2218688/novi-dopisnik-rtvs-iz-rima-bo-janko-petrovec|website=znanost.sta.si|accessdate=2020-01-02}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Odraščal je v [[Prebold|Preboldu]], v Celju pa obiskoval [[Gimnazija Lava|Gimnazijo Lava]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dijaki, mi smo odgovorni za prihodnost! – ŠC Celje, Gimnazija Lava|url=https://gl.sc-celje.si/dijaki-mi-smo-odgovorni-za-prihodnost/|accessdate=2021-01-28|language=sl-SI|archive-date=2021-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210203015919/https://gl.sc-celje.si/dijaki-mi-smo-odgovorni-za-prihodnost/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Maturo je opravil na United World College of the Adriatic v italijanskem [[Devin, Italija|Devinu]], nato pa se vpisal na študij [[Angleščina|angleškega jezika]] s [[Književnost|književnostjo]] ter [[Primerjalna književnost|primerjalno književnostjo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DSKP|url=http://dskp-drustvo.si/index.php/clani-new/clan/janko_petrovec|website=dskp-drustvo.si|accessdate=2020-01-02}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Kasneje je opravil sprejemne izpite za študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je diplomiral leta [[1997]]. 

== Poklicna pot ==
Leto kasneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je deloval do leta 2008, ko se je redno zaposlil na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janko Petrovec - Radio Prvi|url=https://radioprvi.rtvslo.si/avtor/janko-petrovecrtvslo-si/|website=radioprvi.rtvslo.si|accessdate=2020-01-02}}&lt;/ref&gt; Z javno RTV je sodeloval že v času študija, predvsem v razvedrilnem programu Televizije Slovenija. Na radiu je (so)ustvarjal oddaje ''(Ne)obvezno v nedeljo'', ''Sotočja'', prav tako je vodil nekaj radijskih uredništev. Med letoma 2016 in 2024 je bil dopisnik [[RTV Slovenija]] iz Rima in [[Vatikan|Vatikana]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najdi.si|url=http://www.najdi.si/|website=www.najdi.si|accessdate=2020-01-02}}&lt;/ref&gt; nato je postal odgovorni urednik [[Radio Koper|Radia Koper]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šavko se poslavlja, prihaja Petrovec|url=https://www.primorski.eu/se/savko-se-poslavlja-prihaja-petrovec-NL1683348|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-03-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Ukvarja se tudi s prevajalstvom iz angleščine in [[Italijanščina|italijanščine]] v [[Slovenščina|slovenski jezik]], povezuje prireditve, bil je tudi podpredsednik [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]].

Je prejemnik več novinarskih nagrad.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JANKO PETROVEC - nagrajenec RTV Slovenija|url=https://zdus.si/janko-petrovec-nagrajenec-rtv-slovenija/|website=ZDUS|date=2014-03-06|accessdate=2020-01-02|language=sl-SI|archive-date=2020-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200102215949/https://zdus.si/janko-petrovec-nagrajenec-rtv-slovenija/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

=== Igralske nagrade&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janko Petrovec – Geslo|url=http://sigledal.org/geslo/Janko_Petrovec|website=sigledal.org|accessdate=2020-01-02}}&lt;/ref&gt; ===

* 2014 – priznanje RTV Slovenija za igralski in radijski prispevek
* 2008 – Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova
* 2001 – nagrada festivala za moško vlogo v ''Zgodbi o mačku, ki je naučil galebko leteti'' na festivalu Zlata paličica

=== Novinarske nagrade ===

* 2020 – [[čuvaj/watchdog]] Društva novinarjev Slovenije

== Glej tudi: ==

* [[Dopisniška mreža RTV Slovenija]]
* [[Radio Vatikan]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Petrovec, Janko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Petrovec, Janko]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Petrovec, Janko]]</text>
      <sha1>r0lgrlczqsuliog8vy36stgn1zf5mre</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sončev mrk 2. avgusta 2027</title>
    <ns>0</ns>
    <id>472267</id>
    <revision>
      <id>6686769</id>
      <parentid>5746569</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:40:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2116" sha1="7uqc21w5nmj8dkb8983t66flghz1c9e" xml:space="preserve">{{Infopolje sončev mrk|2027Aug02}}V ponedeljek, 2. avgusta 2027, se bo na večjem delu srednje vzhodne poloble zgodil '''popolni [[sončev mrk]]'''. Potoval bo preko vzhodnega Atlantika do Gibraltarske ožine med Španijo in Marokom. Popolnost bo vidna na jugu Španije, pa tudi na delih Severne Afrike, Srednjega Vzhoda in na Afriškem rogu. Delni mrk bo viden na večini vzhodne poloble. Večja mesta na poti popolnosti vključujejo [[Luksor]] v Srednjem Egiptu, [[Džeda|Džedo]] in [[Meka|Meko]] v južni Savdski Arabiji in Sana'a v južnem Jemnu. V Tuniziji bo to prvi od treh popolnih mrkov, ki bodo v 21. stoletju prečkali srednji del države.&lt;ref&gt;{{cite map|author=|pages=|archive-url=|access-date=October 21, 2017|ref=|id=|isbn=|format=|language=|location=|edition=|inset=|sections=|section=|page=|title=Solar Eclipse Maps|publisher=NASA|cartography=|version=|series=|scale=|url=|year=|date=|website=NASA Goddard Space Flight Center|map-url=https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEgoogle/SEgoogle2001/SE2027Aug02Tgoogle.html|map=Map of Solar Eclipse of August 2, 2027|trans-title=|archive-date=}}&lt;/ref&gt;

Maksimalno bo popolnost trajala v [[Egipt]]u, približno 60&amp;nbsp;km jugovzhodno od [[Luksor|Luksorja]], trajal bo namreč 6 minut in 22 sekund.&lt;ref name=&quot;Longest Duration of Total Solar Eclipse of 2027 Aug 02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Longest Duration of Total Solar Eclipse of 2027 Aug 02|url=https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEplot/SEplot2001/SE2027Aug02T.GIF|website=NASA Goddard Space Flight Center|publisher=NASA|accessdate=7 September 2017}}&lt;/ref&gt;

== Slike ==
[[File:SE2027Aug02T.gif]]Animirana pot

== Povezani mrki ==

=== Sončevi mrki 2026–2029 ===
{{Serija sončevih mrkov v obdobju 2026-2029}}

=== 136. saros ===
{{Serija 136. sončevega sarosa}}

=== Metonske serije ===
{{Sončeve metonske serije 25. december 2000}}

== Viri ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEplot/SEplot2001/SE2027Aug02T.GIF NASA - graf mrkov]

{{Sončevi mrki}}

[[Kategorija:Leto 2027]]
[[Kategorija:Popolni sončevi mrki|2027 08 02]]
[[Kategorija:Sončevi mrki v 21. stoletju|2027 08 02]]</text>
      <sha1>7uqc21w5nmj8dkb8983t66flghz1c9e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686770</id>
      <parentid>6686769</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2123" sha1="r3vpj066w7x9wiw3bd9k6aatnitxkbd" xml:space="preserve">{{Infopolje sončev mrk|2027Aug02}}V ponedeljek, 2. avgusta 2027, se bo na večjem delu srednje vzhodne poloble zgodil '''popolni [[sončev mrk]]'''. Potoval bo preko vzhodnega Atlantika do Gibraltarske ožine med Španijo in Marokom. Popolnost bo vidna na jugu Španije, pa tudi na delih Severne Afrike, Srednjega Vzhoda in na Afriškem rogu. Delni mrk bo viden na večini vzhodne poloble. Večja mesta na poti popolnosti vključujejo [[Luksor]] v Srednjem Egiptu, [[Džeda|Džedo]] in [[Meka|Meko]] v južni Savdski Arabiji in [[Sana|Sano]] v južnem Jemnu. V Tuniziji bo to prvi od treh popolnih mrkov, ki bodo v 21. stoletju prečkali srednji del države.&lt;ref&gt;{{cite map|author=|pages=|archive-url=|access-date=October 21, 2017|ref=|id=|isbn=|format=|language=|location=|edition=|inset=|sections=|section=|page=|title=Solar Eclipse Maps|publisher=NASA|cartography=|version=|series=|scale=|url=|year=|date=|website=NASA Goddard Space Flight Center|map-url=https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEgoogle/SEgoogle2001/SE2027Aug02Tgoogle.html|map=Map of Solar Eclipse of August 2, 2027|trans-title=|archive-date=}}&lt;/ref&gt;

Maksimalno bo popolnost trajala v [[Egipt]]u, približno 60&amp;nbsp;km jugovzhodno od [[Luksor|Luksorja]], trajal bo namreč 6 minut in 22 sekund.&lt;ref name=&quot;Longest Duration of Total Solar Eclipse of 2027 Aug 02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Longest Duration of Total Solar Eclipse of 2027 Aug 02|url=https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEplot/SEplot2001/SE2027Aug02T.GIF|website=NASA Goddard Space Flight Center|publisher=NASA|accessdate=7 September 2017}}&lt;/ref&gt;

== Slike ==
[[File:SE2027Aug02T.gif]]Animirana pot

== Povezani mrki ==

=== Sončevi mrki 2026–2029 ===
{{Serija sončevih mrkov v obdobju 2026-2029}}

=== 136. saros ===
{{Serija 136. sončevega sarosa}}

=== Metonske serije ===
{{Sončeve metonske serije 25. december 2000}}

== Viri ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEplot/SEplot2001/SE2027Aug02T.GIF NASA - graf mrkov]

{{Sončevi mrki}}

[[Kategorija:Leto 2027]]
[[Kategorija:Popolni sončevi mrki|2027 08 02]]
[[Kategorija:Sončevi mrki v 21. stoletju|2027 08 02]]</text>
      <sha1>r3vpj066w7x9wiw3bd9k6aatnitxkbd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jernej Vrtovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474356</id>
    <revision>
      <id>6686680</id>
      <parentid>6648296</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:55:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>+minister za infrastrukturo</comment>
      <origin>6686680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6995" sha1="pnxprn9t90ys238wlobh164z5bqnagd" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik
|name=Jernej Vrtovec
|image=&lt;!--WD--&gt;
|death_place=
|death_date=
|birth_place=
|birth_date=
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]
|term_start=4. junij 2026
|termend=
|term_start1=13. marec 2020
|termend1=1. junij 2022
|term_start2=13. maj 2022
|term_end2=
|order=[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in&lt;br&gt;energetiko Republike Slovenije]]
|order2=[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije]]
|vicepresident=
|party=[[Nova Slovenija]]
|successor=
|predecessor=[[Alenka Bratušek]]
|successor1=[[Bojan Kumer]]
|predecessor1=[[Alenka Bratušek]]
|premier=[[Janez Janša]]
|premier1=[[Janez Janša]]
}}
'''Jernej Vrtovec''', [[Seznam slovenskih teologov|slovenski teolog]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[24. maj]] [[1985]], [[Postojna]].

Je aktualni predsednik stranke [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/ljudje/vodstvo/|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Leta [[2004]] je zaključil srednjo šolo, leta [[2013]] pa diplomiral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(PORTRET) Kdo je Jernej Vrtovec, novi predsednik stranke NSi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jernej-vrtovec-najverjetnejsi-bodoci-predsednik-nsi-2753941/|website=www.dnevnik.si|date=2025-09-13|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Diplomiral je s temo, o kateri je 2016 izdal tudi knjigo: ''Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;V času osamosvajanja je bil nadškof Alojzij Šuštar izrazito povezovalen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-casu-osamosvajanja-je-bil-nadskof-alojzij-sustar-izrazito-povezovalen/395612|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=L.|last=L}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Že v času srednje šole je ustanovil občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] v [[Komen|Komnu]]. Leta [[2005]] je postal generalni sekretar [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] - podmladka NSi, ki mu je od leta 2009 tudi predsedoval. Od leta 2009 do leta 2014 je opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo NSi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca, ponovno tudi leta 2018 in 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pregled - Jernej Vrtovec|url=https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|website=parlameter.si|accessdate=2020-02-26|archive-date=2020-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226151236/https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Minister za infrastrukturo ====
[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je bil ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) imenovan na mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministra za infrastrukturo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo/o-ministrstvu/jernej-vrtovec-minister-za-infrastrukturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; V njegovem mandatu je stekel postopek za uvedbo elektronskih vinjet,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada sklenila: e-vinjeta v Slovenijo prihaja decembra prihodnje leto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sklenila-e-vinjeta-v-slovenijo-prihaja-decembra-prihodnje-leto/533886|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; začela so se tudi dela na [[Tretja razvojna os|3. razvojni osi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenja se gradnja severnega dela tretje razvojne osi|url=https://siol.net/posel-danes/novice/zacenja-se-gradnja-severnega-dela-tretje-razvojne-osi-536704|website=siol.net|accessdate=2020-10-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uveljavljena je bila prepoved prehitevanja za [[Tovornjak|tovorna vozila]], težja od 7,5 ton.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novembra po celotnem avtocestnem križu prepoved prehitevanja za tovornjake|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novembra-po-celotnem-avtocestnem-krizu-prepoved-prehitevanja-za-tovornjake/590095|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kljub prepovedi se po avtocestah prehitevajo tovornjaki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kljub-prepovedi-se-po-avtocestah-prehitevajo-tovornjaki|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Ob razrešitvi je dotedanji direktor [[Elektro Ljubljana|Elektra Ljubljana]] [[Andrej Ribič]] obtožil Vrtovca, da on stoji za razrešitvijo. Vrtovec je odgovarjal, da nima možnosti vplivati na kadrovanje v državnih podjetjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ribič: Za mojo razrešitvijo stoji minister Vrtovec. Vrtovec: Očitki so iz trte izviti.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ribic-za-mojo-razresitvijo-stoji-minister-vrtovec-vrtovec-ocitki-so-iz-trte-izviti/600321|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

==== Predsednik NSi ====
1. avgusta 2025 je Vrtovec napovedal kandidaturo za predsednika Nove Slovenije, potem ko je dotedanji predsednik Tonin junija napovedal, da se umika iz vodstva stranke. Dobil je polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]], na novinarski konferenci pa je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na kongresu, ki je potekal 13. septembra v [[Polzela|Polzeli]], je bil izvoljen za predsednika stranke. Dobil je 294 glasov delegatov, protikandidat Harej pa jih je prejel 48.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* ''[[Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije]]''; [[Mohorjeva družba]], [[2016]]

== Glej tudi: ==
* [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]

== Sklici ==
{{sklici}}{{14. Vlada Republike Slovenije}}{{7DZRS}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vrtovec, Jernej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Nove Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>pnxprn9t90ys238wlobh164z5bqnagd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686681</id>
      <parentid>6686680</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:58:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>premier Janša III in IV</comment>
      <origin>6686681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7076" sha1="qcv9dglxiwq4ckzrpccsw24e6s7uia5" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik
|name=Jernej Vrtovec
|image=&lt;!--WD--&gt;
|death_place=
|death_date=
|birth_place=
|birth_date=
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]
|term_start=4. junij 2026
|termend=
|term_start1=13. marec 2020
|termend1=1. junij 2022
|term_start2=13. maj 2022
|term_end2=
|order=[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in&lt;br&gt;energetiko Republike Slovenije]]
|order2=[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije]]
|vicepresident=
|party=[[Nova Slovenija]]
|successor=
|predecessor=[[Alenka Bratušek]]
|successor1=[[Bojan Kumer]]
|predecessor1=[[Alenka Bratušek]]
|premier=[[Janez Janša]] ([[16. vlada Republike Slovenije|IV.]])
|premier1=[[Janez Janša]] ([[15. vlada Republike Slovenije|III.]])
}}
'''Jernej Vrtovec''', [[Seznam slovenskih teologov|slovenski teolog]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[24. maj]] [[1985]], [[Postojna]].

Je aktualni predsednik stranke [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/ljudje/vodstvo/|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Leta [[2004]] je zaključil srednjo šolo, leta [[2013]] pa diplomiral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(PORTRET) Kdo je Jernej Vrtovec, novi predsednik stranke NSi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jernej-vrtovec-najverjetnejsi-bodoci-predsednik-nsi-2753941/|website=www.dnevnik.si|date=2025-09-13|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Diplomiral je s temo, o kateri je 2016 izdal tudi knjigo: ''Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;V času osamosvajanja je bil nadškof Alojzij Šuštar izrazito povezovalen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-casu-osamosvajanja-je-bil-nadskof-alojzij-sustar-izrazito-povezovalen/395612|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=L.|last=L}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Že v času srednje šole je ustanovil občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] v [[Komen|Komnu]]. Leta [[2005]] je postal generalni sekretar [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] - podmladka NSi, ki mu je od leta 2009 tudi predsedoval. Od leta 2009 do leta 2014 je opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo NSi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca, ponovno tudi leta 2018 in 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pregled - Jernej Vrtovec|url=https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|website=parlameter.si|accessdate=2020-02-26|archive-date=2020-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226151236/https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Minister za infrastrukturo ====
[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je bil ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) imenovan na mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministra za infrastrukturo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo/o-ministrstvu/jernej-vrtovec-minister-za-infrastrukturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; V njegovem mandatu je stekel postopek za uvedbo elektronskih vinjet,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada sklenila: e-vinjeta v Slovenijo prihaja decembra prihodnje leto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sklenila-e-vinjeta-v-slovenijo-prihaja-decembra-prihodnje-leto/533886|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; začela so se tudi dela na [[Tretja razvojna os|3. razvojni osi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenja se gradnja severnega dela tretje razvojne osi|url=https://siol.net/posel-danes/novice/zacenja-se-gradnja-severnega-dela-tretje-razvojne-osi-536704|website=siol.net|accessdate=2020-10-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uveljavljena je bila prepoved prehitevanja za [[Tovornjak|tovorna vozila]], težja od 7,5 ton.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novembra po celotnem avtocestnem križu prepoved prehitevanja za tovornjake|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novembra-po-celotnem-avtocestnem-krizu-prepoved-prehitevanja-za-tovornjake/590095|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kljub prepovedi se po avtocestah prehitevajo tovornjaki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kljub-prepovedi-se-po-avtocestah-prehitevajo-tovornjaki|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Ob razrešitvi je dotedanji direktor [[Elektro Ljubljana|Elektra Ljubljana]] [[Andrej Ribič]] obtožil Vrtovca, da on stoji za razrešitvijo. Vrtovec je odgovarjal, da nima možnosti vplivati na kadrovanje v državnih podjetjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ribič: Za mojo razrešitvijo stoji minister Vrtovec. Vrtovec: Očitki so iz trte izviti.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ribic-za-mojo-razresitvijo-stoji-minister-vrtovec-vrtovec-ocitki-so-iz-trte-izviti/600321|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

==== Predsednik NSi ====
1. avgusta 2025 je Vrtovec napovedal kandidaturo za predsednika Nove Slovenije, potem ko je dotedanji predsednik Tonin junija napovedal, da se umika iz vodstva stranke. Dobil je polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]], na novinarski konferenci pa je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na kongresu, ki je potekal 13. septembra v [[Polzela|Polzeli]], je bil izvoljen za predsednika stranke. Dobil je 294 glasov delegatov, protikandidat Harej pa jih je prejel 48.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* ''[[Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije]]''; [[Mohorjeva družba]], [[2016]]

== Glej tudi: ==
* [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]

== Sklici ==
{{sklici}}{{14. Vlada Republike Slovenije}}{{7DZRS}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vrtovec, Jernej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Nove Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>qcv9dglxiwq4ckzrpccsw24e6s7uia5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svet24</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477137</id>
    <revision>
      <id>6686425</id>
      <parentid>6686417</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6686425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12039" sha1="0o33hos735jm5mwyfvfyhix2sx4mrey" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Svet24
| type = dnevni časopis; spletni novičarski portal
| format = tiskana izdaja; spletni portal
| publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o.
| maneditor = Mitja Prek
| foundation = 2013
| language = slovenščina
| headquarters = Ljubljana, Slovenija
| website = {{URL|https://svet24.si}}
}}

'''Svet24''' je slovenski dnevni časopis in spletni novičarski portal. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz Slovenije in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |naslov=Prva stran dneva |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt; Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je Mitja Prek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Po podatkih raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal Njena.si, katerega ciljno občinstvo so ženske.

== Zgodovina in razvoj ==

Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |naslov=Svet24 – arhiv izdaj |delo=Trafika24 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in tabloidnimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |naslov=Novice |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, politike, gospodarstva, športa, lokalnega dogajanja, kronike, zdravja, estrade, prostega časa in življenjskega sloga.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |naslov=Novice |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt; Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |naslov=Prva stran dneva |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja mode, lepote, zdravja, odnosov, kulinarike, doma, estrade in vsakdanjega življenja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |naslov=Njena |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

== Obiskanost ==

Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |naslov=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |delo=Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

== Uredništvo in novinarji ==

Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v Ljubljani. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden Mitja Prek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |naslov=Uredništvo |delo=Svet24.si |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt; Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |naslov=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |delo=Svet24.si |datum=6. junij 2026 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |naslov=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |delo=Svet24.si |datum=16. april 2026 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

== Lastništvo ==

Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |naslov=Rezultati MOSS |delo=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt; Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Po poročanju portala Pod črto je skupina Media24 navzoča na področju revij, časopisov, radijskih postaj, spletnih mest in televizije, mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |naslov=Infografika: Mediji Martina Odlazka |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=4. december 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt; Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej Alenka Odlazek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |naslov=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |avtor=Lenart J. Kučić |delo=Pod črto |datum=23. november 2020 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

== Svet24 TV ==

Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih Aktual TV in TV Veseljak.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |naslov=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |delo=Svet24.si |datum=maj 2023 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in Mitja Prek, dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |naslov=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |delo=Svet24.si |datum=maj 2023 |dostopdatum=7. junija 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |naslov=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |delo=Domovina |dostopdatum=12. julija 2024}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Media24]]
* [[Slovenski časopisi]]
* [[Spletni mediji v Sloveniji]]
* [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>0o33hos735jm5mwyfvfyhix2sx4mrey</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686427</id>
      <parentid>6686425</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:06:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8549" sha1="56b5qvmx1i1amz1ue8jjn1lg6hrcglp" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Svet24
| type = dnevni časopis; spletni novičarski portal
| format = tiskana izdaja; spletni portal
| publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o.
| maneditor = Mitja Prek
| foundation = 2013
| language = slovenščina
| headquarters = Ljubljana, Slovenija
| website = {{URL|https://svet24.si}}
}}


''Svet24'' je slovenski dnevni časopis in spletni novičarski portal. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz Slovenije in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Po podatkih raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal Njena.si, katerega ciljno občinstvo so ženske.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Zgodovina in razvoj ==

Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot; /&gt;

V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in tabloidnimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, politike, gospodarstva, športa, lokalnega dogajanja, kronike, zdravja, estrade, prostega časa in življenjskega sloga.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt; Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja mode, lepote, zdravja, odnosov, kulinarike, doma, estrade in vsakdanjega življenja.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Obiskanost ==

Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot; /&gt;

== Uredništvo in novinarji ==

Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v Ljubljani. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot; /&gt;

== Lastništvo ==

Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt; Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt;

Po poročanju portala Pod črto je skupina Media24 navzoča na področju revij, časopisov, radijskih postaj, spletnih mest in televizije, mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej Alenka Odlazek.&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot; /&gt;

== Svet24 TV ==

Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih Aktual TV in TV Veseljak.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in Mitja Prek, dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Media24]]
* [[Slovenski časopisi]]
* [[Spletni mediji v Sloveniji]]
* [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mediji v Sloveniji]]</text>
      <sha1>56b5qvmx1i1amz1ue8jjn1lg6hrcglp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686428</id>
      <parentid>6686427</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:07:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <origin>6686428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8546" sha1="aybp7fpd78yl8hjgq683ipv4wezil31" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Svet24
| type = dnevni časopis; spletni novičarski portal
| format = tiskana izdaja; spletni portal
| publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o.
| maneditor = Mitja Prek
| foundation = 2013
| language = slovenščina
| headquarters = Ljubljana, Slovenija
| website = {{URL|https://svet24.si}}
}}
''Svet24'' je slovenski dnevni časopis in spletni novičarski portal. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz Slovenije in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Po podatkih raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal Njena.si, katerega ciljno občinstvo so ženske.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Zgodovina in razvoj ==

Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot; /&gt;

V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in tabloidnimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, politike, gospodarstva, športa, lokalnega dogajanja, kronike, zdravja, estrade, prostega časa in življenjskega sloga.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt; Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja mode, lepote, zdravja, odnosov, kulinarike, doma, estrade in vsakdanjega življenja.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Obiskanost ==

Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot; /&gt;

== Uredništvo in novinarji ==

Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v Ljubljani. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot; /&gt;

== Lastništvo ==

Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt; Svet24 je del medijske skupine Media24, ki jo javni viri povezujejo z Martinom Odlazkom in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt;

Po poročanju portala Pod črto je skupina Media24 navzoča na področju revij, časopisov, radijskih postaj, spletnih mest in televizije, mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej Alenka Odlazek.&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot; /&gt;

== Svet24 TV ==

Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih Aktual TV in TV Veseljak.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in Mitja Prek, dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Media24]]
* [[Slovenski časopisi]]
* [[Spletni mediji v Sloveniji]]
* [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mediji v Sloveniji]]</text>
      <sha1>aybp7fpd78yl8hjgq683ipv4wezil31</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686430</id>
      <parentid>6686428</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:16:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Popravki linkov.</comment>
      <origin>6686430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9198" sha1="kawkd3h44zai6c18hjuqk9fk8ffz9fp" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Svet24
| type = [[dnevni časopis]]; [[spletni novičarski portal]]
| format = tiskana izdaja; spletni portal
| publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o.
| maneditor = [[Mitja Prek]]
| foundation = 2013
| language = [[slovenščina]]
| headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| website = {{URL|https://svet24.si}}
}}

'''''Svet24''''' je slovenski [[dnevni časopis]] in [[spletni novičarski portal]]. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz [[Slovenija|Slovenije]] in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je [[Mitja Prek]].&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Po podatkih raziskave [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]] (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal [[Njena.si]], katerega ciljno občinstvo so ženske.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Zgodovina in razvoj ==

Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot; /&gt;

V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in [[tabloid]]nimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, [[politika|politike]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[šport]]a, lokalnega dogajanja, [[kronika|kronike]], [[zdravje|zdravja]], [[estrada|estrade]], prostega časa in življenjskega sloga.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt; Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja [[moda|mode]], [[lepota|lepote]], zdravja, odnosov, [[kulinarika|kulinarike]], doma, estrade in vsakdanjega življenja.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Obiskanost ==

Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem [[Slovenska oglaševalska zbornica|Slovenske oglaševalske zbornice]]. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot; /&gt;

== Uredništvo in novinarji ==

Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden [[Mitja Prek]].&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Med stalnimi sodelavci portala so [[Grega Gruber]], [[Robert Marin]], [[Sonči Nered Čebašek]], [[Savo Radjenović]], [[Andraž Zupančič]], [[Katja Kaja Mejač]], [[Primož Salmič]], [[Mitja Prek]], [[Tea Dečman]], [[Sara Štrk]], [[Matej Arh]], [[Luka Tetičkovič]], [[Almira Sakalić]], [[Niko Hari]], [[Tadeja Lepoša]], [[Barbara Slivnik]], [[Anja Plesec Kontrec]], [[Špela Kaurin]] in [[Katja Svenšek]].&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi [[Žan Urbanija]].&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot; /&gt;

== Lastništvo ==

Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt; Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt;

Po poročanju portala [[Pod črto]] je skupina Media24 navzoča na področju [[revija|revij]], [[časopis]]ov, [[radio|radijskih postaj]], spletnih mest in [[televizija|televizije]], mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 [[Alena Nardini]], prej [[Alenka Odlazek]].&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot; /&gt;

== Svet24 TV ==

Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot [[Svet24 TV|Svet24TV]]. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]].&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Novice so izmenjaje vodili [[Simon Rosc]], [[Vesna Kovač]] in [[Mitja Prek]], dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Nekdaj so bili del ekipe tudi [[Petra Rupnik Mikyška]] in [[Milena Novak]] kot voditeljici, [[Tina Bertoncelj]] kot terenska novinarka, [[Andreja Gregorič Berdajs]] in [[Dejan Komparić]] kot dnevna urednika ter [[Barbara Pance]] in [[Nataša Markovič]] kot odgovorni urednici programa.&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Media24]]
* [[Martin Odlazek]]
* [[Pod črto]]
* [[Slovenska oglaševalska zbornica]]
* [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]]
* [[Slovenski časopisi]]
* [[Spletni mediji v Sloveniji]]
* [[Novinarstvo]]
* [[Dnevni časopis]]
* [[Spletni novičarski portal]]
* [[Aktual TV]]
* [[TV Veseljak]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mediji v Sloveniji]]</text>
      <sha1>kawkd3h44zai6c18hjuqk9fk8ffz9fp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686487</id>
      <parentid>6686430</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:49:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>dewikifi</comment>
      <origin>6686487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8761" sha1="f6tx4h5dbuvkqt3ng1xv8r0nwfh8r6x" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Svet24
| type = [[dnevni časopis]]; [[spletni novičarski portal]]
| format = tiskana izdaja; spletni portal
| publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o.
| maneditor = [[Mitja Prek]]
| foundation = 2013
| language = [[slovenščina]]
| headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| website = {{URL|https://svet24.si}}
}}

'''''Svet24''''' je slovenski [[dnevni časopis]] in [[spletni novičarski portal]]. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz [[Slovenija|Slovenije]] in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je [[Mitja Prek]].&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Po podatkih raziskave [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]] (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal [[Njena.si]], katerega ciljno občinstvo so ženske.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Zgodovina in razvoj ==

Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot; /&gt;

V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in [[tabloid]]nimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, [[politika|politike]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[šport]]a, lokalnega dogajanja, [[kronika|kronike]], [[zdravje|zdravja]], [[estrada|estrade]], prostega časa in življenjskega sloga.&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot; /&gt; Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt;

Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja [[moda|mode]], [[lepota|lepote]], zdravja, odnosov, [[kulinarika|kulinarike]], doma, estrade in vsakdanjega življenja.&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot; /&gt;

== Obiskanost ==

Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt;

MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem [[Slovenska oglaševalska zbornica|Slovenske oglaševalske zbornice]]. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot; /&gt;

== Uredništvo in novinarji ==

Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden [[Mitja Prek]].&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot; /&gt;

== Lastništvo ==

Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot; /&gt; Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt;

Po poročanju portala [[Pod črto]] je skupina Media24 navzoča na področju [[revija|revij]], [[časopis]]ov, [[radio|radijskih postaj]], spletnih mest in [[televizija|televizije]], mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot; /&gt; Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej [[Alenka Odlazek]].&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot; /&gt;

== Svet24 TV ==

Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot [[Svet24 TV|Svet24TV]]. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]].&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in [[Mitja Prek]], dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot; /&gt;

Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-novice&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-njena&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;moss-rezultati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;soz-moss&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trafika-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-infografika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;podcrto-drugi-del&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-mesec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urbanija-cipi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;domovina-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Mediji v Sloveniji]]</text>
      <sha1>f6tx4h5dbuvkqt3ng1xv8r0nwfh8r6x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Helena Jaklitsch</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480076</id>
    <revision>
      <id>6686879</id>
      <parentid>6685599</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33930-35</username>
        <id>261323</id>
      </contributor>
      <comment>Spremenjena fotografija</comment>
      <origin>6686879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5126" sha1="6j63yw3k1cn8na8cchzwd4yofzxfc77" xml:space="preserve">{{for|pisateljico|Helena Jaklič}}
{{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=[[File:IMG-20220409-WA0000 POP.jpg|thumb|dr. Helena Jaklitsch]]|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}}
'''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. 

Je nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
[[Rojstvo|Rodila]] se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] [[Družina|družini]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe [[Svet Evropske unije|predsedovanja]] [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. 

Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije.

Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}}

=== Ministrica za Slovence po svetu ===
13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], [[Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.|pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{14. Vlada Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>6j63yw3k1cn8na8cchzwd4yofzxfc77</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suza, Perzija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481670</id>
    <revision>
      <id>6686863</id>
      <parentid>6486465</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Unidentified_selucid_anthropoid_sarcophagus.jpg z [[c:File:Parthic_anthropoid_sarcophagus_(GS_4945_a)_02.jpg|Parthic_anthropoid_sarcophagus_(GS_4945_a)_02.jpg]]</comment>
      <origin>6686863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35605" sha1="rzqfua406jhuja3wp1ifmo9mx2bfvoz" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče
  |name = Suza
  |native_name = {{lang|fa|شوش}}
  |alternate_name = 
  |image = [[Slika:King's apartments Apadana Susa.jpg|300px]]
  |alt = 
  |caption = Palača [[Darej I.|Dareja I.]] v Suzi
  |map_type = Iran  
  |map_alt = 
  |map_size = 300px
  |relief= yes
  |coordinates = {{coord|32|11|26|N|48|15|28|E|display=inline,title}}
  |location = Šuš, Provinca Huzistan, [[Iran]]
  |region = [[Zagros|Gorovje Zagros]]
  |type = Naselje
  |part_of = 
  |length = 
  |width = 
  |area = 
  |height = 
  |builder = 
  |material = 
  |built = okoli 4200 pr. n. št.
  |abandoned = 1218 n. št.
  |epochs = &lt;!-- actually displays as &quot;Periods&quot; --&gt;
  |cultures = 
  |dependency_of = 
  |occupants = 
  |event = Bitka pri Suzi 
  |excavations = 
  |archaeologists = 
  |condition = zapuščena in v ruševinah 
  |ownership = 
  |management = 
  |public_access = 

{{Infobox World Heritage Site
| child = yes
| WHS        = Susa
| Type        = Kulturni 
| Criteria    =  i, ii, iii, iv
| ID          = 1455
| Year        = 2015
| Session     = 39
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/1455
| noicon=false
}}
}}

'''Suza''' ([[Perzijščina|perzijsko]] Šuš, [[Hebrejščina|hebrejsko]] שׁוּשָׁן, Šušān, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2| Σοῦσα}}, Susa, [[Sirščina|sirsko]]  ܫܘܫ‎, Šuš,&lt;ref&gt;Thomas A. Carlson in drugi. &quot;Susa — ܫܘܫ&quot;. ''The Syriac Gazetteer''. Zadnje sprememba 30. junij 2014. http://syriaca.org/place/415.&lt;/ref&gt; staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju [[Zagros]], [[Iran]], med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od [[Tigris]]a. Bila je eno od najpomembnejših mest na staroveškem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], prestolnica [[Elam]]a in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] in strateško pomembno mesto v [[Partsko cesarstvo|partskem]] in [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskem]] obdobju.
 
Na mestu antične Suze stoji sodobno iransko mesto Šuš. Od antične Suze so ostale tri arheološke gomile s površino okoli 1 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;John Curtis (2013). &quot;Introduction&quot;. V Perrot, Jean (ur.). ''The Palace of Darius at Susa: The Great Royal Residence of Achaemenid Persia''. I.B.Tauris. str. xvi. ISBN 9781848856219.&lt;/ref&gt;  

Suza/Šuš je kot Šušan omenjena v [[Esterina knjiga|Esterini knjigi]] in drugih svetopisemskih besedilih.

==Ime==
V [[Elamščina|elamščini]] se je ime mesta pisalo na več načinov: Ŝuŝan, Ŝuŝun itd. Ime izhaja iz imena lokalne boginje [[Inšušinak]].

==Zgodovina arheoloških raziskav==
[[Slika:Elam Map-en.svg|250px|thumb||Zemljevid Elamskega kraljestva (oranžno) in sosednjih pokrajin v [[Bronasta doba|bronasti dobi]]]]
[[Slika:Susa map.jpg|thumb|250px|Nahajališče Suza]]
[[Slika:S03 06 01 017 image 2344.jpg|thumb|250px|Asirija. Ruševine Suze, Brooklyn Museum Archives, Goodyear Archival Collection]]

Najdišče sta leta 1836 pregledala Henry Rawlinson in nato A. H. Layard.&lt;ref&gt;George Rawlinson. ''A Memoir of Major-General Sir Henry Creswicke Rawlinson''. Nabu Press, 2010. ISBN 1-178-20631-9.&lt;/ref&gt;

Leta 1851 je nekaj manjših izkopavanj opravil William Loftus, ki je mesto prepoznal kot Suzo.&lt;ref&gt;Internet Archive. William K. Loftus. ''Travels and Researches in Chaldaea and Susiana, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana: With an Account of Excavations at Warka, the &quot;Erech&quot; of Nimrod, and Shush, &quot;Shushan the Palace&quot; of Esther, in 1849–52''. Robert Carter &amp; Brothers, 1857.&lt;/ref&gt;

Leta 1885 in 1886 sta Marcel-Auguste Dieulafoy in Jane Dieulafoy začela prva francoska izkopavanja.&lt;ref&gt;Jane Dieulafoy. ''Perzië, Chaldea en Susiane''. (holandščina).&lt;/ref&gt; Skoraj vsa izkopavanja v Suzi po letu 1885 je organizirala in odobrila francoska vlada.&lt;ref&gt;Peters, John P. (1915). &quot;Excavations in Persia&quot; (PDF). ''The Harvard Theological Review''. '''8''' (1): 82–93. doi:10.1017/S0017816000008336.ISSN 0017-8160. JSTOR 1507314.&lt;/ref&gt;

Obsežna izkopavanja je od 1897 do 1911 vodil Jacques de Morgan in številne umetniške in zgodovinske artefakte poslal v [[Francija|Francijo]]. Ti artefakti so v poznih 1890. in zgodnjih 1900. letih napolnili številne dvorane v muzeju [[Louvre]].&lt;ref&gt;Peters, John P. (1915). &quot;Excavations in Persia&quot; (PDF). ''The Harvard Theological Review.'' '''8''' (1): 82–93. doi:10.1017/S0017816000008336.ISSN 0017-8160. JSTOR 1507314.&lt;/ref&gt; Izkopavanja so se pod Rolandom De Mecquenemom nadaljevala do začetka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914. Po vojni so se nadaljevala do začetka [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1940.&lt;ref&gt;Archive.org. Jacques de Morgan. ''Fouilles à Suse en 1897–1898 et 1898–1899''. Mission archéologique en Iran, Mémoires I, 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Archive.org. Jacques de Morgan, Fouilles à Suse en 1899–1902, Mission archéologique en Iran, Mémoires VII, 1905.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Robert H. Dyson. ''Early Work on the Acropolis at Susa''. The Beginning of Prehistory in Iraq and Iran, Expedition, vol. 10, no. 4, str. 21–34, 1968.&lt;/ref&gt;

Po vojni sta izkopavanja od leta 1946 do 1967 vodila Roman Ghirshman in njegova žena Tania Ghirshman. Osredotočila sta se predvsem na območje kraljeve vile, ki sta ga raziskala po celi globini.&lt;ref&gt;Roman Ghirshman. ''Suse au tournant du III au II millenaire avant notre ere''. Arts Asiatiques, '''17''': 3–44, 1968.&lt;/ref&gt; Lončenina, ki sta jo našla v različnih slojih, je omogočila stratifikacijo razvoja mesta.&lt;ref&gt;Hermann Gasche. ''Ville Royal de Suse: vol I: La poterie elamite du deuxieme millenaire a.C, Mission archéologique en Iran''. Mémoires '''47''', 1973.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;M. Steve, Hermann H. Gasche. ''L'Acropole de Suse: Nouvelles fouilles (rapport preliminaire)''. Memoires de la Delegation archeologique en Iran, vol. 46, Geuthner, 1971.&lt;/ref&gt;

V 1970. letih je raziskave vodil Jean Perrot.&lt;ref&gt;Jean Perrot. ''Les fouilles de Sus en 1975''. Annual Symposium on Archaeological Research in Iran 4, str. 224–231, 1975.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;D. Canal. ''La haute terrase de l'Acropole de Suse''. Paleorient, vol. 4, str. 169–176, 1978.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Zgodnje naselje===
Suza spada med najstarejša znana naselja v regiji. Datiranja z [[ogljik]]om C14 je pokazalo, da je bila naseljena že leta 4395 pr. n. št.&lt;ref&gt;Potts: Elam, str. 46.&lt;/ref&gt; Že takrat je bila dokaj velika in merila približno 15 hektarjev. 

Ustanovitev Suze sovpada z opuščanjem bližnjih vasi. Potts domneva, da je bilo naselje morda ustanovljeno zato, da bi nadomestilo uničeno naselje Čoga Miš,&lt;ref name=ref20&gt;Potts: Elam.&lt;/ref&gt; približno enako veliko kot Suza.

Drugo pomembno naselje na tem območju je bilo Čoga Bonut, ki so ga odkrili leta 1976.

===Obdobje Suza I===
Prebivalci Suze so kmalu po prvi naselitvi pred več kot 6000 leti zgradili monumentalno ploščad, ki se je dvigala nad ravno okoliško pokrajino.&lt;ref&gt;Hole, Frank. ''A Monumental Failure: The Collapse of Susa''. V Robin A. Carter, Graham Philip (ur.). ''Beyond the Ubaid: Transformation and Integration of Late Prehistoric Societies of the Middle East''. Studies in Oriental Civilization, no. 63, str. 221–226. Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, 2010.&lt;/ref&gt;

Iz tega obdobja so se ohranile umetniško izdelane keramične posode, ki so služile za daritve in kot grobni pridatki v tisoč ali več grobovih pri dnu tempeljske ploščadi.

Najstarejše naselje je znano kot Suza I (okoli 4200-3900 pr. n. št.). Dve naselji so arheologi poimenovali ''Akropola'' (7 ha) in  ''Apadana'' (6,3 ha), ki sta se kasnjeje zlili v Suzo (18 ha).&lt;ref name=ref20/&gt; ''Apadana'' je imela 6 m debelo obzidje iz zbite zemlje.

[[Slika:Iran époque d'Obeid Sèvres.jpg|thumb|300px|levo|Skleda in čaša v slogu Suza I, 4. tisočletje pr. n. št. (ubaidsko obdobje); čaša je visoka okoli 12 cm; Sèvres – Cité de la céramique, [[Francija]]]]

Večina od skoraj 2000 posod v slogi Suza I, najdenih v grobovih, je zdaj v [[Louvre]]u. 

Najdena posoda zgovorno priča o umetniških in tehničnih dosežkih njihovih ustvarjalcev in organizaciji družbe, ki jih je naročila.&lt;ref name=ref22&gt; Aruz, Joan (1992). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: Abrams. str. 26.&lt;/ref&gt; Poslikana keramična posoda iz najzgodnejšega obdobja je regionalna različica mezopotamske ubaidske keramične tradicije, ki se je v 5. tisočletju pr. n. št. razširila po Bližnjem vzhodu,&lt;ref name=ref22/&gt; na katero je vplivalo tudi izročilo iz gora zahodnega Irana. V grobovih so najbolj zastopane so tri vrste posode: čaše in kelihi, krožniki in majhni lonci za pripravo vseh vrst hrane, potrebni v posmrtnem življenju. Druga vrsta posodja, bolj grobo izdelana in bolj skromno poslikana, je bila verjetno namenjena preprostim meščanom, mladostnikom in morda otrokom.&lt;ref&gt; Aruz, Joan (1992). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: Abrams. str. 29.&lt;/ref&gt; Posoda je zdelana skrbno in ročno, morda na počasnem lončarskem vretenu. Asimeričnost posod in nepravilnost poslikav kažeta, da je bila večina dela opravljena prostoročno.

V tem obdobju je že dokazana [[metalurgija]] [[Baker|bakra]], kar dokazujejo bakreni izdelki iz nekaj visokogorskih iranskih mest, kot je bil [[Tepe-Sialk|Tepe Sialk]].

===Suza II in vpliv Uruka===
V [[Uruk|uruškem]] obdobju je Suza prišla v uruško kulturno sfero. Prevzela je celoten uruški državni aparat, prapisavo, valjaste pečate s sumerskimi motivi in arhitekturo. Nekateri poznavalci menijo, da je bila morda kolonija Uruka.&lt;ref&gt;D.T. Potts. ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State''. Cambridge World Archaeology. Cambridge University Press, 2015. Str. 58. ISBN 1107094690.&lt;/ref&gt; 

D.T. Potts temu ugovarja in trdi, da je bil v začetnem obdobju bolj pomemben vpliv gorskega [[Huzestan]]a, ki se je ohranil tudi kasneje. Suza je bila torej pod vplivom dveh kultur. Uruškega pisnega in številčnega sistema ni prevzela v celoti, ampak delno in selektivno in ga je prilagodila svojim potrebam. Četudi je bil Uruk takrat večji od Suze, ni bila njegova kolonija in je dolgo obdržala nekaj neodvisnosti.&lt;ref&gt;D.T. Potts. ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State''. Cambridge World Archaeology. Cambridge University Press, 2015. Str. 58–61. ISBN 1107094690.&lt;/ref&gt; Arhitekturne povezave med Suzo, Tal-i Maljanom in Godin Tepejem v tistem času podpirajo idejo o vzporednem razvoju [[Klinopis|praklinopisa]] in praelamske pisave.&lt;ref&gt;F. Desset. &quot;An Architectural Pattern in Late Fourth-Millennium BC Western Iran: A New Link Between Susa, Tal-I Malyan, and Godin Tepe&quot;. ''Iran'', '''52''' (1, 2014): 1–18.&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki so prepričani, da je bila Suza del večje uruške kulture in v celoti prevzela uruški način življenja. Kultura v Suzi je bila pravzaprav lokalna različica obširne mezopotamske kulture, zato vpliv Uruka ne dokazuje njegove dominacije.&lt;ref&gt; Lawler, Andrew (2003). &quot;Uruk: Spreading Fashion or Empire&quot;. ''Science'', '''302''': 977–978.&lt;/ref&gt;

===Obdobje Suza III===
Obdobje Suza III (3100–2700 pr. n. št.) je znano tudi kot praelamsko obdobje.&lt;ref&gt;D.T. Potts. ''A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East''. Volume 94 of Blackwell Companions to the Ancient World. John Wiley &amp; Sons, 2012. str. 743. ISBN 1405189886.&lt;/ref&gt;  V tem obdobju je prevladovala baneška lončenina. Pojavile so se prve glinaste tablice in Suza je postala središče elamske civilizacije.

Dvoumna omemba Elama ([[klinopis]]no 𒉏 NIM) se je pojavija tudi v sumerskih zapisih. 

Leta 2700 pr. n. št. je dokumentirana bitka med Kišem in Suzo.

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;120px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 1484.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 1484
Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 2675.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 2675
Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Mythological being on a boat Louvre Museum Sb 6379.jpg|Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III) z mitološkim bitjem na čolnu; Luuvre, Sb 6379
Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 6166.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 6166
&lt;/gallery&gt;

===Elamiti===
[[Slika:Puzur-Inshushinak Ensi Shushaki in the &quot;Table au Lion&quot;, Louvre Museum.jpg|thumb|left|''Puzur-Inšušinak, [[ensi]] (guvener) Suze'' na &quot;Tablici z levi&quot;, datirani v leto 2100 pr. n. št., Muzej Louvre&lt;ref&gt;Translation of the Akkadian portion into French, in {{navedi knjigo |title=Mémoires |date=1899 |publisher=P. Geuthner |location=Paris |pages=[https://archive.org/details/mmoires04franuoft/page/4 4]–7 |url=https://archive.org/details/mmoires04franuoft}}&lt;/ref&gt;]]

V [[Sumerija|sumerskm]] obdobju je bila Suza glavno mesto države [[Suziana]] (Šušan) s središčem ob reki Karun, ki se je skoraj povsem ujemala s sedanjo iransko provinco Huzestan. Na oblasti so se menjavali med [[Elamiti]], [[Sumerija|Sumerci]] in [[Akadsko kraljestvo|Akadci]]. Nekateri avtorji jo istovetijo z Elamom, vendar je bila samostojna kulturna in politična entiteta.&lt;ref name=ref30&gt;F. Vallat. The history of Elam, 1999. iranicaonline.org.&lt;/ref&gt;

Pod elamskimi vladarji se je v Suzo pogosto prinašal bogat plen s pohodov proti drugim mestom.&lt;ref&gt;Aruz, Joan; Fino, Elisabetta Valtz (2001). &quot;Ancient near Eastern Art&quot;. ''The Metropolitan Museum of Art Bulletin'', '''59''' (1): 8. doi:10.2307/3269163. ISSN 0026-1521. JSTOR 3269163.&lt;/ref&gt; Vzrok za takšno postopanje je bila predvsem njena majhna oddaljenost of [[Babilon]]a in drugih mezopotamskih mest. 

Raba [[Elamščina|elamščine]] kot uradnega jezika državne uprave je prvič dokazana v besedilih iz Ansana (Tel-e Mal-jan) iz obdobja okoli leta 1000 pr. n. št.&lt;ref&gt; Mikołajczak, Tytus K. (2011). &quot;''Elam and Persia''. Urednika Javier Álvarez-Mon in Mark B. Garrison. Winona Lake, V Eisenbrauns, 2011. str. xviii + 493.&quot;. ''Journal of Near Eastern Studies'', '''72''' (2): 284–289. 
doi:10.1086/671453. ISSN 0022-2968.&lt;/ref&gt; Pred tem se je večina dokumentov pisala v [[akadščina|akadščini]]. Suzijano je okoli leta 2330 pr. n. št. [[Sargon Akadski|Sargon Veliki]] vključil v svoje [[Akadsko kraljestvo|Akadsko cesarstvo]].

Glavna mestna boginja je bila [[Nanaja]], ki je imela v Suzi velik tempelj.&lt;ref&gt;Potts: Elam, str. 364.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Elam cool.jpg|thumb| Srebrna čaša iz [[Marvdešt]]a, Iran, z linearnim elamskim napisom iz obdobja Kutik-Inšušinaka, [[Iranski Narodni muzej]]]]

====Kutik-Inšušinak====
Suza je bila glavno mesto akadske province do okoli 2100 pr. n. št., ko se je njen guverner [[Kutik-Inšušinak]] uprl in ustanovil neodvisno državo in literarno središče. Na seznamu knaljev Suze je omenjen kot zadnji vladar iz Avanske dinastije.&lt;ref&gt;Potts: Elam, str. 122.&lt;/ref&gt; Združil je sosednja ozemlja in postal kralj Elama. Uvedel je elamsko linearno pisavo, ki še ni razvozlana. 
Suzo je kasneje osvojila novoasirska [[Tretja urska dinastija]] in jo obdržala, dokler ni okoli leta 2004 pr. n. št. med vladanjem Kindatuja razpadla pod pritiskom Elamitov. Suza je postala elamska prestolnica Epartidske dinastije.

====Srednje elamsko obdobje====
Z vzponom Anšanske dinastije se je okoli leta 1500 pr. n. št. začelo srednje elamsko obdobje. Za to obdobje jr značilna elamizacija Suze. Kralji so privzeli naslov ''&quot;kralj Anšana in Suze&quot;''. [[Akadščina|Akadščino]], ki se je še vedno pogosto uporabljala na napisih, so kralji, na primer iz Igihalkidske dinastije okoli 1400 pr. n. št., poskušali zamenjati z [[Elamščina|elamščino]]. Pomen elamske kulture in jezika je v Suzijani začel naraščati.&lt;ref name=ref30/&gt;

V nekem obdobju so Suzijani poskušali vsiliti elamski [[panteon]]. Ta politika je dosegla vrh z gradnjo političnega in verskega kompleksa Čoga Zambil 30 km jugovzhodno od Suze. 

Okoli leta 1175 pr. n. št. so Elamiti pod Šutruk-Nahuntejem zaplenili izvirno [[Stela (spomenik)|stelo]] s [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevim zakonikom]] in jo pripeljali v Suzo. Stelo so arheologi odkrili leta 1901. Okoli leta 1125 pr n. št. je Suzo izropal [[Nebukadnezar I.]], vladar [[Babilonija|Babilonskega cesarstva]].

===Novoasirci===
Leta 647 pr. n. št. je novoasirski kralj [[Asurbanipal]] do tal porušil Suzo, ker se je med zadnjo vojno vojskovala na nasprotni strani. Tablica, odkrita leta 1854 v [[Ninive|Ninivah]], priča, da se je Asurbanipal maščeval za ponižanja, ki so jih Elamiti več stoletij prizadevali Mezopotamcem:

: ''Suza, veliko sveto mesto, bivališče njihovih bogov, sedež njihovih skrivnostnih obredov, je osvojena. Vstopil sem v njene palače, odprl njene zakladnice s srebrom in zlatom, dobrinami in ogromnim bogastvom... Porušil sem zigurat v Suzi. Zdrobil sem njene bleščeče bakrene roge. Do tal sem porušil elamska svetišča; njihove bogovi in boginje so se razkropili v vetru. Grobnice njihovih davnih in nedavnih kraljev so opustošene. Njihove kosti sem odnesel proti Ašurju. Opustošil sem Elam in njihovo zemljo posejal s soljo.''&lt;ref&gt;''Persians: Masters of Empire''. Str. 7-8. ISBN 0-8094-9104-4.&lt;/ref&gt;

Asirska oblast v Susi se je začela leta 647 pr. n. št. in trajala do leta 617 pr. n. št., ko so Suzo osvojili [[Medijsko cesarstvo|Medijci]].

===Suza pod Ahemenidi===
[[Slika:National Meusem Darafsh 6 (42).JPG|thumb|left|Kip Dareja Velikega, Nacionalni muzej Irana]]
[[Slika:Archers frieze Darius 1st Palace Suse Louvre AOD 488 a.jpg|thumb| ''[[Friz]] lokostrelcev'' z Darejeve palače v Suzi; detalj na začetku friza]]
[[Slika:Darius I statue list of subject countries.jpg|thumb|Podložniki Ahemenidskega cesarstva iz 24 držav med vladavino [[Darej I.|Dareja I.]], upodobljeni na njegovem kipu]]

Suzo je leta 540-539 pr. n. št. je med osvajanjem Suzijane (Elama) zasedel [[Kir Veliki]]. Postala je del perzijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] in doživela velike politične in etnično-kulturne spremembe.&lt;ref&gt;Tavernier, Jan. ''Some Thoughts in Neo-Elamite Chronology'' (PDF). str. 27.&lt;/ref&gt; ''[[Nabonidova kronika]]'' omenja, da je [[Nabonid]] pred bitko/bitkami ukazal, da se vsi kultni kipi iz odročnih babilonskih mest pripeljejo v prestolnico, kar kaže, da se je napad na Suzo začel morda pozimi 540 pr. n. št.&lt;ref&gt;Kuhrt, Amélie. ''Babylonia from Cyrus to Xerxes''. V ''The Cambridge Ancient History: Vol IV — Persia, Greece and the Western Mediterranean''. str. 112–138. Urednik John Boardman. Cambridge University Press, 1982.ISBN 0-521-22804-2.&lt;/ref&gt;

Kir se je verjetno poskušal izogniti konfrontaciji in je s pogajanji z babilonskimi generali poskušal doseči kompromis.&lt;ref&gt;Tolini, Gauthier. ''Quelques éléments concernant la prise de Babylone par Cyrus'' (PDF). Pariz. str. 10.&lt;/ref&gt;    Nabonid je še nekaj ostal v Suzi in nato pobegnil v [[Babilon]].&lt;ref&gt;''The Harran Stelae H2''.&lt;/ref&gt; Kir je za Suzo osvojil celo [[Babilonija|Babilonijo]]. Suza je prvič v zgodovini prišla pod perzijsko oblast. 

Pod Kirovim sinom [[Kambiz II.|Kambizom II.]] je Suza postala ena od štirih prestolnic perzijskega Ahemenidskega cesarstva in kot taka središče politične moči. Po kratki Kambizovi vladavini je [[Darej Veliki]] začel izvajati obsežen program gradenj v Suzi in [[Perzepolis]]u, vključno s svojo palačo. O tem govori naslednji napis:

: ''Za palačo, ki sem jo zgradil v Suzi, sem okrasje pripeljal od daleč. Zemlja se je izkopala do žive skale. Ko je bilo kopanje končano, se je [v jamo] nasulo 40  [[kubit]]ov grušča in nato še 20 kubitov. Na ta grušč se je zgradila palača.''&lt;ref&gt; Lendering, 2010.&lt;/ref&gt;

Suza je bila zimska prestolnica ahemenidskih kraljev [[Darej Veliki|Dareja Velikega]], [[Kserks I.|Kserka I.]] in njunih naslednikov.&lt;ref&gt;''Susa: Statue of Darius''. Livius.org. 1.april 2009. Pridobljeno 8. februarja  2013.&lt;/ref&gt;

V Suzo je bila postavljena atenska [[tragedija]] ''Perzijsci'' starogrškega dramatika [[Ajshil]]a, napisana leta 472 pr. n. št., ki je najstarejša ohranjena predstava v zgodovini gledališča. 

Za dogodke, opisanje v [[Esterina knjiga|Esterini knjigi]], se domneva, da so se zgodili v ahemenidskem obdobju.

===Selevkidsko obdobje===
[[Slika:The weddings at Susa, Alexander to Stateira and Hephaistion to Drypetis (late 19th century engraving).jpg|thumb|levo|250px|Poroki Statire II. z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in njene sestre Dripetide s Hefestionom v Suzi leta 324 pr. n. št.; gravura iz poznega 19. stoletja]]

Po invaziji [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 324 pr. n. št. je Suza izgubila večino svojega pomena. Leta 324 pr. n. št. je v mesto prišel makedonski vojskovodja Nearh, ki je raziskoval [[Perzijski zaliv]] in se je z ladjo vračal iz [[Indija|Indije]]. Tega leta se je v Suzi zgodila množična poroka Makedoncev in Perzijcev.

Suza je pod selevkidsko oblastjo ostala približno sto let po Aleksandru. Izgubila je položaj cesarske prestolnice in ga prepustila Selevkiji in postala glavno mesto satrapije Suzijana.&lt;ref&gt; Capdetrey, Laurent (2007). Le Pouvoir Séleucide. Rennes: Presses universitaires de Rennes. str. 252. ISBN 978-2-753505-24-7.&lt;/ref&gt; Kljub temu obdržala gospodarski pomen, ker so preko nje potekale trgovske poti.&lt;ref&gt; Boyce, Mary; Grenet, Frantz (1. januar 1991), &quot;On the Western Edge of the Iranian Plateau: Susa and Elymais&quot;. A History of Zoroastrianism, Zoroastrianism under Macedonian and Roman Rule, Brill, str. 35–48. doi:10.1163/9789004293915_004, ISBN 9789004293915.&lt;/ref&gt; Za svoje pristanišče je uporabljala [[Haraks Spazinu]].
 
[[Selevk I. Nikator]] je koval velike količine denarja.&lt;ref&gt;Marest-Caffey, Laure (2016). &quot;Seleukos I's Victory Coinage of Susa Revisited: A Die Study and Commentary&quot;. ''American Journal of Numismatics.'' '''28''': 1–63.&lt;/ref&gt; V Suzi je obilje grških napisov, kar morda kaže, da je v njej živelo veliko [[Grki|Grkov]].

===Partsko obdobje===
Okoli leta 147 pr. n. št. sta se Suza in sosednji Elam odcepila od [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]]. V mestu so vsaj nekaj časa vladali elamski vladarji. Kamnaskir II. Nikifor je v mestu nekaj časa koval svoj denar. Suza se je za nekaj časa morda vrnila pod selevkidsko oblast, od [[Fraat II.|Fraata II.]] (okoli 138-127 pr. n. št.) do [[Gotarz II.|Gotarza II.]]  (okoli 40–51 n. št.) pa so skoraj vsi vladarji Partskega cesarstva v mestu kovali svoj denar. To kaže, da je bila Suza v tem obdobju trdno v partskih rokah. Mesto je bilo kljub temu dokaj neodvisno in je v partskem obdobju še dolgo časa obdržalo organizacijo grške mestne države.&lt;ref&gt;Hill, John E. (2009). ''Through the Jade Gate to Rome: A Study of the Silk Routes during the Later Han Dynasty, First to Second Centuries CE''. Charleston: BookSurge. ISBN 978-1-4392-2134-1.&lt;/ref&gt; Od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. se ji verjetno nekaj časa vladali elamski vladarji, leta 215 pr. n. št. pa je ponovno prišla pod partsko oblast.&lt;ref&gt;Potts: Elam, str. 354-409.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Le Rider, Georges (1965). Mémoires de la Délégation archéologique en Iran XXXVIII: Suse sous les Séleucides et les Parthes. Pariz. str. 349–430.&lt;/ref&gt;

Suza je bila pogosto zatočišče partskih in kasneje perzijskih sasanidskih kraljev, ko so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] od leta 116 do 297 petkrat oplenili [[Ktezifon]]. Cesar [[Trajan]] je med partsko kampanjo leta 116 za nekaj časa zasedel Suzo.&lt;ref&gt;Rawlinson, George (2007). ''Parthia''. New York: Cosimo. str. 310. ISBN 978-1-60206-136-1.&lt;/ref&gt; Kasneje niso Rimljani nikoli več prodrli tako daleč proti vzhodu.&lt;ref&gt;Robert J. Wenke. &quot;Elymeans, Parthians, and the Evolution of Empires in Southwestern Iran&quot;. Journal of the American Oriental Society, '''101''' (3, 1981): 303–315.&lt;/ref&gt;

===Sasanidsko obdobje===
Leta 224 n. št. je Suzo osvojil in opustošil [[Sasanidi|Sasanid]] [[Ardašir I.]], vendar jo je takoj zatem obnovil in jo nekaj časa morda imel za svojo rezidenco. Izročilo pravi, da je v Suzi nekaj let živel [[Šapur I.]], vendar bi to lahko bil tudi  [[Šapur II.]] 

Pod Sasanidi je po ustanovitvi Gundešapurja Suza počasi izgubljala svoj pomen. Sasanidska Suza je bila z arheološkega stališča manj bogata kot partska. Še vedno je imela veliko pomembnih zgradb in površino več kot 400 hektarjev. Še vedno je bila pomembno gospodarsko in trgovsko središče, predvsem za trgovanje z [[zlato]]m. Še vedno je imela tudi kovnico denarja. V ločenem delu mesta je živela [[Krščanstvo|krščanska]] skupnost z [[Nestorijanstvo|nestorijanskim]] škofom. Zadnji škof je dokazan leta 1265. Arheologi so v Suzi odkrili mavčno ploščo s podobo krščanskega svetnika.

Med vladanjem Šapurja II. in potem, ko je leta 312 krščanstno postalo državna religija [[Bizantinsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], so v Sasanidskem cesarstvu tam živeče kristjane prepoznali kot mogoče rimske kolaborante in jih po letu 339 preganjali.&lt;ref&gt;Neusner, Jacob (1972). &quot;Babylonian Jewry And Shapur Ii's Persecution of Christianity From 339 to 379 CE&quot;. Hebrew Union College Press. ''Hebrew Union College Annual''. '''43''': 77–102.&lt;/ref&gt; Šapur je med vojnami z Rimskim cesarstvom kristjanom naložil dvojne davke. Po uporu v Suzi živečih kristjanov je leta 339 s tristo sloni uničil mesto.&lt;ref&gt;Harper, Prudence; Aruz, Joan; Tallon, Frangoise (1993). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: The Metropolitan Museum of Art. str. 162.&lt;/ref&gt; Kasneje ga je obnovil in po zmagi nad Rimljani leta 359 vanj naselil vojne ujetnike in tkalce, ki so začeli proizvajati [[Svila|svileni]] [[brokat]].&lt;ref&gt;Potts: Elam, str. 429.&lt;/ref&gt; Suzo je preimenovl v ''Eran-Huara-Šapur'' (''Iranska slava [ki jo je zgradil] Šapur'').&lt;ref&gt;Daryaee, Touraj (2009). ''Shapur II''. Encyclopaedia Iranica.&lt;/ref&gt;

===Islamsko obdobje===
Med muslimanskim osvajanjem Perzije je [[Arabci|arabska]] vojska pod poveljstvom Abu Musa al-Ašarija napadla Huzestan. Osvojila je večino manjših utrjenih mest in leta 642 zasedla Tustar in nato začela oblegati strateško pomembno Suzo, v kateri je bil tudi grob judovskega preroka Danijela.
 
Padec Suze je v muslimanskih virih opisan v dveh različicah. Po prvi so partski svečeniki razglašali z mestnega obzidja, da je samo ''dajjalu'' usojeno osvojiti mesto. ''Dajjal'' je muslinanski naziv lažnega preroka Al-Masiha ad-Dajjala, ki je v krščanskih virih primerljiv z antikristom. V vsakdanji rabi lahko pomeni tudi sleparja ali nastopača. Za perzijskega generala, ki je dezertiral na islamsko stran in se spreobrnil v [[islam]], so rekli, da je obrnil hrbet [[Zoroastrstvo|zoroastrstvu]] in bil zato ''dajjal''. Na Sijahov predlog se je ponoči sam ulegel pred glavna mestna vrata Suze, oblečen v okrvavljeno uniformo perzijskeg častnika. Straža na obzidju je domnevala, da je pozabljena žrtev bitke prejšnjega dne. Ko so stražarji odprli mestna vrata, jih je Sihah pobil. Manjša skupina arabskih vojakov je vdrla skozi odpra vrata in omogočila glavnini muslimanske veojske, da je odvojila mesto.&lt;ref name&lt;=ref54&gt; Crawford, Peter (2013). ''The War of the Three Gods: Romans, Persians and the Rise of Islam''. Barnsley: Pen &amp; Sword Military. str. 183–184. ISBN 978-1-84884-612-8.&lt;/ref&gt; 

Druga zgodba pravi, da so branilci zasmehovali oblegovalce, češ da mesto lahko osvoji samo Al-Masih ad-Dajjal. Ker v muslimanski vojski ni nobenega Al-Masiha ad-Dajjala, lahko napadalci kar odidejo domov. Eden od arabskih poveljnikov, jezen in prizadet zaradi posmehovanja, je odšel do mestnih vrat in brcnil vanje. Veriga na ključavnici vrat je počila in vrata so se odprla.&lt;ref name=ref55&gt; Kennedy, Hugh (2007). ''The Great Arab Conquests: How the Spread of Islam Changed the World We Live In''. London: Weidenfeld &amp; Nicolson. str. 128–129. ISBN 978-0-297-84657-4.&lt;/ref&gt; Muslimani so po osvojitvi mesta pobili vse perzijske plemiče.&lt;ref name=ref55/&gt;

Ker prerok Danijel (arabsko دانيال, Danjal) ni omenjen v [[Koran]]u in se v [[Judovstvo|judovstvu]] ne omenja kot [[prerok]], so muslimani uničili njegov kult z zasegom vseh zakladov iz njegove grobnice, ki so bili v njej shanjeni že od obdobja Ahemenidov. Zatem so odprli srebrno krsto in z mumificiranega trupla sneli pečatni prstan s podobo moža med dvema levoma. Ko je za dogodke izvedel [[Kalif|kalif]] [[Omar (kalif)|Omar]], je ukazal, da se prstan vrne in truplo pokoplje v rečno strugo.&lt;ref name=ref55/&gt; Danijel je v islamu sčasoma postal kultna osebnost. Na njegov grob so začeli romati tudi kristjani, čeprav je bilo za mesto njegovega pokopa razglašenih tudi več drugih mest.&lt;ref name=ref55/&gt;

Muslimani so se po zasedbi Suze odpravili oblegat [[Gundešapur]].&lt;ref name=ref55/&gt; 

Suza se je kmalu po zasedbi opomogla in ostala regionalno središče. Njena površina je merila več kot 400 hektarjev.&lt;ref&gt; Amiet, Pierre (1972). ''Mémoires de la Délégation archéologique en Iran: Glyptique susienne des origines à l'époque des Perses achéménides: cachets, sceaux-cylindres et empreintes antiques découverts à Suse de 1913 à 1967''. Pariz: P. Geuthner.&lt;/ref&gt; V mestu je bila zgrajena [[mošeja]], dokazana pa sta tudi nestorijanski škof in judovska skupnost s svojo [[Sinagoga|sinagogo]]. Mesto je ostalo središče proizvodnje luksuznih tkanin. Z arheološkega stališča je za islamsko obdobje značilna predvsem bogata keramika. Vzhodna sirska cerkvena provinca Bet Huzaje je imela v 1. tisočletju veliko vernikov. Od 5. do 13. stoletja je bila škofija metropolije Bet Huzaje (Elam). 

Leta 1218 so mesto opustošili [[Mongoli]] in ni nikoli več doseglo svojega nekdanjega pomena. Mesto je še bolj opustelo v 15. stoletju, ko se je njeno prebivalstvo preselilo v Dezful.&lt;ref&gt; M. Streck, Clifford Edmund Bosworth (1997). Encyclopaedia of Islam, San-Sze. IX. Leiden: Brill. str. 898–899. ISBN 9789004104228.&lt;/ref&gt;

===Sodobna Suza===
Starodavno središče Suze ni naseljeno. Zahodno in severno od zgodovinskih razvalin stoki sodobni Šuš, ki je upravno središče okrožja Šuš v iranski provinci Huzestan. Leta 2005 je imel Šuš  64.960 prebivalcev.&lt;ref&gt;&quot;World city populations: Susa&quot;. Mongabay.com. 2. december 2008. Pridobjeno 8. februarja 2013.&lt;/ref&gt; Šuš je istoveten s Šušanom, omenjenim v ''[[Esterina knjiga|Esterini knjigi]]'' in drugih [[Sveto pismo|svetopisemskih]] knjigah.

==Svetovna dediščina==
Suza je bila leta 2015 vpisana na [[Unesco]]v [[Seznam svetovne dediščine]].

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:ArtabanIIGreekLetter.jpg|Pismo partskega kralja [[Artaban III.|Artabana III.]] prebivalcem Suze (1. stoletje pr. n. št.), pisano v grščini; Suza je obdržalo grška ustanove iz obdobja Selevkidskega cesarstva;  [[Muzej Louvre]]
Slika:Rose cup Susa Louvre MAOS53.jpg|Skleda iz glazirane gline, okrašena s cvetnimi listi vrtnice, 8.-9.stoletje 
Slika:Parthic anthropoid sarcophagus (GS 4945 a) 02.jpg|Antropoid ''sarkofag'' 
Slika:Lion Darius Palace Louvre Sb3298.jpg|Lev na okrasni plošči iz palače [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] v Suzi
Slika:Male head wearing a head-band resembling king of Syria Antiochus III (223–187 BC), late 1st century BC–early 1st century AD, Louvre Museum (7462828632).jpg|Marmorna glava selevkidskega kralja  [[Antioh III. Veliki|Antioha III.]], pokopanega v bližini Suze okoli leta 242 pr. n. št.&lt;ref name=&quot; Jonsson, David J. 2005 566 &quot;&gt;{{navedi knjigo|author= Jonsson, David J.|title= The Clash of Ideologies|url= https://archive.org/details/clashofideologie0000davi|publisher= Xulon Press|year= 2005|page=[https://archive.org/details/clashofideologie0000davi/page/n567 566]|isbn= 978-1-59781-039-5|quote= Antiochus III was born in 242 BC, the son of Seleucus II, near Susa, Iran. }}&lt;/ref&gt;
Slika:Palmtree vase Susa Louvre MAOS383.jpg|Glazirana glinasta vaza s palmami, 8.-9. stoletje 
Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Krilata [[Sfinga (mitologija)|sfinga]] iz palače Dareja Velikega v Suzi
Slika:Daniel Barry Kent.JPG|Danijelova grobnica
Slika:Ninhursag1.jpg|Ninhursag z duhom gozdov ob kozmičnem drevesu življenja s sedmimi konicami; relief iz Suze
Slika:Tomb of Daniel.jpg|Danijelova grobnica v Suzi, gravura iz 19. stoletja v knjigi ''Potovanje po sodobni Perziji'' avtorjev Flandina in Coste
Slika:Archers frieze Darius 1st Palace Suse Louvre AOD 488 a.jpg|Friz lokostrelcev z Darejeve palače v Suzi, detajl; Muzej Louvre
Slika:Torque Susa Louvre Sb2760.jpg|Rebričasta ovratnica z levjima glavama; umetnina iz ahemenidskega obdobja
Slika:Shush Castle.JPG|Šuški grad leta 2011
Slika:Children in Susa.JPG|Otroci v Suzi
Slika:Terracotta herm Louvre Sb785.jpg|[[Herma]] s [[Hermes]]ovo glavo iz vodnjaka glavnega trdnjavskega stolpa v Suzi
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri==
{{refbegin|2}}
* Jean Perrot, ''Le Palais de Darius à Suse. Une résidence royale sur la route de Persépolis à Babylone'', Paris, [https://web.archive.org/web/20110721015413/http://pups.paris-sorbonne.fr/pages/aff_livre.php?Id=842 Paris-sorbonne.fr], 2010
*{{navedi splet  |last= Lendering  |first= Jona  |title= Susa, capital of Elam |publisher= The Iranian Chamber |date= 2010|url= http://www.iranchamber.com/history/susa/susa.php |accessdate= 17 April 2019}}
*{{navedi splet |last= Vallat |first= François |title= The History of Elam |publisher = The Circle of Ancient Iranian Studies (CAIS)  |date= 13 December 2011  | url = http://www.iranicaonline.org/articles/elam- |accessdate= 17 April 2019}}
*{{navedi knjigo  |last= Potts |first= Daniel T. |title= The archaeology of Elam: Formation and transformation of an ancient Iranian state  |publisher= Cambridge University Press |year= 1999 |location= Cambridge |url= https://books.google.com/?id=mc4cfzkRVj4C  |id= World Archaeology Series |isbn= 978-0-521-56496-0}}
{{refend}}

=== Poročila arheoloških izkopavanj ===
{{refbegin|2}}
* Pierre Amiet. ''Glyptique susienne des origines à l'époque des Perses achéménides: cachets, sceaux-cylindres et empreintes antiques découverts à Suse de 1913 à 1967''. Mémoires de la Délégation archéologique en Iran, Pariz 1972.
* Roman Ghirshman. &quot;Cinq campagnes de fouilles a Suse (1946–1951)&quot;. ''Revue d'Assyriologie et d'archéologie Orientale'' '''46''' (1952): 1–18.
* Florence Malbran-Labat. ''Les inscriptions royales de Suse: briques de l'époque paléo-élamite à l 'empire néo-élamite''. Pariz 1995.
* Laurianne Martinez-Sève. ''Les figurines de Suse. Réunion des Musées Nationaux''. Pariz 2002. {{ISBN|2-7118-4324-6}}.
* Jacques de Morgan, G. Jéquier, G. Lampre. ''Fouilles à Suse, 1897–1898 et 1898–1899''. Pariz 1900.
* Georges Le Rider. ''Suse sous les Séleucides et les Parthes: les trouvailles monétaires et l'histoire de la ville, Mémoires de la Délégation Archéologique en Iran''. Pariz 1965.
* Vincent Scheil. ''Inscriptions of Achéménides à Suse. Actes juridiques susiens, Mémoires de la Mission Archéologique de Perse'', Vol. 21–24. Pariz 1929–1933.
* Agnes Spycket. ''Les figurines de Suse''. Pariz 1992.
* Marie-Joseph Steve, Hermann Gasche. ''L'Acropole de Suse. Nouvelles fouilles (rapport préliminaire), Mémoires de la Mission Archéologique de Perse vol. 46''. Leiden 1971.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu]]
[[Kategorija:Mesta ob svilni poti]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]]</text>
      <sha1>rzqfua406jhuja3wp1ifmo9mx2bfvoz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tino Mamić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481729</id>
    <revision>
      <id>6686560</id>
      <parentid>6665826</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:11:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6686560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12997" sha1="711l11getz2zdkz6ohj8c8a5l9zka3w" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|spouse=Mojca Strmšek Mamić|awards=Častno priznanje Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbi 2012}}

'''Tino Mamić''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[profesor]], [[novinar]], [[književnik]], [[Rodoslovje|rodoslovec]] in [[publicist]], * [[28. maj]] [[1972]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KARDINAL STEPINAC, REŠITELJ SLOVENCEV {{!}} Frančiškanski samostan Koper|url=http://franciskani-koper.rkc.si/sl/kardinal-stepinac-resitelj-slovencev|website=franciskani-koper.rkc.si|accessdate=2020-07-09|archive-date=2020-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200709133425/http://franciskani-koper.rkc.si/sl/kardinal-stepinac-resitelj-slovencev|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Mamić je zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Izdeluje tudi družinska drevesa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/rodoslovje-lahko-postane-neozdravljiva-bolezen|title=Primorske.si|date=|accessdate=|website=Primorske novice|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200712001820/http://www.primorske.si/plus/7--val/rodoslovje-lahko-postane-neozdravljiva-bolezen|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z ženo Mojco Strmšek Mamić in petimi otroki živi na Manžanu pri [[Koper|Kopru]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić: v politiko odhajam, ker ne morem vedno le kritizirati, ampak tudi ponuditi rešitve|url=https://www.domovina.je/tino-mamic-v-politiko-odhajam-ker-ne-morem-vedno-le-kritizirati-ampak-tudi-ponuditi-resitve/|website=Domovina|date=2018-04-28|accessdate=2020-07-09|language=sl-SI|first=Rok|last=Čakš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić|url=http://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/avtor/tino-mamic?Open|website=www.Družina.si|accessdate=2020-07-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić gost večera Kluba krščanskih izobražencev {{!}} Občina Ajdovščina {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/ajdovscina/novice/tino-mamic-gost-vecera-kluba-krscanskih-izobrazencev.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2020-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Je stalni komentator oddaje [[VV Faktor|''Faktor'']] na [[TV3 Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamič o tem, da so nacisti lepše skrbeli za stadion za Bežigradom kot današnja oblast|url=https://www.dnevnik.si/1042770170|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-10|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711092254/https://www.dnevnik.si/1042770170|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kot profesor zgodovine je član zgodovinske komisije koprske škofije za beatifikacijo [[Filip Terčelj|Filipa Terčelja]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vabilo: Terčeljev rod|url=https://www.casnik.si/vabilo-terceljev-rod/|website=Časnik|date=2014-05-30|accessdate=2020-07-09|language=sl-SI|last=Časnik}}&lt;/ref&gt; Slovenskega rodoslovnega društva (SRD),&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Association of Professional Genealogists (APG),&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Sveta zavoda Pokrajinskega arhiva Koper. Kot novinar je član Tiskovnega društva Ognjišče (TDO), Združenja novinarjev in publicistov (ZNP),&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Društva katoliških časnikarjev in Hrvatskih novinara i publicista (HNIP). Ustanovil je tudi rodoslovni časopis in portal »Slovenski rod«. Ureja tudi brezplačnik ''Vipavska'', ki izhaja v nakladi 10.000 izvodov, in portal Vipavska.eu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vipavska - junij 2018|url=https://issuu.com/primorskiodmevi/docs/vipavska__tevilka_2_zaprta|website=Issuu|accessdate=2020-07-10|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sodobna medijska inovacija » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sodobna-medijska-inovacija/|website=Noviglas|date=2019-04-04|accessdate=2020-07-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2021 do maja 2024 je bil odgovorni urednik novega tiskanega tednika ''[[Domovina (medij)|Domovina]]'', ki ga izdaja [[Zavod Iskreni]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prihaja tednik Domovina: vse, kar vas zanima|url=https://www.domovina.je/prihaja-tednik-domovina-vse-kar-vas-zanima/|website=Domovina|date=2021-05-18|accessdate=2021-05-25|language=sl-SI|first=Igor|last=Vovk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Zavod Iskreni: Ne živimo od javnih razpisov, stremimo k neodvisnosti od javnih sredstev|url=https://www.sta.si/2857603/zavod-iskreni-ne-zivimo-od-javnih-razpisov-stremimo-k-neodvisnosti-od-javnih-sredstev|website=www.sta.si|accessdate=2021-08-06}}&lt;/ref&gt; S funkcije je odstopil 23. maja 2024 zaradi nestrinjanj z direktorjem medija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić: Odstopam z mesta odgovornega urednika Domovine|url=https://vipavska.javnost.si/2024/05/23/tino-mamic-odstopam-z-mesta-odgovornega-urednika-domovine/|website=Vipavska.javnost.si|accessdate=2024-05-23|language=sl|archive-date=2024-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240523121818/https://vipavska.javnost.si/2024/05/23/tino-mamic-odstopam-z-mesta-odgovornega-urednika-domovine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Rojen je bil v družini Stomažanke Neže Bratina in Dalmatinca [[Ivan Mamić|Ivana Mamića]], politika. Odraščal je v [[Šturje|Šturjah]] pri [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Obiskoval je klasično gimnazijo v [[Vipava|Vipavi]], kjer je leta 1991 maturiral kot prva generacija maturantov [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijske gimnazije]], ki jim je država priznala spričevalo. V Zavodu za invalidne otroke v Vipavi je leta 1996 opravil tudi civilno služenje vojaškega roka. Na ljubljanski univerzi je diplomiral leta 1998 in postal profesor zgodovine in diplomirani novinar. Njegova prva redna služba je bila v Kopru, kjer je bil urednik revije ''Ognjišče'', odgovorni urednik mladinskega lista ''Sončna pesem''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rojstni dan Ognjišča|url=https://revija.ognjisce.si/v-spomin/17412-rojstni-dan-ognjisca|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2020-07-09|language=sl-si|last=Marko}}&lt;/ref&gt; in odgovorni urednik koprskega studia [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo|url=https://avdio.ognjisce.si/share/info_2018_11_14_Tino_Mamic_o_Bandelliju_in_lokalni_tekmi|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|accessdate=2020-07-09|language=sl|last=RO}}&lt;/ref&gt; Za založbo Ognjišče je uredil več zgodovinskih knjig. Leta 2002 ga je Urad za uradne objave EU povabil v Luksemburg, kjer je kot uslužbenec [[Evropska komisija|Evropske komisije]] opravljal delo korektorja za slovenščino na oddelku za sekundarno zakonodajo, poleti 2004 pa je dobil službo v [[Bruselj|Bruslju]], kjer je delal kot novinar na generalnem direktoratu za pravosodje. Leta 2005 je prevzel novinarsko in redaktorsko delo pri [[Primorske novice|''Primorskih novicah'']].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić potrjen za odgovornega urednika Primorskih novic|url=https://www.finance.si/158320|website=Finance.si|accessdate=2020-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Pokrival je področja zunanje in notranje politike ter kulture. Leta 2006 je postal odgovorni urednik tega takrat četrtega slovenskega dnevnika in mu povečal naklado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primorske novice v finančni in kadrovski krizi|url=https://www.dnevnik.si/213148|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-09|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711085533/https://www.dnevnik.si/213148|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po sedmih letih dela na ''Primorskih novicah'' se je odločil za samostojno pot. Kot samostojni novinar dopisuje v različne medije. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi in bil član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamić|url=https://rodoslovje.si/index.php/component/booklibrary/173/view_author/8/tino-mamic?Itemid=173|website=rodoslovje.si|accessdate=2020-07-09|archive-date=2020-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200713134006/https://rodoslovje.si/index.php/component/booklibrary/173/view_author/8/tino-mamic?Itemid=173|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SEZNAM AVTORJEV IN SODELAVCEV {{!}} PRIIMKI {{!}} LEKSIKON PRIIMKOV {{!}} Rodoslovje.com|url=https://www.rodoslovje.com/sl-SI/o-nas/seznam-avtorjev.html|website=www.rodoslovje.com|accessdate=2020-07-09}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je postal zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Imenik sodnih izvedencev|url=https://spvt.mp.gov.si/izvedenci/85236350c2902ede94170ec3370d913d.html|website=spvt.mp.gov.si|accessdate=2020-07-09|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711024553/https://spvt.mp.gov.si/izvedenci/85236350c2902ede94170ec3370d913d.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tino Mamic|url=https://www.apgen.org/profiles/tino-mamic|website=APG|accessdate=2020-07-09|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711093603/https://www.apgen.org/profiles/tino-mamic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 je bil nagrajen s častnim priznanjem Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Meškova priznanja 2012 Viktorju Blažiču, Tinu Mamiću in Primožu Lavretu|url=http://znp.si/arhiv/306-meskova-priznanja-2012-viktorju-blazicu-tinu-mamiu-in-primozu-lavretu|website=znp.si|accessdate=2020-07-09}}&lt;/ref&gt; Je eden od ustanoviteljev in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2013).&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik ZNP znova postal Tino Mamić|url=http://www.znp.si/domov/1-glavne-novice/452-predsednik-znp-znova-postal-tino-mami|website=www.znp.si|accessdate=2020-07-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AUDIO: Novi predsednik ZNP je Tino Mamić|url=https://radio.ognjisce.si/sl/141/slovenija/10574/audio-novi-predsednik-znp-je-tino-mamic.htm?ls-art0=10&amp;tpl=292|website=Radio Ognjišče|accessdate=2020-07-09|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Ognjišče vas vabi k spremljanju zadnjih dveh v nizu okroglih miz Podobe Slovenije v medijih, ki bosta v Mengšu in Ljutomeru|url=https://katoliska-cerkev.si/radio-ognjisce-vas-vabi-k-spremljanju-zadnjih-dveh-v-nizu-okroglih-miz-podobe-slovenije-v-medijih-ki-bosta-v-mengsu-in-ljutomeru|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2020-07-09|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}&lt;/ref&gt; Bil je član programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTVS]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTVSLO.si|url=https://www.rtvslo.si/strani/sestava-programskega-sveta-rtv-slovenija/393|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-09|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; član Sveta Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in poslanec študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani. 

== Izbor del  ==
* Skrilje in Stomaž : zgodovinsko-turistični vodnik (2017) {{COBISS|ID=291756288}}
* Dalmatino (2017) {{COBISS|ID=9953260}}
* Protestantino: kolumne izpod Čavna, 2014 (monografija) {{COBISS|ID=273663232}}
* Magajnov socialni čut je nadčasoven: osmi simpozij o pisatelju Bogomirju Magajni, 2012 {{COBISS|ID=7533464}}
* Anton Laščak beg – življenjepis kraljevega arhitekta, 2008 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Laščak beg - življenjepis kraljevega arhitekta|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CAV9252|website=www.dlib.si|accessdate=2020-07-10}}&lt;/ref&gt;
* Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri 1913–1945, 2002 &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mamić|first=Tino|date=2003|title=Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri v obdobju 1913-1945|url=https://www.worldcat.org/title/zgodovinske-socialne-in-politicne-razmere-v-slovenski-istri-v-obdobju-1913-1945/oclc/453184422|magazine=Življenje in delo Alojza Kocjančiča, slovenskega istrskega pesnika, pisatelja in duhovnika.|language=slovenščina|pages=53–68}}&lt;/ref&gt;
* Razmah genealogije na Slovenskem, 2001 {{COBISS|ID=454099}} &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Razmah genealogije na slovenskem|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCEXMR1U|website=www.dlib.si|accessdate=2020-07-10}}&lt;/ref&gt;
* Krščanstvo – 2000 let, slovenska dopolnila v zgodovinskem atlasu, 1999 {{Cobiss|ID=99588608}}
* Priimki njihov izvor in pomen: 1, Primorska 2020 {{ISBN|9788896632857}} {{COBISS|ID=10747372}}
* Priimki njihov izvor in pomen: 2, Gorenjska 2024 {{Cobiss|ID=208901123}}

== Sklici ==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://Tinomamic.eu Tinomamic.eu - Uradna spletna stran] 
* [https://Slovenski-rod.eu Slovenski-rod.eu - Rodoslovni časopis]

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mamić, Tino}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Koprčani]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>711l11getz2zdkz6ohj8c8a5l9zka3w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pordenone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482617</id>
    <revision>
      <id>6686590</id>
      <parentid>6664589</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2783" sha1="tdm6yo61t1i07s2tp3dow7gwfmvvbeh" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
|name = Pordenone
|elevation_footnotes =
|area_total_km2 = 38.2
|population_footnotes =
|population_total = 51632
|population_as_of = 31. december 2014
|pop_density_footnotes = 
|population_demonym = Pordenončani&lt;br&gt;it. pordenonesi
|elevation_m = 24
|mayor = [[Alessandro Ciriani]]&lt;br&gt;(od 20. junija 2016)
|twin1 =
|twin1_country =
|saint = [[Sveti Marko]]
|day = 25. april&lt;ref&gt;Zaradi sovpadanja državnega praznika se občinski praznik praznuje 8. septembra&lt;/ref&gt;
|postal_code = 33170
|area_code = 0434
|website = {{official website|http://www.comune.pordenone.it}}
|area_footnotes =
|mayor_party =
|official_name = Comune di Pordenone&lt;br&gt;Comun di Pordenon
|image_map=
|native_name = {{lang|vec|Pordenon}}&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{small|([[Furlanščina|furlansko]])}}
|image_skyline = Pordenone-Palazzo comunale e campanile del Duomo di San Marco.jpg
|imagesize =
|image_alt =
|image_caption = Mestna hiša z zvonikom
|image_shield = Pordenone-Stemma.png
|shield_alt =
|map_alt =
|frazioni = Borgo Meduna/Borc de Midune, Brait, La Comina/La Cumine, Rorai Grande/Rorai Grant, Torre/Tor, Valle/Val, Vallenoncello/Valnunciel, Villanova/Vilegnove
|map_caption =
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
|coordinates_footnotes =
|region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
|province = [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|Pordenone]]
|footnotes =
}}

'''Pordenone''' ({{Jezik-fur|Pordenon}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]] in sedež ene od štirih [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|enot deželne decentralizacije]] te dežele. Leži ob reki [[Noncello]].

Mesto Pordenone ima okoli 50.000 prebivalcev, skupaj s sosednjima občinama, [[Cordenons]]om in [[Porcia|Porcio]], s katerima sestavlja somestje oz. urbano celoto, pa še več kot 30.000 več in je za [[Trst]]om in [[Videm, Italija|Vidmom]] tretje največje mesto v deželi.

== Naselja ==
* Borgo Meduna / Borc de Midune
* Brait
* La Comina / La Cumine
* Rorai Grande / Rorai Grant
* San Gregorio
* Torre / Tor
* Valle / Val
* Vallenoncello / Valnunciel
* Villanova / Vilegnove

== Znane osebnosti, ki so bile rojene umrle ali delovale v Pordenonu ==

* [[Valentina Pielich|Valentina Pielich - Tina Vajtova]] (tudi Tina Vajtawa) (1900-1984), slovenska krošnjarica in ljudska pripovednica rezijskih pravljic

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==

* [[Pokrajina Pordenone]]

== Viri ==
* Rus Roman, ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}}

{{normativna kontrola}}
{{Province of Pordenone}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Pordenone| ]]</text>
      <sha1>tdm6yo61t1i07s2tp3dow7gwfmvvbeh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oltar iz Beauna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>486380</id>
    <revision>
      <id>6686628</id>
      <parentid>6535628</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:22:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Surajr7</username>
        <id>254310</id>
      </contributor>
      <origin>6686628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31645" sha1="lsncbrxkqrudbpfq7rotvhues1456ux" xml:space="preserve">{{italic title}}

[[File:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece (1443).jpg|thumb|center|800px|''Oltar iz Beauna'', ok. 1445–1450. 220 x 548 cm (z okvirjem). Olje na hrastov les, Hospices de Beaune, notranji pogled]]
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment Polyptych (reverse side) - WGA25626.jpg|thumb|360px| Pogled na zaprt oltar z donatorjema, ki klečita v skrajnih krilih]]

'''''Oltar iz Beauna''''' (ali '''''Poslednja sodba''''') je velik [[poliptih]] iz let 1445–1450, ki je služil kot [[oltarni nastavek]]  in je delo [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] slikarja [[Rogier van der Weyden |Rogierja van der Weydna]], naslikan v olju na hrastove table z deli, kasneje prenesenimi na platno. Sestavljen je iz petnajstih slik na devetih tablah, od tega šest na obeh straneh. Precej izjemno za dela iz tega časa je, da je ohranilo nekaj svojih izvornih okvirjev.

Šest zunanjih tabel ima tečaje za zlaganje; ko je oltar zaprt so vidne table s svetnikoma, ''Oznanjenjem'' in donatorjema. Notranje table pa vsebujejo prizore iz ''Poslednje sodbe'', ki so razporejeni v dveh registrih. Velika osrednja tabla obsega oba registra in prikazuje Kristusa, ki je sedil na mavrici, medtem ko nadangel Mihael drži tehtnico za tehtanje duš. Spodnji registrski paneli tvorijo neprekinjeno pokrajino, pri čemer tabla na skrajni desni prikazuje vrata Nebes, medtem ko je vhod v Pekel skrajno desno. Med tema skrajnima točkama so prikazani mrtvi, kako vstajajo iz svojih grobov in se po Kristusovi sodbi od osrednje table pomikajo do svojega končnega cilja: pekla ali nebes.

Oltarno tablo sta leta 1443 za hospic v Beaunu (''Hôtel-Dieu de Beaune'') na vzhodu Francije naročila Nicolas Rolin, kancler [[Vojvodina Burgundija|vojvodine Burgundije]] in njegova žena Guigone de Salins, ki je pokopana pred prvotno lokacijo oltarne slike.&lt;ref name=&quot;c78&quot;&gt;Campbell (2004), 78&lt;/ref&gt; Je v slabem stanju; v 20. stoletju so jo premaknili, da bi jo zaščitili pred sončno svetlobo in pred skoraj 300.000 obiskovalci, ki jih hospic letno sprejme. Trpela je zaradi velike izgube barve, obrabe in zatemnitve barv ter kopičenja umazanije. Poleg tega je bila med obnovo nanesena težka plast preveč barve. Dve pobarvani strani zunanjih tabel sta ločeni za prikaz; tradicionalno bi bil oltar odprt le ob izbranih nedeljah ali cerkvenih praznikih.

== Naročilo in hospic ==
Nicolasa Rolina je leta 1422 za burgundskega kanclerja imenoval [[Filip Dobri]], in je položaj opravljal naslednjih 33 let.&lt;ref name=&quot;s276&quot;&gt;Smith (1981), 276&lt;/ref&gt; Zaradi njegovega mandata pri vojvodi je postal premožen človek in je velik del svojega premoženja podaril za ustanovitev Hôtel-Dieu v Beaunu.&lt;ref&gt;Vaughan (2012), 169&lt;/ref&gt; Ni znano, zakaj se je odločil graditi v Beaunu in ne v svojem rojstnem kraju Autunu. Morda je izbral Beaune, ker ni imel bolnišnice in je izbruh kuge med letoma 1438 in 1440 zdesetkal prebivalstvo.&lt;ref name=&quot;b37&quot;&gt;Blum (1969), 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beaune leta 1435, ko Arraška pogodba ni ustavila dolgoletne sovražnosti med Burgundijo in Francijo, najprej utrpel opustošenje plenilnih ''écorcheurs'', ki so konec 1430-ih in v začetku 1440-ih hodili po podeželju, nato pa lakote, ki je sledila. Hospic je bil zgrajen po tem, ko je Rolin leta 1441 pridobil dovoljenje [[papež Evgenij IV.|papeža Evgenija IV.]] in je bil posvečen 31. decembra 1452. Hkrati je Rolin vzpostavil verski red ''sœurs hospitalières'' [fr]. Hospic je posvetil [[Anton Puščavnik|Antonu Velikemu]], ki je bil v srednjem veku pogosto povezan z boleznimi in zdravljenjem.
[[File:Hospices de Beaune.jpg|thumb|upright=1.25|alt=Velika Burgundska zgradba s križnim hodnikom, balkoni in številnimi okrašenimi spalnicami |Dvorišče Hôtel-Dieu]]

Rolin je v ustanovni listini hospica, podpisani avgusta 1443, izjavil, da »v interesu mojega odrešenja ... v zahvalo za dobrine, ki mi jih je Gospod, vir vsega bogastva, odslej in za vedno naložil, ustanovil sem bolnišnico«.&lt;ref name=&quot;s91&quot;&gt;Smith (2004), 91&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;Lane168&quot;&gt;Lane (1989), 168&lt;/ref&gt; V poznih 1450-ih, le nekaj let preden je umrl, je v bolniški listini dodal določbo, ki določa, da se maša za mrtve obhaja dvakrat na dan.&lt;ref name =&quot;Lane169&quot;&gt;Lane (1989), 169&lt;/ref&gt; Rolinova žena Guigone de Salins je igrala glavno vlogo v fundaciji, prav tako verjetno njegov nečak Jan Rolin. De Salins je živela in služila v hospicu do svoje smrti leta 1470.

Dokumenti, ki se nanašajo na naročilo oltarne slike, so preživeli, umetnik, mecen, datum dokončanja in kraj postavitve so znani - nenavadno za nizozemsko oltarno sliko. Bila je mišljena kot osrednji del kapele, Rolin pa se je približal Rogierju van der Weydnu okoli leta 1443, ko je bila ustanovljena bolnišnica. Oltarna slika je bila pripravljena do leta 1451, leta posvečenja kapele. Naslikane v bruseljski delavnici van der Weydna - najverjetneje s pomočjo vajencev - so table po dokončanju prepeljali v hospic.&lt;ref&gt;Jacobs (1991), 60; Lane (1989), 167&lt;/ref&gt; Oltarna slika je prvič omenjena v popisu leta 1501, takrat je bila postavljena na veliki oltar.

[[File:Patients of the Hotel-Dieu.jpg|thumb|left|upright=1.25|Bolniki hotela-Dieu v svojih posteljah, folijo 77, 1482, Livre de vie active, avtor Jehan Henry, prikazuje medicinske sestre, ki obiskujejo umirajoče v pariški bolnišnici. Bolniki so v postelji po dva, razen umirajoče ženske.]]

[[Poliptih]] je bil namenjen zagotavljanju tolažbe in opozorilo umirajočim; deloval je kot opomin na njihovo vero in usmerjal njihove zadnje misli k božjemu. To je razvidno iz njegove lege glede na postelje bolnikov. Zdravstvena oskrba je bila v 15. stoletju draga in preprosta; duhovna oskrba bolnikov je bila enako pomembna kot zdravljenje telesnih bolezni. Za tiste, ki so bili preveč bolni, da bi lahko hodili, je Rolin določil, da se 30 postelj postavi pred oči oltarne slike, ki je bila vidna skozi preboden zaslon.&lt;ref name=&quot;l1778&quot;&gt;Lane (1989), 177–8&lt;/ref&gt; Običajno sta bila le dva bolnika na posteljo, kar je bilo razkošje v času, ko je bilo šest do petnajst v veliki postelji pogostejše.

Sv. Boštjan in sv. Anton predstavljata zdravljenje. Oba sta bila povezana z bubonsko kugo in njuna vključitev naj bi umirajočim zagotovila, da bodo delovali kot priprošnjiki pri božjem. Sv. Mihael je v Franciji v 15. stoletju razvil kult in je bil viden kot varuh mrtvih, kar je ključna vloga glede na razširjenost kuge v regiji. V letih 1441–1442 je bil še en hud izbruh, tik preden je Rolin ustanovil bolnišnico. Po besedah umetnostne zgodovinarke Barbare Lane verjetno bolniki ne bodo preživeli bivanja v Beauneu, vendar je upodobitev sv. Mihaela ponudila tolažbo, saj so lahko »gledali njegov lik tik nad oltarjem vsakič, ko je bil ta odprt. Tako kot sveta Anton in Boštjan na zunanji strani poliptiha je nadangel ponudil ... upanje, da bodo premagali svoje telesne bolezni.«&lt;ref name=&quot;l180&quot;&gt;Lane (1989), 180&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25631.jpg|thumb|upright=0.8|left| Van der Weyden ni upošteval delitve med tablami; zgoraj levo se apostolska oblačila stekajo na sosednjo tablo, spodaj levo je moški na videz prerezan na dvoje, na desni pa je vidna konica angelove trombe.]]

Oltarna slika meri 220 × 548 cm in obsega petnajst ločenih slik na devetih tablah, od katerih je šest naslikanih na obeh straneh. Ko je oltar odprt, gledalec vidi celoto dolžino oltarja na notranjih tablah s prikazom ''Poslednje sodbe''. Te dokumentirajo možne duhovne usode gledalcev: da bi lahko dosegli nebesa ali pekel, zveličanje ali prekletstvo; močne alternative, primerne za hospic. Ko so zunanja krila zložena, so vidne zunanje slike (čez dve zgornji in štiri spodnje table). Zunanje table donatorjema služijo kot nagrobni spomenik. Umetnostna zgodovinarka Lynn Jacobs meni, da »dvojna funkcija dela pomeni opis teme Poslednje sodbe glede njene notranjosti«.

Ko je oltar zaprt, poliptih spominja na zgornji del križa. Povišana osrednja tabla je omogočala dodaten prostor za pripovedni prizor, ki prikazuje nebeški pogled, eno samo veliko figuro ali križanje s prostorom, da se križ razteza nad drugimi tablami. Van der Weyden prenaša nebeško kroglo v visoki navpični tabli, medtem ko je zemeljsko potisnjeno na spodnje table in zunanji pogled. Poleg tega oblika T odmeva tipične konfiguracije gotskih cerkva, kjer so se ladje pogosto širile mimo hodnikov v [[apsida|apsido]] ali [[prezbiterij|kor]]. Podobe zunanjih tabel so postavljene v zemeljsko kraljestvo z donatorjema in svetniki, poslikani v [[grizaj]]u, da bi posnemale kiparstvo.  Delo jasno razlikuje med figurami božanskega, zemeljskega in peklenskega kraljestva.

=== Notranje table ===
Tako kot pri Van der Weydnovem ''[[Triptih družine Braque]]'' se tudi tu ozadje pokrajine in razporeditev figur razteza čez posamezne table spodnjega registra do te mere, da se ločila med tablami prezrejo. Obstajajo primeri figur, naslikanih na dveh sosednjih tablah, medtem ko sta Kristus in sv. Mihael zaprta znotraj ene same osrednje table, s poudarkom na ikonografiji. Nebesna krogla, proti kateri se shrani premik, je dramatično predstavljena z »sijočim zlatim ozadjem, ki se razteza skoraj po celotni širini oltarne slike«.

Spodnji register predstavlja Zemljo in vsebuje vrata v nebesa in pekel. Impozantna figura Kristusa nakazuje, da se bo »vladavina nebes kmalu začela« po celotni tabli.&lt;ref name=&quot;lane172&quot;&gt;Lane (1989), 172&lt;/ref&gt;

[[Image:Autun St Lazare Tympanon.jpg|thumb|300px| Gislebertusova ''Poslednja sodba'', zahodni timpanon Autunske stolnice, 12. stoletje]]
Predstavitev vstalih mrtvih na petih spodnjih tablah spominja na gotski [[timpanon (arhitektura)|timpanon]], natančneje na stolnico v Autunu. Rolin bi bil seznanjen z vhodi v stolnico v Autunu, kar je lahko vplivalo na njegovo naročanje Poslednje sodbe za hospic. Poleg tega je bil Rolin seznanjen z liturgijo, povezano z mašo za mrtve in bi poznal prizore Poslednje sodbe, povezane z mašo, iz [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisov]] iz 15. stoletja, kot je celostranska Poslednja sodba v ''Horariju Katarine iz Clevesa'', ki prikazuje Kristusa v podobnem položaju, ko sedi nad mrtvimi, ko vstajajo iz svojih grobov.&lt;ref&gt;Lane (1989), 176–77&lt;/ref&gt;

==== Zgornji register ====
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25635.jpg|upright|thumb| Jezus Kristus in nadangel Mihael v sodbi. Blaženi so na njuni desni, obsojeni na njuni levi.]]

Kristus sedi kot sodnik v zgornjem srednjem delu table. V desni drži lilijo, v levi pa meč in sedi na mavrici, ki se razteza čez dve tabli, stopala pa počivajo na krogli. Njegova desnica je pri blagoslovu dvignjena, leva pa spuščena. Ta poza označuje sodbo; odloča, ali bodo duše poslane v nebesa ali pekel, njegove geste odmevajo smer in položaj tehtnice, ki jo ima nadangel Mihael pod seboj. Njegove dlani so odprte in razkrivajo rane, ki so jih utrpele, ko je bil prikovan na križ, medtem ko je pogledal, kje je vidna poškodba kopja, iz katerega se izliva temno rdeča kri.&lt;ref name=&quot;mN181&quot;&gt;McNamee (1998), 181&lt;/ref&gt;

Kristusov obraz je enak upodobitvi v ''[[Triptih družine Braque|Triptihu družine Braque]]'', dokončan le nekaj let kasneje leta 1452.&lt;ref&gt;Blum (1969), 30&lt;/ref&gt;  Kristus, postavljen tako visoko v slikovni prostor in zajema oba registra, orkestrira celotno notranjo tablo. Medtem ko so se prejšnje Sodbe morda zdele kaotične, pa tukaj vnaša občutek reda.

Nadangel Mihael, kot utelešenje in vodnik božje pravičnosti, je postavljen neposredno pod Kristusa, edino sliko, ki doseže nebesa in Zemljo. Nosi nepristranski izraz, ko drži sklop tehtnic za tehtanje duš. Nenavadno za krščansko umetnost prekleti prevladajo nad blaženimi; Michaelova tehtnica ima v vsaki ponvi samo eno dušo, leva posoda pa se konča pod desno. Michael ima v tem obdobju v ''Poslednji sodbi'' nenavaden pomen in njegova močna prisotnost poudarja delovanje dela v hospicu in njegovo zaskrbljenost z liturgijo smrti. Stopala so postavljena tako, kot da stopa naprej, se namerava umakniti s platna in gleda naravnost v opazovalca, kar daje iluzijo, da ocenjuje ne samo duše na sliki, temveč tudi gledalca.
&lt;gallery widths=&quot;170&quot; heights=&quot;220&quot; perrow=&quot;3&quot;&gt;
Slika:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25634.jpg|Angeli s simbole pasijona (arma Christi)
Slika:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25645.jpg|Skupina na Kristusovi levi
Slika:Rogier van der Weyden 002.jpg|Dva angela nosita steber, ob katerem je bil bičan Kristus
&lt;/gallery&gt;
Mihael je bil, tako kot Boštjan in Anton, kužni svetnik in njegova podoba bi bila bolnikom vidna skozi odprtine prebodenega zaslona, ko so ležali v svojih posteljah.&lt;ref name = &quot;Lane178&quot;&gt;Lane (1989), 178&lt;/ref&gt; Upodobljen je z ikonografskimi elementi, povezanimi s sodbo in oblečen v rdeče ogrinjalo s tkanimi zlatimi nitmi nad svetlečo belo albo je daleč najbolj barvita figura na spodnjih tablah, ki »hipnotično privlači pogled gledalca«. Obkrožen je s štirimi kerubini, ki igrajo na trombe, da kličejo mrtve do končnega cilja. Mihaelova vloga v Poslednji sodbi je poudarjena z uporabo barve van der Weydna: Mihaelova bleščeča bela alba je v nasprotju z rdečimi oblačili kerubinov, postavljenimi proti modrem nebu neposredno pod nebesnimi zlatimi oblaki.

Na obeh zgornjih registrskih krilih je par angelov, ki držijo instrumente pasijona. Sem spadajo sulica, trnova krona in palica z gobo, namočeno v kis. Angeli so oblečeni v belo liturgično oblačilo, vključno z albo in amicom.

Pod Mihaelom se dušijo levo in desno. Rešeni hodijo proti nebeškim vratom, kjer jih pozdravi svetnik; prekleti prispejo do ust pekla in množično padajo v prekletstvo. Duše, uravnotežene na tehtnici, so gole. Blaženi pogled proti Kristusu, pregnan pogled navzdol. Obe skupini sta nagnjeni v smeri Kristusovih rok. Če to okrepimo, napisi okoli skupin glasijo ''VIRTUTE'' (Kreposti) in ''PECCATA'' (grehi).

==== Spodnji register ====
[[Sveta Marija|Devica Marija]], [[Janez Krstnik]], dvanajst apostolov in vrsta dostojanstvenikov so postavljeni v [[Deesis]], na obeh straneh Mihaela. Apostoli sedijo v polkrogu; [[sveti Peter]] je oblečen v rdeče na skrajni levi, [[sveti Pavel]] pa v zeleno, na skrajni desni. Sedem uglednih dostojanstvenikov, oblečenih v sodobna oblačila, niso identificirani, med njimi pa so kralj, papež, škof, menih in tri ženske. Shirley Blum pravi, da so namesto splošnih reprezentativnih tipov portreti določenih neznanih posameznikov.&lt;ref name=&quot;Blum42&quot;&gt;Blum (1969), 42&lt;/ref&gt; 
{{multiple image
| align = right
| direction = horizontal
| header = 
| header_align = 
| header_background = 
| footer = 
| footer_align = left/right/center
| footer_background = 
| image1 = Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25646.jpg
| width1 = 200
| caption1 = Prekleti se pomikajo proti peklu
| image2 = Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25644.jpg
| width2 = 191
| caption2 = Prekleti pred njihovim padcem
| image3 = Beaune Altarpiece detail.jpg
| width3 = 200
| caption3 = Prekleti, natlačeni skupaj, padejo v pekel
| total_width = 
| alt1 = 
}}

Mrtvi vstajajo iz svojih grobov okrog Mihaelovih nog; nekateri se pojavijo, da hodijo proti Nebu, drugi proti Peklu. V primerjavi s svetniki so v močno zmanjšanem merilu. Lorne Campbell ugotavlja, da table kažejo na globoko pesimističen pogled na človeštvo, pri čemer je prekletih veliko več od rešenih &lt;ref name=&quot;c81&quot;&gt;Campbell (2004), 81&lt;/ref&gt;, še posebej v primerjavi s tablo v Kölnu [[Stefan Lochner|Stefana Lochnerja]], kjer je rešena množica okoli vrat v nebes.

Duše se postopoma preoblikujejo, ko se premikajo od table do table. Tisti, ki se dvigujejo iz grobov pred Mihaelovimi nogami, kažejo malo izraza, vendar postanejo bolj animirani, ko se premaknejo na katero koli stran; groza in obup postaneta še posebej vidna na obrazih prekletih, ko se premikajo proti Peklu.&lt;ref name=&quot;j98&quot;&gt;Jacobs (1991), 98–9&lt;/ref&gt;

Na levi imajo rešeni po besedah Jacobsa »enake blažene izraze«, vendar se njihovi položaji postopoma spreminjajo od soočenja s Kristusom in Mihaelom do pogleda proti nebeškim vratom, predvsem pri paru pod Marijo, kjer moški obrne pogled ženske stran od Mihaela in proti nebu. To je v nasprotju z drugim parom na nasprotni tabli, ki se sooča s peklom; ženska je pogrbljena, ko moški zaman dvigne roko in prosi Boga za usmiljenje.
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25628.jpg|thumb|left|upright=0.9|alt=Painting detail of figures led toward a stairway into a golden Gothic building|Vhod v nebesa]]

Nebesa predstavlja vhod v Nebeško mesto, ki je v sodobnem gotskem slogu osvetljeno z dolgimi, tankimi žarki svetlobe. Rešeni pristop stisne roke v molitvi, na vhodu jih pozdravi angel.  Skozi nebeška vrata naenkrat preide le nekaj duš. Podobe cerkve kot zemeljske predstavitve Nebes so v 13. stoletju popularizirali teologi, kot je Durandus;&lt;ref&gt;Jacobs (1991), 47&lt;/ref&gt;  vrata v nebesa v tem delu spominjajo na vhod v beaunski hospic. Pot v nebesa je jasno prikazana kot pozlačena cerkev - rešeni se povzpnejo na vrsto stopnic, zavijejo desno in izginejo izpred oči. Popolnoma je zaprt v eno samo tablo, medtem ko se Pekel razteza na sosednjo tablo, kar morda namiguje, da greh onesnažuje vse okoli njega.&lt;ref name= &quot;Jacobs100&quot;&gt;Jacobs (1991), 100&lt;/ref&gt;

Van der Weyden prikazuje Pekel kot turoben, natrpan kraj bližnjih in oddaljenih požarov ter strme skalne stene. Prekleti se nemočno valijo vanjo, kričijo in jokajo. Grešniki v pekel vstopijo z večinoma sklonjenimi glavami in se med seboj vlečejo. Tradicionalno bi slika Poslednja sodba upodabljala preklete, ki jih mučijo zlonamerni duhovi; tu pa duše ostanejo same, kar je edini dokaz njihove muke v njihovih izrazih.

Peklenska pokrajina je naslikana tako, da vzbuja grozo, vendar brez hudičev.&lt;ref&gt;Drees (2000), 501&lt;/ref&gt; Erwin Panofsky je prvi omenil to odsotnost in predlagal, da se je van der Weyden odločil, da bo muke prenašal navznoter, ne pa z natančnimi opisi hudičev in vragov. Zapisal je: »Usoda vsakega človeškega bitja ... neizogibno izhaja iz njegove preteklosti in odsotnost kakršnega koli zunanjega podpihovalca zla nas zaveda, da glavno mučenje Prekletih ni toliko fizična bolečina kot trajna in nevzdržna izostrena zavest o svojem stanju«.&lt;ref name=&quot;p270&quot;&gt;Panofsky (1953), 270&lt;/ref&gt; Po besedah Bernharda Ridderbosa je van der Weyden temo poudaril tako, da je »omejeval število mrtvih in z njimi ravnal skorajda kot s posameznikom. Ko se prekleti približujejo peklenskemu breznu, so vedno bolj stisnjeni«.

=== Zunanje table ===
[[File:Judgement-sebastian-antonius.jpg|thumb|upright=1.1|alt=Two figures painted so as to resemble statues|Detajl prikazuje svetnika Boštjana in Antona]]
Šest zunanjih tabel je sestavljeno iz dveh donatorskih kril, dveh, ki vsebujejo svetnike, in dveh tabel z Gabrijelom, ki se predstavlja Mariji. Donatorja sta na zunanjih krilih in klečita pred svojimi molitveniki. Štirje imitacijski kipi v sivi barvi sestavljajo notranje table. Spodnja dva upodabljata sv. Boštjana in sv. Antona. Boštjan je bil zavetnik kužnih in zagovornik epidemij, Anton zavetnik kožnih bolezni in ergotizma, ki je bil takrat znan kot ogenj sv. Antona.&lt;ref&gt;Lane (1989), 170–71&lt;/ref&gt; Svetnika sta bila tesno povezana z burgundskim dvorom: Filip Dobri se je rodil na dan svetega Antona, imel je nezakonskega sina Antona, dva Rolinova sinova sta Antona. Sveti Boštjan je bil zavetnik viteškega reda zlatega runa Filipa Dobrega.&lt;ref name = &quot;Blum40ff&quot;&gt;Blum (1969), 40–41&lt;/ref&gt;

Dve majhni zgornji tabli kažeta običajno konvencijo Oznanjenja z običajnim golobom, ki predstavlja Svetega Duha. Oba sklopa tabel, za razliko od notranjih, sta kompozicijsko zelo različna. Figure zasedajo izrazito ločene niše, barvne sheme svetnikov so grizaj, donatorja pa močno kontrastirata.

Tako kot mnogi poliptihi sredi 15. stoletja se tudi zunanje table močno zgledujejo pri ''Gentskem oltarju'', dokončanem leta 1432. Iz tega dela je izposojena tudi uporaba grizaja, kot tudi obravnava Oznanjenja. Van der Weyden v zunanjosti Beauneja uporablja ikonografijo, ki je ni mogoče najti v njegovih drugih delih, kar kaže na to, da je Rolin morda prosil, naj oltarna slika sledi zgledu Van Eycka. Van der Weyden pa ni bil nagnjen zgolj k posnemanju, table in figure  je razporedil v zgoščeno in kompaktno obliko.&lt;ref name=&quot;c21&quot;&gt;Campbell (2004), 21&lt;/ref&gt; Jacobs piše, da »zunanjost predstavlja najbolj dosledno slikovno upodobitev skulpture [[trompe l'oeil]] do zdaj«. Zdi se, da sta Gabrielov zvitek in Marijina lilija narejena iz kamna; figure mečejo sence na zadnji del svojih niš, kar ustvarja občutek globine, ki doda iluzijo.
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment Polyptych (detail) - WGA25627.jpg|thumb|upright=0.8|left|alt=Painting detail of a man in black with hands folded in prayer|Detajl Nicolasa Rolina v molitvi, oblečen v črno obleko, obloženo s krznom.]]

Zunanje table so po besedah Bluma, ki piše, da je na Rolinovi tabli najbolj pisan lik rdeči angel, ki s svojo zlato čelado in ključi 'izstopa kot prikazen'. Rolina in de Salins lahko prepoznamo po grbih, ki jih imajo angeli; mož in žena klečita pred platnenimi ''poe-dieuxi'' (prenosnimi oltarji), na katerih so prikazani njuni simboli. Čeprav je bila De Salins na videz pobožna in dobrodelna in morda celo spodbuda za gradnjo hospica, je postavljena na zunanjo stran desno, ki je tradicionalno mišljena kot slabši položaj, ki ustreza Peklu, ki jo povezuje z Evo, [[Izvirni greh|izvirnim grehom]] in [[Padec človeka|Padcem človeka]].
[[File:Weyden-JudiciFinal-closeddreta.jpg|thumb|upright=0.8|alt=Painting detail of a woman knelt in prayer with a small winged figure behind her|Detajl o Guigoneju de Salinsu, ki je pokopan pred prvotno lokacijo oltarne slike v hospicu.]]

Van Eyck je Rolina že prej upodobil v c. 1435 ''[[Madona kanclerja Rolina]]'' in iz tega dela je prepoznaven zavetnik; na obeh portretih so podobne ustnice, velika brada in nekoliko koničasta ušesa. V portretu van Eycka je Rolin predstavljen kot morda pompozen in aroganten; tu - deset let kasneje - se zdi bolj premišljen in zaskrbljen zaradi ponižnosti.&lt;ref&gt;Smith (1981), 273&lt;/ref&gt; Campbell hudomušno ugotavlja, da je van der Weyden morda lahko prikril grdost in starost donatorja in da je bila nenavadna oblika njegovih ustnic omalovažena. Piše, da je »van Eyck nepristransko zapisoval, van der Weyden vsiljeval stilizirano in zelo osebno vizijo teme«. Upodobitev Van Eycka je bila najverjetneje bolj natančna; van der Weyden ga je okrasil, predvsem s podaljšanjem nosu, povečanjem oči in dvigovanjem obrvi.

== Napisi ==
Panel vsebuje citate iz latinščine iz več svetopisemskih besedil. Videti so bodisi kot črke, ki so na videz všite v robove oblačil figur (večinoma skrite v gubah) ali neposredno na površini osrednje notranje table. Slednje se pojavijo v štirih primerih; dva para besedila plavata na obeh straneh Kristusa, dva okoli Mihaela. Pod lilijo so v beli barvi Kristusove besede: ''VENITE BENEDICTI PATRIS MEI POSSIDETE PARATUM VOBIS REGNUM A CONSTITUTIONE MUNDI'' (Pridite blagoslovljeni mojega očeta, podedujte kraljestvo, pripravljeno za vas od temeljev sveta) . Besedilo pod mečem se glasi: ''DISCEDITE A ME MALEDICTI IN IGNEM ÆTERNUM QUI PARATUS EST DIABOLO ET ANGELIS EJUS'' (Odhajajte od mene, prekleti, v večni ogenj, pripravljeni za hudiča in njegove angele').

Napisi sledijo konvenciji iz 14. stoletja, ki prikazuje figure, podobe in motive, povezane s shranjenimi na Kristusovi desni in tistimi na levi. Besede pod lilijo (benedikti) so se brale navzgor proti Nebu, njihove krivulje so se nagibale proti Kristusu. Besedilo na levi (''maledicti'') teče v nasprotno smer; od najvišje točke navzdol. Napisi na Kristusovi desni so okrašeni v svetlih barvah, kolikor jih je pri reprodukciji običajno težko zaznati. Črke na nasprotnih straneh so obrnjene navzdol in nanesene s črno barvo.&lt;ref name=&quot;a87&quot;&gt;Acres (2000), 87&lt;/ref&gt;

== Stanje ==
Številne table so v slabem stanju zaradi različnih zatemnitev barv, nakopičene umazanije in slabih odločitev med zgodnjimi restavracijami. Oltarna slika je ostala v kapeli od njene postavitve do francoske revolucije, pred katero je bila desetletja skrita na podstrešju. Ko so jo prinesli ven, so bile gole duše - za katere menijo, da so žaljive - prebarvane z oblačili in ognjem; prestavljena je bila v drugo sobo, obešena je bila tri metre od tal in deli so bili pobeljeni. Leta 1836 jo je Komisija za starine prevzela in začela načrte za obnovo.&lt;ref name =&quot;r31&quot;&gt;Ridderbos et al., (2005), 31&lt;/ref&gt; Štiri desetletja pozneje je bila obnovljena - med letoma 1875 in 1878 - ko so bili odstranjeni številni od teh dodatkov, vendar ne brez večje škode na prvotnem lakiranju, kot je izguba pigmenta na stenskih oblogah na donatorskih tablah, ki sta bila prvotno rdeča in zlata.&lt;ref&gt;Campell (1972), 291&lt;/ref&gt; Na splošno so osrednje notranje table bolje ohranjene kot notranja in zunanja krila. De Salinsina tabla je poškodovana; njene barve so s starostjo potemnele; prvotno je bila niša svetlo modra (danes je svetlo zelena), ščit, ki ga je držal angel, pa je bil pobarvan v modro.

Table so bile bočno razdeljene, tako da sta bili lahko hkrati prikazani obe strani, in številne so bile prenesene na platno.

== Viri in vplivi ==
[[File:Jüngstes Gericht - Stefan Lochner - Wallraf-Richartz-Museum &amp; Fondation Corboud-5126 (cropped).jpg|thumb|left|upright=1.33|alt=A red-robed figure sits in judgement over nude figures below, who are taken to the left by angels and to the right by demons| Stefan Lochner, ''Poslednja sodba'', ok. 1435. Muzej Wallraf-Richartz, Köln]]
Od pred letom 1000 so se zapletene upodobitve Poslednje sodbe razvijale kot umetnostna tema, od 11. stoletja pa so postale običajne kot zidne poslikave v cerkvah, običajno postavljene nad glavna vrata v zahodni steni, kjer bi jo lahko videl ljudje, ko so zapustili stavbo.&lt;ref&gt;Hall (1983), 138–143&lt;/ref&gt; Ikonografski elementi so se postopoma gradili, sveti Mihael je tehtal duše, ki so jih prvič videli v Italiji v 12. stoletju. Ker ta prizor nima svetopisemske podlage, se pogosto misli, da črpa iz predkrščanskih vzporednic, kot so upodobitve Anubisa, ki ima podobno vlogo v staroegipčanski umetnosti.&lt;ref&gt;Hall (1983), 6–9&lt;/ref&gt;

Van der Weyden je morda vplival na Stefana Lochnerja ''Poslednjo sodbo'' iz okoli leta 1435 in podobno na sliko v hotelu de Ville v Diestu v Belgiji iz okoli leta 1420. Referenčne točke vključujejo Kristusa, ki je vstal nad veliko Deesis svetnikov, apostolov in duhovščine nad upodobitvami vhoda v nebesa in vrat pekla. V obeh prejšnjih delih je Kristus sedel na mavrici; na tabli Deesis je tudi nad svetom. Medtem ko sta prejšnji deli napolnjeni s strahom in kaosom, table van der Weydna kažejo žalostno, samokontrolirano dostojanstvo, značilno za njegovo najboljše delo. To je najbolj očitno v načinu, kako prevelik in nepristranski Kristus orkestrira prizoru iz nebes.&lt;ref name=&quot;L171&quot;&gt;Lane (1989), 171&lt;/ref&gt;

Moralizirajoč ton dela je razviden iz nekatere bolj očitno temne ikonografije, izbire svetnikov in tega, kako se tehtnica nagiba daleč pod težo prekletih kot rešenih. Prekleti na Kristusovi levi so številčnejši in manj podrobni kot rešeni na njegovi desni. Na ta način ga lahko primerjamo z oltarno tablo [[Matthias Grünewald|Matthias Grünewalda]] ''[[Isenheimski oltar]]'', ki je imela skoraj enak namen, saj je bila naročena za samostan sv. Antona v Isenheimu, ki je skrbel za umirajoče.
[[File:Das Jüngste Gericht (Memling).jpg|thumb|upright=1.5|alt=A three-panel painting with scenes of judgement (center), the saved ascending stairs to a Gothic building (left), and the descent into hell (right)|[[Hans Memling]], ''[[Poslednja sodba (Memling)|Poslednja sodba]]'', pozna 1460-ta, National Museum, [[Gdańsk]]]]

Podobnosti med oltarno podobo Poslednje sodbe iz okoli 1460-ih, vajenca van der Weydena, Hansa Memlinga, je umetnostnim zgodovinarjem predlagal skupno vez s florentinskim bankirjem Angelom Tanijem, ki jo je van der Weydnu naročil pred smrtjo leta 1464. Ker se je Memlingovo vajeništvo končalo pozneje , umetnostni zgodovinarji domnevajo, da bi ga Tani ali Memling videl in situ ali da je Memling prišel v last delavniške kopije.&lt;ref name =&quot;Lane629&quot;&gt;Lane (1991), 629&lt;/ref&gt;

V Memlingovem delu sta Deesis in Kristusova postavitev nad sv. Mihaelom s svojo tehtnico skoraj enaka Beaunovemu oltarju. Kljub izrazitim podobnostim gneča prizorov v Memlingovi Poslednji sodbi močno nasprotuje »tihi spokojnosti Rogierjeve kompozicije«, po Laneu, v zrcalni podobi oltarne slike van der Weydna pa Memling prikazuje, kako odrešeni odtehtajo tehtnico sv. Mihaela.

== Sklici ==
{{sklici|4}}

== Viri ==
*Acres, Alfred. &quot;Rogier van der Weyden's Painted Texts&quot;. Artibus et Historiae, Volume 21, No. 41, 2000.
*Blum, Shirley Neilsen. Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage. Berkeley: California Studies in the History of Art, 1969. ISBN 0-520-01444-8
*Campbell, Lorne. Van der Weyden. London: Chaucer Press, 2004. ISBN 1-904449-24-7
*Campbell, Lorne. Van der Weyden. New York: Harper &amp; Row, 1980. ISBN 0-06-430-650-X
*Campbell, Lorne. &quot;Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage by Shirley Neilsen Blum&quot; (review). Speculum, Volume 47, No. 2, 1972.
*Drees, Clayton. The Late Medieval Age of Crisis and Renewal, 1300–1500. Westport: Greenwood, 2000. ISBN 0-313-30588-9
*Hall, James. A History of Ideas and Images in Italian Art. London: John Murray, 1983. ISBN 0-7195-3971-4
*Hayum, Andrée. &quot;The Meaning and Function of the Isenheim Altarpiece: The Hospital Context Revisited&quot;. Art Bulletin, Volume 59, No. 4, 1977.
*Jacobs, Lynn. Opening Doors: The Early Netherlandish Triptych Reinterpreted. University Park: Pennsylvania State University Press, 2011. ISBN 0-271-04840-9
*Jacobs, Lynn. &quot;The Inverted 'T'-Shape in Early Netherlandish Altarpieces: Studies in the Relation between Painting and Sculpture&quot;. Zeitschrift für Kunstgeschichte, Volume 54, No. 1, 1991.
*Lane, Barbara. &quot;Requiem aeternam dona eis: The Beaune Last Judgment and the Mass of the Dead&quot;. Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art, Volume 19, No. 3, 1989.
*Lane, Barbara. &quot;The Patron and the Pirate: The Mystery of Memling's Gdańsk Last Judgment&quot;. The Art Bulletin, Volume 73, No. 4, 1991.
*McNamee, Maurice. Vested Angels: Eucharistic Allusions in Early Netherlandish paintings. Leuven: Peeters Publishers, 1998. ISBN 90-429-0007-5
*Panofsky, Erwin. Early Netherlandish Painting: Its Origins and Character. New York: Harper &amp; Row, 1953.
*Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. ISBN 0-89236-816-0
*Smith, Jeffrey Chipps. The Northern Renaissance. London: Phaidon Press, 2004. ISBN 0-7148-3867-5
*Smith, Molly Teasdale. &quot;On the Donor of Jan van Eyck's Rolin Madonna&quot;. Gesta, Volume 20, No. 1, 1981.
*Upton, Joel Morgan. Petrus Christus: his place in Fifteenth-Century Flemish painting. University Park: Pennsylvania State University Press, 1989. ISBN 0-271-00672-2
*Vaughan, Richard. Philip the Good. Martlesham: Boydell and Brewer, 2012. ISBN 978-0-85115-917-1

==Zunanje povezave==
{{commons category| Beaune Altarpiece}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dela Rogierja van der Weydna]]
[[Kategorija:Slike leta 1450]]</text>
      <sha1>lsncbrxkqrudbpfq7rotvhues1456ux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686730</id>
      <parentid>6686628</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T01:38:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Surajr7</username>
        <id>254310</id>
      </contributor>
      <origin>6686730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31625" sha1="1iivi5qftamw02e0spt7k3brap5oled" xml:space="preserve">{{italic title}}

[[File:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece (1443).jpg|thumb|center|800px|''Oltar iz Beauna'', ok. 1445–1450. 220 x 548 cm (z okvirjem). Olje na hrastov les, Hospices de Beaune, notranji pogled]]
[[File:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece exterior (1443).jpg|thumb|360px| Pogled na zaprt oltar z donatorjema, ki klečita v skrajnih krilih]]

'''''Oltar iz Beauna''''' (ali '''''Poslednja sodba''''') je velik [[poliptih]] iz let 1445–1450, ki je služil kot [[oltarni nastavek]]  in je delo [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] slikarja [[Rogier van der Weyden |Rogierja van der Weydna]], naslikan v olju na hrastove table z deli, kasneje prenesenimi na platno. Sestavljen je iz petnajstih slik na devetih tablah, od tega šest na obeh straneh. Precej izjemno za dela iz tega časa je, da je ohranilo nekaj svojih izvornih okvirjev.

Šest zunanjih tabel ima tečaje za zlaganje; ko je oltar zaprt so vidne table s svetnikoma, ''Oznanjenjem'' in donatorjema. Notranje table pa vsebujejo prizore iz ''Poslednje sodbe'', ki so razporejeni v dveh registrih. Velika osrednja tabla obsega oba registra in prikazuje Kristusa, ki je sedil na mavrici, medtem ko nadangel Mihael drži tehtnico za tehtanje duš. Spodnji registrski paneli tvorijo neprekinjeno pokrajino, pri čemer tabla na skrajni desni prikazuje vrata Nebes, medtem ko je vhod v Pekel skrajno desno. Med tema skrajnima točkama so prikazani mrtvi, kako vstajajo iz svojih grobov in se po Kristusovi sodbi od osrednje table pomikajo do svojega končnega cilja: pekla ali nebes.

Oltarno tablo sta leta 1443 za hospic v Beaunu (''Hôtel-Dieu de Beaune'') na vzhodu Francije naročila Nicolas Rolin, kancler [[Vojvodina Burgundija|vojvodine Burgundije]] in njegova žena Guigone de Salins, ki je pokopana pred prvotno lokacijo oltarne slike.&lt;ref name=&quot;c78&quot;&gt;Campbell (2004), 78&lt;/ref&gt; Je v slabem stanju; v 20. stoletju so jo premaknili, da bi jo zaščitili pred sončno svetlobo in pred skoraj 300.000 obiskovalci, ki jih hospic letno sprejme. Trpela je zaradi velike izgube barve, obrabe in zatemnitve barv ter kopičenja umazanije. Poleg tega je bila med obnovo nanesena težka plast preveč barve. Dve pobarvani strani zunanjih tabel sta ločeni za prikaz; tradicionalno bi bil oltar odprt le ob izbranih nedeljah ali cerkvenih praznikih.

== Naročilo in hospic ==
Nicolasa Rolina je leta 1422 za burgundskega kanclerja imenoval [[Filip Dobri]], in je položaj opravljal naslednjih 33 let.&lt;ref name=&quot;s276&quot;&gt;Smith (1981), 276&lt;/ref&gt; Zaradi njegovega mandata pri vojvodi je postal premožen človek in je velik del svojega premoženja podaril za ustanovitev Hôtel-Dieu v Beaunu.&lt;ref&gt;Vaughan (2012), 169&lt;/ref&gt; Ni znano, zakaj se je odločil graditi v Beaunu in ne v svojem rojstnem kraju Autunu. Morda je izbral Beaune, ker ni imel bolnišnice in je izbruh kuge med letoma 1438 in 1440 zdesetkal prebivalstvo.&lt;ref name=&quot;b37&quot;&gt;Blum (1969), 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beaune leta 1435, ko Arraška pogodba ni ustavila dolgoletne sovražnosti med Burgundijo in Francijo, najprej utrpel opustošenje plenilnih ''écorcheurs'', ki so konec 1430-ih in v začetku 1440-ih hodili po podeželju, nato pa lakote, ki je sledila. Hospic je bil zgrajen po tem, ko je Rolin leta 1441 pridobil dovoljenje [[papež Evgenij IV.|papeža Evgenija IV.]] in je bil posvečen 31. decembra 1452. Hkrati je Rolin vzpostavil verski red ''sœurs hospitalières'' [fr]. Hospic je posvetil [[Anton Puščavnik|Antonu Velikemu]], ki je bil v srednjem veku pogosto povezan z boleznimi in zdravljenjem.
[[File:Hospices de Beaune.jpg|thumb|upright=1.25|alt=Velika Burgundska zgradba s križnim hodnikom, balkoni in številnimi okrašenimi spalnicami |Dvorišče Hôtel-Dieu]]

Rolin je v ustanovni listini hospica, podpisani avgusta 1443, izjavil, da »v interesu mojega odrešenja ... v zahvalo za dobrine, ki mi jih je Gospod, vir vsega bogastva, odslej in za vedno naložil, ustanovil sem bolnišnico«.&lt;ref name=&quot;s91&quot;&gt;Smith (2004), 91&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;Lane168&quot;&gt;Lane (1989), 168&lt;/ref&gt; V poznih 1450-ih, le nekaj let preden je umrl, je v bolniški listini dodal določbo, ki določa, da se maša za mrtve obhaja dvakrat na dan.&lt;ref name =&quot;Lane169&quot;&gt;Lane (1989), 169&lt;/ref&gt; Rolinova žena Guigone de Salins je igrala glavno vlogo v fundaciji, prav tako verjetno njegov nečak Jan Rolin. De Salins je živela in služila v hospicu do svoje smrti leta 1470.

Dokumenti, ki se nanašajo na naročilo oltarne slike, so preživeli, umetnik, mecen, datum dokončanja in kraj postavitve so znani - nenavadno za nizozemsko oltarno sliko. Bila je mišljena kot osrednji del kapele, Rolin pa se je približal Rogierju van der Weydnu okoli leta 1443, ko je bila ustanovljena bolnišnica. Oltarna slika je bila pripravljena do leta 1451, leta posvečenja kapele. Naslikane v bruseljski delavnici van der Weydna - najverjetneje s pomočjo vajencev - so table po dokončanju prepeljali v hospic.&lt;ref&gt;Jacobs (1991), 60; Lane (1989), 167&lt;/ref&gt; Oltarna slika je prvič omenjena v popisu leta 1501, takrat je bila postavljena na veliki oltar.

[[File:Patients of the Hotel-Dieu.jpg|thumb|left|upright=1.25|Bolniki hotela-Dieu v svojih posteljah, folijo 77, 1482, Livre de vie active, avtor Jehan Henry, prikazuje medicinske sestre, ki obiskujejo umirajoče v pariški bolnišnici. Bolniki so v postelji po dva, razen umirajoče ženske.]]

[[Poliptih]] je bil namenjen zagotavljanju tolažbe in opozorilo umirajočim; deloval je kot opomin na njihovo vero in usmerjal njihove zadnje misli k božjemu. To je razvidno iz njegove lege glede na postelje bolnikov. Zdravstvena oskrba je bila v 15. stoletju draga in preprosta; duhovna oskrba bolnikov je bila enako pomembna kot zdravljenje telesnih bolezni. Za tiste, ki so bili preveč bolni, da bi lahko hodili, je Rolin določil, da se 30 postelj postavi pred oči oltarne slike, ki je bila vidna skozi preboden zaslon.&lt;ref name=&quot;l1778&quot;&gt;Lane (1989), 177–8&lt;/ref&gt; Običajno sta bila le dva bolnika na posteljo, kar je bilo razkošje v času, ko je bilo šest do petnajst v veliki postelji pogostejše.

Sv. Boštjan in sv. Anton predstavljata zdravljenje. Oba sta bila povezana z bubonsko kugo in njuna vključitev naj bi umirajočim zagotovila, da bodo delovali kot priprošnjiki pri božjem. Sv. Mihael je v Franciji v 15. stoletju razvil kult in je bil viden kot varuh mrtvih, kar je ključna vloga glede na razširjenost kuge v regiji. V letih 1441–1442 je bil še en hud izbruh, tik preden je Rolin ustanovil bolnišnico. Po besedah umetnostne zgodovinarke Barbare Lane verjetno bolniki ne bodo preživeli bivanja v Beauneu, vendar je upodobitev sv. Mihaela ponudila tolažbo, saj so lahko »gledali njegov lik tik nad oltarjem vsakič, ko je bil ta odprt. Tako kot sveta Anton in Boštjan na zunanji strani poliptiha je nadangel ponudil ... upanje, da bodo premagali svoje telesne bolezni.«&lt;ref name=&quot;l180&quot;&gt;Lane (1989), 180&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25631.jpg|thumb|upright=0.8|left| Van der Weyden ni upošteval delitve med tablami; zgoraj levo se apostolska oblačila stekajo na sosednjo tablo, spodaj levo je moški na videz prerezan na dvoje, na desni pa je vidna konica angelove trombe.]]

Oltarna slika meri 220 × 548 cm in obsega petnajst ločenih slik na devetih tablah, od katerih je šest naslikanih na obeh straneh. Ko je oltar odprt, gledalec vidi celoto dolžino oltarja na notranjih tablah s prikazom ''Poslednje sodbe''. Te dokumentirajo možne duhovne usode gledalcev: da bi lahko dosegli nebesa ali pekel, zveličanje ali prekletstvo; močne alternative, primerne za hospic. Ko so zunanja krila zložena, so vidne zunanje slike (čez dve zgornji in štiri spodnje table). Zunanje table donatorjema služijo kot nagrobni spomenik. Umetnostna zgodovinarka Lynn Jacobs meni, da »dvojna funkcija dela pomeni opis teme Poslednje sodbe glede njene notranjosti«.

Ko je oltar zaprt, poliptih spominja na zgornji del križa. Povišana osrednja tabla je omogočala dodaten prostor za pripovedni prizor, ki prikazuje nebeški pogled, eno samo veliko figuro ali križanje s prostorom, da se križ razteza nad drugimi tablami. Van der Weyden prenaša nebeško kroglo v visoki navpični tabli, medtem ko je zemeljsko potisnjeno na spodnje table in zunanji pogled. Poleg tega oblika T odmeva tipične konfiguracije gotskih cerkva, kjer so se ladje pogosto širile mimo hodnikov v [[apsida|apsido]] ali [[prezbiterij|kor]]. Podobe zunanjih tabel so postavljene v zemeljsko kraljestvo z donatorjema in svetniki, poslikani v [[grizaj]]u, da bi posnemale kiparstvo.  Delo jasno razlikuje med figurami božanskega, zemeljskega in peklenskega kraljestva.

=== Notranje table ===
Tako kot pri Van der Weydnovem ''[[Triptih družine Braque]]'' se tudi tu ozadje pokrajine in razporeditev figur razteza čez posamezne table spodnjega registra do te mere, da se ločila med tablami prezrejo. Obstajajo primeri figur, naslikanih na dveh sosednjih tablah, medtem ko sta Kristus in sv. Mihael zaprta znotraj ene same osrednje table, s poudarkom na ikonografiji. Nebesna krogla, proti kateri se shrani premik, je dramatično predstavljena z »sijočim zlatim ozadjem, ki se razteza skoraj po celotni širini oltarne slike«.

Spodnji register predstavlja Zemljo in vsebuje vrata v nebesa in pekel. Impozantna figura Kristusa nakazuje, da se bo »vladavina nebes kmalu začela« po celotni tabli.&lt;ref name=&quot;lane172&quot;&gt;Lane (1989), 172&lt;/ref&gt;

[[Image:Autun St Lazare Tympanon.jpg|thumb|300px| Gislebertusova ''Poslednja sodba'', zahodni timpanon Autunske stolnice, 12. stoletje]]
Predstavitev vstalih mrtvih na petih spodnjih tablah spominja na gotski [[timpanon (arhitektura)|timpanon]], natančneje na stolnico v Autunu. Rolin bi bil seznanjen z vhodi v stolnico v Autunu, kar je lahko vplivalo na njegovo naročanje Poslednje sodbe za hospic. Poleg tega je bil Rolin seznanjen z liturgijo, povezano z mašo za mrtve in bi poznal prizore Poslednje sodbe, povezane z mašo, iz [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisov]] iz 15. stoletja, kot je celostranska Poslednja sodba v ''Horariju Katarine iz Clevesa'', ki prikazuje Kristusa v podobnem položaju, ko sedi nad mrtvimi, ko vstajajo iz svojih grobov.&lt;ref&gt;Lane (1989), 176–77&lt;/ref&gt;

==== Zgornji register ====
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25635.jpg|upright|thumb| Jezus Kristus in nadangel Mihael v sodbi. Blaženi so na njuni desni, obsojeni na njuni levi.]]

Kristus sedi kot sodnik v zgornjem srednjem delu table. V desni drži lilijo, v levi pa meč in sedi na mavrici, ki se razteza čez dve tabli, stopala pa počivajo na krogli. Njegova desnica je pri blagoslovu dvignjena, leva pa spuščena. Ta poza označuje sodbo; odloča, ali bodo duše poslane v nebesa ali pekel, njegove geste odmevajo smer in položaj tehtnice, ki jo ima nadangel Mihael pod seboj. Njegove dlani so odprte in razkrivajo rane, ki so jih utrpele, ko je bil prikovan na križ, medtem ko je pogledal, kje je vidna poškodba kopja, iz katerega se izliva temno rdeča kri.&lt;ref name=&quot;mN181&quot;&gt;McNamee (1998), 181&lt;/ref&gt;

Kristusov obraz je enak upodobitvi v ''[[Triptih družine Braque|Triptihu družine Braque]]'', dokončan le nekaj let kasneje leta 1452.&lt;ref&gt;Blum (1969), 30&lt;/ref&gt;  Kristus, postavljen tako visoko v slikovni prostor in zajema oba registra, orkestrira celotno notranjo tablo. Medtem ko so se prejšnje Sodbe morda zdele kaotične, pa tukaj vnaša občutek reda.

Nadangel Mihael, kot utelešenje in vodnik božje pravičnosti, je postavljen neposredno pod Kristusa, edino sliko, ki doseže nebesa in Zemljo. Nosi nepristranski izraz, ko drži sklop tehtnic za tehtanje duš. Nenavadno za krščansko umetnost prekleti prevladajo nad blaženimi; Michaelova tehtnica ima v vsaki ponvi samo eno dušo, leva posoda pa se konča pod desno. Michael ima v tem obdobju v ''Poslednji sodbi'' nenavaden pomen in njegova močna prisotnost poudarja delovanje dela v hospicu in njegovo zaskrbljenost z liturgijo smrti. Stopala so postavljena tako, kot da stopa naprej, se namerava umakniti s platna in gleda naravnost v opazovalca, kar daje iluzijo, da ocenjuje ne samo duše na sliki, temveč tudi gledalca.
&lt;gallery widths=&quot;170&quot; heights=&quot;220&quot; perrow=&quot;3&quot;&gt;
Slika:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25634.jpg|Angeli s simbole pasijona (arma Christi)
Slika:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25645.jpg|Skupina na Kristusovi levi
Slika:Rogier van der Weyden 002.jpg|Dva angela nosita steber, ob katerem je bil bičan Kristus
&lt;/gallery&gt;
Mihael je bil, tako kot Boštjan in Anton, kužni svetnik in njegova podoba bi bila bolnikom vidna skozi odprtine prebodenega zaslona, ko so ležali v svojih posteljah.&lt;ref name = &quot;Lane178&quot;&gt;Lane (1989), 178&lt;/ref&gt; Upodobljen je z ikonografskimi elementi, povezanimi s sodbo in oblečen v rdeče ogrinjalo s tkanimi zlatimi nitmi nad svetlečo belo albo je daleč najbolj barvita figura na spodnjih tablah, ki »hipnotično privlači pogled gledalca«. Obkrožen je s štirimi kerubini, ki igrajo na trombe, da kličejo mrtve do končnega cilja. Mihaelova vloga v Poslednji sodbi je poudarjena z uporabo barve van der Weydna: Mihaelova bleščeča bela alba je v nasprotju z rdečimi oblačili kerubinov, postavljenimi proti modrem nebu neposredno pod nebesnimi zlatimi oblaki.

Na obeh zgornjih registrskih krilih je par angelov, ki držijo instrumente pasijona. Sem spadajo sulica, trnova krona in palica z gobo, namočeno v kis. Angeli so oblečeni v belo liturgično oblačilo, vključno z albo in amicom.

Pod Mihaelom se dušijo levo in desno. Rešeni hodijo proti nebeškim vratom, kjer jih pozdravi svetnik; prekleti prispejo do ust pekla in množično padajo v prekletstvo. Duše, uravnotežene na tehtnici, so gole. Blaženi pogled proti Kristusu, pregnan pogled navzdol. Obe skupini sta nagnjeni v smeri Kristusovih rok. Če to okrepimo, napisi okoli skupin glasijo ''VIRTUTE'' (Kreposti) in ''PECCATA'' (grehi).

==== Spodnji register ====
[[Sveta Marija|Devica Marija]], [[Janez Krstnik]], dvanajst apostolov in vrsta dostojanstvenikov so postavljeni v [[Deesis]], na obeh straneh Mihaela. Apostoli sedijo v polkrogu; [[sveti Peter]] je oblečen v rdeče na skrajni levi, [[sveti Pavel]] pa v zeleno, na skrajni desni. Sedem uglednih dostojanstvenikov, oblečenih v sodobna oblačila, niso identificirani, med njimi pa so kralj, papež, škof, menih in tri ženske. Shirley Blum pravi, da so namesto splošnih reprezentativnih tipov portreti določenih neznanih posameznikov.&lt;ref name=&quot;Blum42&quot;&gt;Blum (1969), 42&lt;/ref&gt; 
{{multiple image
| align = right
| direction = horizontal
| header = 
| header_align = 
| header_background = 
| footer = 
| footer_align = left/right/center
| footer_background = 
| image1 = Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25646.jpg
| width1 = 200
| caption1 = Prekleti se pomikajo proti peklu
| image2 = Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25644.jpg
| width2 = 191
| caption2 = Prekleti pred njihovim padcem
| image3 = Beaune Altarpiece detail.jpg
| width3 = 200
| caption3 = Prekleti, natlačeni skupaj, padejo v pekel
| total_width = 
| alt1 = 
}}

Mrtvi vstajajo iz svojih grobov okrog Mihaelovih nog; nekateri se pojavijo, da hodijo proti Nebu, drugi proti Peklu. V primerjavi s svetniki so v močno zmanjšanem merilu. Lorne Campbell ugotavlja, da table kažejo na globoko pesimističen pogled na človeštvo, pri čemer je prekletih veliko več od rešenih &lt;ref name=&quot;c81&quot;&gt;Campbell (2004), 81&lt;/ref&gt;, še posebej v primerjavi s tablo v Kölnu [[Stefan Lochner|Stefana Lochnerja]], kjer je rešena množica okoli vrat v nebes.

Duše se postopoma preoblikujejo, ko se premikajo od table do table. Tisti, ki se dvigujejo iz grobov pred Mihaelovimi nogami, kažejo malo izraza, vendar postanejo bolj animirani, ko se premaknejo na katero koli stran; groza in obup postaneta še posebej vidna na obrazih prekletih, ko se premikajo proti Peklu.&lt;ref name=&quot;j98&quot;&gt;Jacobs (1991), 98–9&lt;/ref&gt;

Na levi imajo rešeni po besedah Jacobsa »enake blažene izraze«, vendar se njihovi položaji postopoma spreminjajo od soočenja s Kristusom in Mihaelom do pogleda proti nebeškim vratom, predvsem pri paru pod Marijo, kjer moški obrne pogled ženske stran od Mihaela in proti nebu. To je v nasprotju z drugim parom na nasprotni tabli, ki se sooča s peklom; ženska je pogrbljena, ko moški zaman dvigne roko in prosi Boga za usmiljenje.
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment (detail) - WGA25628.jpg|thumb|left|upright=0.9|alt=Painting detail of figures led toward a stairway into a golden Gothic building|Vhod v nebesa]]

Nebesa predstavlja vhod v Nebeško mesto, ki je v sodobnem gotskem slogu osvetljeno z dolgimi, tankimi žarki svetlobe. Rešeni pristop stisne roke v molitvi, na vhodu jih pozdravi angel.  Skozi nebeška vrata naenkrat preide le nekaj duš. Podobe cerkve kot zemeljske predstavitve Nebes so v 13. stoletju popularizirali teologi, kot je Durandus;&lt;ref&gt;Jacobs (1991), 47&lt;/ref&gt;  vrata v nebesa v tem delu spominjajo na vhod v beaunski hospic. Pot v nebesa je jasno prikazana kot pozlačena cerkev - rešeni se povzpnejo na vrsto stopnic, zavijejo desno in izginejo izpred oči. Popolnoma je zaprt v eno samo tablo, medtem ko se Pekel razteza na sosednjo tablo, kar morda namiguje, da greh onesnažuje vse okoli njega.&lt;ref name= &quot;Jacobs100&quot;&gt;Jacobs (1991), 100&lt;/ref&gt;

Van der Weyden prikazuje Pekel kot turoben, natrpan kraj bližnjih in oddaljenih požarov ter strme skalne stene. Prekleti se nemočno valijo vanjo, kričijo in jokajo. Grešniki v pekel vstopijo z večinoma sklonjenimi glavami in se med seboj vlečejo. Tradicionalno bi slika Poslednja sodba upodabljala preklete, ki jih mučijo zlonamerni duhovi; tu pa duše ostanejo same, kar je edini dokaz njihove muke v njihovih izrazih.

Peklenska pokrajina je naslikana tako, da vzbuja grozo, vendar brez hudičev.&lt;ref&gt;Drees (2000), 501&lt;/ref&gt; Erwin Panofsky je prvi omenil to odsotnost in predlagal, da se je van der Weyden odločil, da bo muke prenašal navznoter, ne pa z natančnimi opisi hudičev in vragov. Zapisal je: »Usoda vsakega človeškega bitja ... neizogibno izhaja iz njegove preteklosti in odsotnost kakršnega koli zunanjega podpihovalca zla nas zaveda, da glavno mučenje Prekletih ni toliko fizična bolečina kot trajna in nevzdržna izostrena zavest o svojem stanju«.&lt;ref name=&quot;p270&quot;&gt;Panofsky (1953), 270&lt;/ref&gt; Po besedah Bernharda Ridderbosa je van der Weyden temo poudaril tako, da je »omejeval število mrtvih in z njimi ravnal skorajda kot s posameznikom. Ko se prekleti približujejo peklenskemu breznu, so vedno bolj stisnjeni«.

=== Zunanje table ===
[[File:Judgement-sebastian-antonius.jpg|thumb|upright=1.1|alt=Two figures painted so as to resemble statues|Detajl prikazuje svetnika Boštjana in Antona]]
Šest zunanjih tabel je sestavljeno iz dveh donatorskih kril, dveh, ki vsebujejo svetnike, in dveh tabel z Gabrijelom, ki se predstavlja Mariji. Donatorja sta na zunanjih krilih in klečita pred svojimi molitveniki. Štirje imitacijski kipi v sivi barvi sestavljajo notranje table. Spodnja dva upodabljata sv. Boštjana in sv. Antona. Boštjan je bil zavetnik kužnih in zagovornik epidemij, Anton zavetnik kožnih bolezni in ergotizma, ki je bil takrat znan kot ogenj sv. Antona.&lt;ref&gt;Lane (1989), 170–71&lt;/ref&gt; Svetnika sta bila tesno povezana z burgundskim dvorom: Filip Dobri se je rodil na dan svetega Antona, imel je nezakonskega sina Antona, dva Rolinova sinova sta Antona. Sveti Boštjan je bil zavetnik viteškega reda zlatega runa Filipa Dobrega.&lt;ref name = &quot;Blum40ff&quot;&gt;Blum (1969), 40–41&lt;/ref&gt;

Dve majhni zgornji tabli kažeta običajno konvencijo Oznanjenja z običajnim golobom, ki predstavlja Svetega Duha. Oba sklopa tabel, za razliko od notranjih, sta kompozicijsko zelo različna. Figure zasedajo izrazito ločene niše, barvne sheme svetnikov so grizaj, donatorja pa močno kontrastirata.

Tako kot mnogi poliptihi sredi 15. stoletja se tudi zunanje table močno zgledujejo pri ''Gentskem oltarju'', dokončanem leta 1432. Iz tega dela je izposojena tudi uporaba grizaja, kot tudi obravnava Oznanjenja. Van der Weyden v zunanjosti Beauneja uporablja ikonografijo, ki je ni mogoče najti v njegovih drugih delih, kar kaže na to, da je Rolin morda prosil, naj oltarna slika sledi zgledu Van Eycka. Van der Weyden pa ni bil nagnjen zgolj k posnemanju, table in figure  je razporedil v zgoščeno in kompaktno obliko.&lt;ref name=&quot;c21&quot;&gt;Campbell (2004), 21&lt;/ref&gt; Jacobs piše, da »zunanjost predstavlja najbolj dosledno slikovno upodobitev skulpture [[trompe l'oeil]] do zdaj«. Zdi se, da sta Gabrielov zvitek in Marijina lilija narejena iz kamna; figure mečejo sence na zadnji del svojih niš, kar ustvarja občutek globine, ki doda iluzijo.
[[File:Rogier van der Weyden - The Last Judgment Polyptych (detail) - WGA25627.jpg|thumb|upright=0.8|left|alt=Painting detail of a man in black with hands folded in prayer|Detajl Nicolasa Rolina v molitvi, oblečen v črno obleko, obloženo s krznom.]]

Zunanje table so po besedah Bluma, ki piše, da je na Rolinovi tabli najbolj pisan lik rdeči angel, ki s svojo zlato čelado in ključi 'izstopa kot prikazen'. Rolina in de Salins lahko prepoznamo po grbih, ki jih imajo angeli; mož in žena klečita pred platnenimi ''poe-dieuxi'' (prenosnimi oltarji), na katerih so prikazani njuni simboli. Čeprav je bila De Salins na videz pobožna in dobrodelna in morda celo spodbuda za gradnjo hospica, je postavljena na zunanjo stran desno, ki je tradicionalno mišljena kot slabši položaj, ki ustreza Peklu, ki jo povezuje z Evo, [[Izvirni greh|izvirnim grehom]] in [[Padec človeka|Padcem človeka]].
[[File:Weyden-JudiciFinal-closeddreta.jpg|thumb|upright=0.8|alt=Painting detail of a woman knelt in prayer with a small winged figure behind her|Detajl o Guigoneju de Salinsu, ki je pokopan pred prvotno lokacijo oltarne slike v hospicu.]]

Van Eyck je Rolina že prej upodobil v c. 1435 ''[[Madona kanclerja Rolina]]'' in iz tega dela je prepoznaven zavetnik; na obeh portretih so podobne ustnice, velika brada in nekoliko koničasta ušesa. V portretu van Eycka je Rolin predstavljen kot morda pompozen in aroganten; tu - deset let kasneje - se zdi bolj premišljen in zaskrbljen zaradi ponižnosti.&lt;ref&gt;Smith (1981), 273&lt;/ref&gt; Campbell hudomušno ugotavlja, da je van der Weyden morda lahko prikril grdost in starost donatorja in da je bila nenavadna oblika njegovih ustnic omalovažena. Piše, da je »van Eyck nepristransko zapisoval, van der Weyden vsiljeval stilizirano in zelo osebno vizijo teme«. Upodobitev Van Eycka je bila najverjetneje bolj natančna; van der Weyden ga je okrasil, predvsem s podaljšanjem nosu, povečanjem oči in dvigovanjem obrvi.

== Napisi ==
Panel vsebuje citate iz latinščine iz več svetopisemskih besedil. Videti so bodisi kot črke, ki so na videz všite v robove oblačil figur (večinoma skrite v gubah) ali neposredno na površini osrednje notranje table. Slednje se pojavijo v štirih primerih; dva para besedila plavata na obeh straneh Kristusa, dva okoli Mihaela. Pod lilijo so v beli barvi Kristusove besede: ''VENITE BENEDICTI PATRIS MEI POSSIDETE PARATUM VOBIS REGNUM A CONSTITUTIONE MUNDI'' (Pridite blagoslovljeni mojega očeta, podedujte kraljestvo, pripravljeno za vas od temeljev sveta) . Besedilo pod mečem se glasi: ''DISCEDITE A ME MALEDICTI IN IGNEM ÆTERNUM QUI PARATUS EST DIABOLO ET ANGELIS EJUS'' (Odhajajte od mene, prekleti, v večni ogenj, pripravljeni za hudiča in njegove angele').

Napisi sledijo konvenciji iz 14. stoletja, ki prikazuje figure, podobe in motive, povezane s shranjenimi na Kristusovi desni in tistimi na levi. Besede pod lilijo (benedikti) so se brale navzgor proti Nebu, njihove krivulje so se nagibale proti Kristusu. Besedilo na levi (''maledicti'') teče v nasprotno smer; od najvišje točke navzdol. Napisi na Kristusovi desni so okrašeni v svetlih barvah, kolikor jih je pri reprodukciji običajno težko zaznati. Črke na nasprotnih straneh so obrnjene navzdol in nanesene s črno barvo.&lt;ref name=&quot;a87&quot;&gt;Acres (2000), 87&lt;/ref&gt;

== Stanje ==
Številne table so v slabem stanju zaradi različnih zatemnitev barv, nakopičene umazanije in slabih odločitev med zgodnjimi restavracijami. Oltarna slika je ostala v kapeli od njene postavitve do francoske revolucije, pred katero je bila desetletja skrita na podstrešju. Ko so jo prinesli ven, so bile gole duše - za katere menijo, da so žaljive - prebarvane z oblačili in ognjem; prestavljena je bila v drugo sobo, obešena je bila tri metre od tal in deli so bili pobeljeni. Leta 1836 jo je Komisija za starine prevzela in začela načrte za obnovo.&lt;ref name =&quot;r31&quot;&gt;Ridderbos et al., (2005), 31&lt;/ref&gt; Štiri desetletja pozneje je bila obnovljena - med letoma 1875 in 1878 - ko so bili odstranjeni številni od teh dodatkov, vendar ne brez večje škode na prvotnem lakiranju, kot je izguba pigmenta na stenskih oblogah na donatorskih tablah, ki sta bila prvotno rdeča in zlata.&lt;ref&gt;Campell (1972), 291&lt;/ref&gt; Na splošno so osrednje notranje table bolje ohranjene kot notranja in zunanja krila. De Salinsina tabla je poškodovana; njene barve so s starostjo potemnele; prvotno je bila niša svetlo modra (danes je svetlo zelena), ščit, ki ga je držal angel, pa je bil pobarvan v modro.

Table so bile bočno razdeljene, tako da sta bili lahko hkrati prikazani obe strani, in številne so bile prenesene na platno.

== Viri in vplivi ==
[[File:Jüngstes Gericht - Stefan Lochner - Wallraf-Richartz-Museum &amp; Fondation Corboud-5126 (cropped).jpg|thumb|left|upright=1.33|alt=A red-robed figure sits in judgement over nude figures below, who are taken to the left by angels and to the right by demons| Stefan Lochner, ''Poslednja sodba'', ok. 1435. Muzej Wallraf-Richartz, Köln]]
Od pred letom 1000 so se zapletene upodobitve Poslednje sodbe razvijale kot umetnostna tema, od 11. stoletja pa so postale običajne kot zidne poslikave v cerkvah, običajno postavljene nad glavna vrata v zahodni steni, kjer bi jo lahko videl ljudje, ko so zapustili stavbo.&lt;ref&gt;Hall (1983), 138–143&lt;/ref&gt; Ikonografski elementi so se postopoma gradili, sveti Mihael je tehtal duše, ki so jih prvič videli v Italiji v 12. stoletju. Ker ta prizor nima svetopisemske podlage, se pogosto misli, da črpa iz predkrščanskih vzporednic, kot so upodobitve Anubisa, ki ima podobno vlogo v staroegipčanski umetnosti.&lt;ref&gt;Hall (1983), 6–9&lt;/ref&gt;

Van der Weyden je morda vplival na Stefana Lochnerja ''Poslednjo sodbo'' iz okoli leta 1435 in podobno na sliko v hotelu de Ville v Diestu v Belgiji iz okoli leta 1420. Referenčne točke vključujejo Kristusa, ki je vstal nad veliko Deesis svetnikov, apostolov in duhovščine nad upodobitvami vhoda v nebesa in vrat pekla. V obeh prejšnjih delih je Kristus sedel na mavrici; na tabli Deesis je tudi nad svetom. Medtem ko sta prejšnji deli napolnjeni s strahom in kaosom, table van der Weydna kažejo žalostno, samokontrolirano dostojanstvo, značilno za njegovo najboljše delo. To je najbolj očitno v načinu, kako prevelik in nepristranski Kristus orkestrira prizoru iz nebes.&lt;ref name=&quot;L171&quot;&gt;Lane (1989), 171&lt;/ref&gt;

Moralizirajoč ton dela je razviden iz nekatere bolj očitno temne ikonografije, izbire svetnikov in tega, kako se tehtnica nagiba daleč pod težo prekletih kot rešenih. Prekleti na Kristusovi levi so številčnejši in manj podrobni kot rešeni na njegovi desni. Na ta način ga lahko primerjamo z oltarno tablo [[Matthias Grünewald|Matthias Grünewalda]] ''[[Isenheimski oltar]]'', ki je imela skoraj enak namen, saj je bila naročena za samostan sv. Antona v Isenheimu, ki je skrbel za umirajoče.
[[File:Das Jüngste Gericht (Memling).jpg|thumb|upright=1.5|alt=A three-panel painting with scenes of judgement (center), the saved ascending stairs to a Gothic building (left), and the descent into hell (right)|[[Hans Memling]], ''[[Poslednja sodba (Memling)|Poslednja sodba]]'', pozna 1460-ta, National Museum, [[Gdańsk]]]]

Podobnosti med oltarno podobo Poslednje sodbe iz okoli 1460-ih, vajenca van der Weydena, Hansa Memlinga, je umetnostnim zgodovinarjem predlagal skupno vez s florentinskim bankirjem Angelom Tanijem, ki jo je van der Weydnu naročil pred smrtjo leta 1464. Ker se je Memlingovo vajeništvo končalo pozneje , umetnostni zgodovinarji domnevajo, da bi ga Tani ali Memling videl in situ ali da je Memling prišel v last delavniške kopije.&lt;ref name =&quot;Lane629&quot;&gt;Lane (1991), 629&lt;/ref&gt;

V Memlingovem delu sta Deesis in Kristusova postavitev nad sv. Mihaelom s svojo tehtnico skoraj enaka Beaunovemu oltarju. Kljub izrazitim podobnostim gneča prizorov v Memlingovi Poslednji sodbi močno nasprotuje »tihi spokojnosti Rogierjeve kompozicije«, po Laneu, v zrcalni podobi oltarne slike van der Weydna pa Memling prikazuje, kako odrešeni odtehtajo tehtnico sv. Mihaela.

== Sklici ==
{{sklici|4}}

== Viri ==
*Acres, Alfred. &quot;Rogier van der Weyden's Painted Texts&quot;. Artibus et Historiae, Volume 21, No. 41, 2000.
*Blum, Shirley Neilsen. Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage. Berkeley: California Studies in the History of Art, 1969. ISBN 0-520-01444-8
*Campbell, Lorne. Van der Weyden. London: Chaucer Press, 2004. ISBN 1-904449-24-7
*Campbell, Lorne. Van der Weyden. New York: Harper &amp; Row, 1980. ISBN 0-06-430-650-X
*Campbell, Lorne. &quot;Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage by Shirley Neilsen Blum&quot; (review). Speculum, Volume 47, No. 2, 1972.
*Drees, Clayton. The Late Medieval Age of Crisis and Renewal, 1300–1500. Westport: Greenwood, 2000. ISBN 0-313-30588-9
*Hall, James. A History of Ideas and Images in Italian Art. London: John Murray, 1983. ISBN 0-7195-3971-4
*Hayum, Andrée. &quot;The Meaning and Function of the Isenheim Altarpiece: The Hospital Context Revisited&quot;. Art Bulletin, Volume 59, No. 4, 1977.
*Jacobs, Lynn. Opening Doors: The Early Netherlandish Triptych Reinterpreted. University Park: Pennsylvania State University Press, 2011. ISBN 0-271-04840-9
*Jacobs, Lynn. &quot;The Inverted 'T'-Shape in Early Netherlandish Altarpieces: Studies in the Relation between Painting and Sculpture&quot;. Zeitschrift für Kunstgeschichte, Volume 54, No. 1, 1991.
*Lane, Barbara. &quot;Requiem aeternam dona eis: The Beaune Last Judgment and the Mass of the Dead&quot;. Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art, Volume 19, No. 3, 1989.
*Lane, Barbara. &quot;The Patron and the Pirate: The Mystery of Memling's Gdańsk Last Judgment&quot;. The Art Bulletin, Volume 73, No. 4, 1991.
*McNamee, Maurice. Vested Angels: Eucharistic Allusions in Early Netherlandish paintings. Leuven: Peeters Publishers, 1998. ISBN 90-429-0007-5
*Panofsky, Erwin. Early Netherlandish Painting: Its Origins and Character. New York: Harper &amp; Row, 1953.
*Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. ISBN 0-89236-816-0
*Smith, Jeffrey Chipps. The Northern Renaissance. London: Phaidon Press, 2004. ISBN 0-7148-3867-5
*Smith, Molly Teasdale. &quot;On the Donor of Jan van Eyck's Rolin Madonna&quot;. Gesta, Volume 20, No. 1, 1981.
*Upton, Joel Morgan. Petrus Christus: his place in Fifteenth-Century Flemish painting. University Park: Pennsylvania State University Press, 1989. ISBN 0-271-00672-2
*Vaughan, Richard. Philip the Good. Martlesham: Boydell and Brewer, 2012. ISBN 978-0-85115-917-1

==Zunanje povezave==
{{commons category| Beaune Altarpiece}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dela Rogierja van der Weydna]]
[[Kategorija:Slike leta 1450]]</text>
      <sha1>1iivi5qftamw02e0spt7k3brap5oled</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>487100</id>
    <revision>
      <id>6686865</id>
      <parentid>6679051</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:49:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* &quot;Moji&quot; (pod)peskovniki */  dodan še en za osnutek</comment>
      <origin>6686865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18882" sha1="fbu9wwb17v4jus6a5qoydgqdu67uyrw" xml:space="preserve">&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt; &lt;!-- Peskovnik - Sandbox --&gt; &lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;  &lt;!-- Peskovnik - Sandbox --&gt; [[:en:Help:Purge]]&lt;br&gt;{{CURRENTDATE}} {{CURRENTTIME}}

== &quot;Moji&quot; (pod)peskovniki ==
* [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri|Uporabni viri]] - kaže da sem povezavo na to umaknil z začetne strani; tu bo spet pri roki 
*&quot;Moji&quot; (pod)peskovniki [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/1 |1]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/2 |2]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 |3]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogSklicev |TestPredlogSklicev]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/TestPredlogZaloga |TestPredlogZaloga]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anton Sovrè|Anton Sovrè]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mojca Vogelnik|Mojca Vogelnik]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Milan Morgan|Milan Morgan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Marijanišče|Marijanišče]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Franta Komel|Franta Komel]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Stane Kocutar|Stane Kocutar]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Klavže|Klavže]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Katja Kleš|Katja Klep]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Anekdota|Anekdota]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Ljudska šola|Ljudska šola]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Miroslav Zupan|Miroslav Zupan]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mihael Pravdin|Mihael Pravdin]]  [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Tone Žakelj|Tone Žakelj]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Religija|Religija]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Alpinistični kolektiv|Alpinistični kolektiv]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt |Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt]] [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Bo Sundgren|Bo Sundgren]]&lt;!-- [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Živalska pripoved|Živalska pripoved]] --&gt;
* za nekaj časa izgubljeni [[Uporabnik:Marjan Tomki SI/Kadrovski rok]] - če ni med tem že kdo drug, za dokončat...
* kako prevesti [[:en:doodle]] za naslov v slovenščino prevedenega (oziroma prepesnjenega, ker angleška etimologija ne ustreza slovenski - trenutno meni še neznani - besedi) članka? Čečkarije?&lt;br&gt; Angleško tudi {{em|Scribbles}}, nemško {{em|Kritzelzeichnung}}...  Kracanje, krice krace... ? Sodeč po (ne)uporabi slik iz angleškega članka v sl WP sl članka še ni.  Pogledati v Fran, morda tudi wiktionary. Tudi [[:en:Snickerdoodle]]&lt;br&gt;Tudi aspekt, kako brez papirja (&quot;elektronsko digitalno&quot;) uporabljati to relaksacijsko in mentalno osredotočevalno &quot;čečkalno&quot; tehniko; bo raba &quot;pametnih&quot; naprav in AI preprečila razvoj te tehnike v novih rodovih ali bomo/bodo razvili nove bolj ali manj enakovredne v podoben namen?

== Zaznani problemi ==
Tu dokler ne dobi mesta drugje, najbrž na podstran k en uporabniškim stranem in bolj urejeno
* Nekritično nametavanje predlog &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{fact}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; v en WP [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Oroville%2C_California&amp;diff=1071084357&amp;oldid=1071061321 diff] neprijavljenega uporabnika. &lt;br&gt;Mimogrede, take predloge brez datuma v en:WP bot opremi z datumi; če pri nas ni tako, ne bi škodilo uvesti. &lt;br&gt;Napačen povzetek (fix typo), pri katerem je vnešena manjkajoča pika na koncu stavka, zamenjan format datuma in nametano nekaj fact predlog mi da misliti, da morda vse to lahko dela algoritem in ne uporabnik (v bistvu na konec vsakega odstavka, kjer ni že oznak ref). V vsaj treh primerih je informacija rutinsko preverljiva iz zemljevida, za vsaj petkrat je na vrhu razdelka kot sklic na vir naveden urad za popis (in je fact v vsakem odstavku pod tem). Še nekaj je takih, da so poleg povezav na članke, v katerih so že sklici, ki jih je - če so res potrebni - samo treba kopirati... za dva taka {{done}}. &lt;br&gt;Skupaj ok. 24 problematičnih (v eni seriji sprememb isti dan, verjetno večinoma nepotrebnih in - škodljivo? priprava za kasnejšo formalno legalno odstranitev s citati nepodprte vsebine? - odvečnih).
* V zgodovini istega članka je med temi IP spremembami tudi ena uporabnika, ki je blokiran kot lutka (sock puppet). Na pogovorni strani tega uporabnika je govora tudi o botu tega uporabnika, ki ima zelo veliko opravljenih sprememb, in katerega ne-blokiranje (ali odblokiranje) je v razpravi zagovarjal neprijavljen (IP) urejevalec.
* Pri članku Silas Weir Mitchel je eden od urejevalcev (tudi dodajal citation needed, zato mi je padel v oči, ampak je bila potrebna in sem poiskal in dodal sklice v tem in nekaj povezanih člankih {{done}}) User:Transient-understanding, ki piše, da ne more do svojega običajnega uporabniškega imena, in bi lahko tisti bil trajno blokiran. Talk in prispevki tega, ko preletim, ne kažejo povzročanja škode. &lt;br&gt;Pogovorna stran tudi ne kaže nekoga, ki bi bil poln sam sebe (kar je pogosto pri tistih, na katerih neželeno ravnanje ne uspemo/ne znamo vplivati drugače, kot da preprečimo urejanje WP - kar me spomni na hudo zapleteno težavo s skupino okrog uporabnika Kubura pri Hrvatih). 
* Videti je, kot da si tudi BrownHairedGirl pomaga z avtomatiko (verjetno skript ali change all brskalnika), da odstrani nepotrebne presledke in podobno), vendar pa pri njej mislim, da je morda iz avtomatiziranegqa preverjanja dostopnosti url in dodajanje predloge &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{dead link|date}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, če ni dostopen, nastal tudi Internet Archive bot (vse opažene spremembe so konstruktivne, torej potrebne in dobrodošle). Od podobnega je tudi zamenjava nesimetričnih enojnih narekovajev s (priporočenimi) apostrofi, ki jo zdaj tudi verjetno dela bot - in kar sem videl, dela prav).

== Uporabno - povezave ==
=== Vzorčni članki ===
{{colbegin}} 
* [[Teorija kaosa]] - zlasti kar zadeva uporabo kratkih sklicev 
* [[:en:English Electric Canberra#Royal Australian Air Force]], tudi
{{colend}}

=== Slo povezave ===
=== Povezave o sklicih in predlogah ===
{{colbegin}}
* prikaz dokumentacije predloge {{tl|tl}}; enakovredno [[predloga:tl/dok]]
* {{em|Končno prave predloge}} za pravilno navajanje → {{tl|blockquote}}; &lt;br&gt;sl: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Citatni blok|besedilo citata|Avtor|Vir navedbe}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, {{tl|Citatni blok}}, [[Predloga:Citatni_blok#Displayed_attribution|Predloga:Citatni blok#Displayed attribution]]
* Za sklice na vire: [[Wikipedija:Predloge za navajanje]] - {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi revijo}}, {{tl|Navedi splet}}, {{tl|Navedi disertacijo}}, {{tl|sklici}} 
* Notes⇔opombe, citations⇔sklici, references⇔viri; {{tl|sfn}}, {{tl|r}}, {{tl|reflist}}, {{tl|notes}}, [[Wikipedija:Navajanje_virov#Kratki_sklici]] 
* Pomanjkanje sklicev/virov: [[Wikipedija:Navajanje virov]]; predloge, članek: {{tl|Brez virov}}, {{tl|Brez sklicev}}; sprotni: {{tl|navedi vir}}⇔{{tl|cn}}
*  {{tl|starost}} za starost ob ne-zdaj &lt;nowiki&gt;{{subst:starost|1989|7|23|2003|7|14}}&lt;/nowiki&gt;
* Seznami predlog: [[Wikipedija:Splošne predloge]], [[Posebno:Allpages/Predloga:|seznam vseh predlog v slovenski Wikipediji]] , [[Wikipedija:Seznam infopolj|Seznam infopolj]]
* Problem: če vstavim: &lt;nowiki&gt;[[Kategorija:Predloge za notranje povezave]] &lt;/nowiki&gt; prikaže prazen prostor in verjetno tole doda v kategorijo
* {{tl|stolpci}}; {{tl|colbegin}} {{tl|colend}}; {{tl|Infopolje Oseba}}; {{tl|ill}}
* Za na vrh zunanjih povezav:
** {{tl|interwiki}}; &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{interwiki|code=fr}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; pošlje na začetno stran francoske WP: 
** {{tl|wikislovar}}
** {{tlx|Wikinavedek|PAGENAME|DISPLAYTEXT}} v sesterski projekt ''Wikiquote'' npr. z anekdotami ipd. v zvezi s člankom 
{{colend}}

=== Uprabniške strani, pomoč na Wikimedia===
{{colbegin}}
* [[Wikipedija:Uporabniška stran]]
* [[Wikipedija:Podstrani]]
* [[Wikipedija:Peskovnik]]
* [[:M:Help:Contents|Mediawiki:Help:Contents]]
* To bo šlo drugam, začasno pa tu: raba predlog z opozorili okrog preverljivosti
** [[:en:Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6|Wikipedia:Templates for discussion/Log/2022 September 6]]
* [[Wikipedija:Pravila brisanja|Wikipedija:Pravila (in postopki) brisanja]]
{{colend}}

=== Ostale povezave ===
*[[Wikipedija:Uvod|Uvod]], [[Wikipedija:Napiši članek|stran o izdelavi prvega članka]] in [[Pomoč:Vsebina|priročnik]] 
* [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje]] - tudi o preusmeritvah; [[Wikipedija:Normativna kontrola]]
*[[ Pomoč:Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem/5]] - uporabno, a še ni vse prevedeno ali dobro prevedeno. Če/ko najdem čas... Povezano z [[Wikipedija:Navajanje virov]]

&lt;nowiki&gt;{{stolpci|2|}}&lt;/nowiki&gt; ne dela na tem FF (115.4.0esr 64 bit); izid še vedno en stolpec (tudi v primeru v dokumentaciji); dela na Opera na istem članku in istem računalniku; problem prijavljen (kdaj? je še aktualno?)
{{colbegin}}
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Predloge Kategorija:Predloge] - če pustim kot notranjo povezavo da najdem dokumentacijo, kateogorizira to mojo stran, ki ne spada tja. Trenutno ne vem za boljšo rešitev kot je ta. 
*[[Wikipedija:Škrbina]], [[:en:Wikipedia:Stub|en Wikipedia:Stub]]
*[[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
*[[Wikipedija:Stik z nami]]
*[[:en:Help:Contents]]
&lt;!-- &lt;nowiki&gt;*[[:en:Help:Starting_a_new_page|Help:Starting_a_new_page]]&lt;/nowiki&gt; --&gt;
*[[:en:Help:Deletion_and_undeletion|Help:Deletion_and_undeletion]]
*[[:en:Project:sandbox|Project:Sandbox]]
*[[:en:Code_of_Conduct|Code of Conduct]]
&lt;!-- &lt;nowiki&gt;**[[:en:What_Wikipedia_is_not#Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion|What_Wikipedia_is_not - Wikipedia_is_not_a_soapbox_or_means_of_promotion - etc.]]&lt;/nowiki&gt; --&gt; 
*[[:en:Help:Magic Words|Help:Magic Words]], [[:en:Help:Pipe trick]] (mogoče v sl pipe trick ne dela)
*[[:en:wikipedia:manual of style|en:wikipedia:manual of style]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]]
* {{tl|GFDL}}, {{tl|PD-self}} (samo, če si ti avtor, drugače {{tl|Javna last}}); {{tl|naslovnica albuma}}, {{tl|poštena uporaba}}; vir nasvetov Domen in Yerpo
*[[:en:Help:Referencing for beginners]]
*[[:en:wikipedia:citing sources]]
*[[:en:Category:Wikipedia how-to]]
*[[:en:List of autobiographies|List of autobiographies]]
{{colend}}

== Spremenljivo število peskovniških pod-strani? ==
Verjetno bom občasno uporabljal več peskovnikov hkrati in bi rad izvedel, kako jih lahko potem, ko ne bodo več vsi potrebni, spet odstranim, in tudi ali je taka &quot;higiena&quot; potrebna in smotrna ali ne. Sicer so se te povezave pojavile ob ustvarjanju nove strani za prvega na sl wikipediji (vmesnik na angleški ima pri podobnem dogodku drugačno vsebino in povezave).  &lt;br&gt;
:*[[Wikipedija:Merila_za_hitri_izbris]]
:* Vpogled v dnevnik brisanja (prekopirana tu nedelujoča povezava skrita v komentar) &lt;!-- &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Log/delete&amp;page=Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2 Vpogled v dnevnik brisanja strani]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt;
:*  Wikipedija:Predlogi za brisanje (enako) &lt;!-- &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&amp;action=edit&amp;redlink=1 Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Marjan_Tomki_SI/Peskovnik/2&amp;action=edit&amp;redlink=1]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt;
== Namen te strani - ko so testi eno raven niže ==
Tu bodo poleg zgornjih povezav še info o namenih in podobnem, v naslednji ravni pa testiranje in - ko bom tako daleč - najbrž nove strani v pripravi do tedaj, ko bo še kdo rekel, da so godne za objavo, kar bo najbrž olajšalo zlasti morebitno pripravo več strani hkrati. &lt;br&gt;
== Komentar? ==
/* Domnevam, da je tole simbol za komentatar */ 
Domneval napačno - kar je med tema dvema simboloma ne le da se prikaže, ampak tudi izvede. Za deaktivacijo reči, ki bi lahko imele neželene posledice (predloge za kategorije itn.) pred shranitvijo potreben tag Nowiki.&lt;br&gt; 
Če /**/ niso ločila za komentar, me zanima, kaj - če kaj - so (jaz sem jih videl ponujena v pojasnilu pri objavi spremembe na wikipediji). 
:Problem obravnan in pojasnjen na pogovorni strani, test prestavim od tu nivo nižje.
::Prestavitev uspešna
== Kaj je v delu v katerem peskovniku ==
=== 1 infoboxi ===
/* Trenutni test Infobox osebe Zora Konjajev */&lt;br&gt;
Problem: moram vprašati, ali ima uporaba teh predlog za test na tej strani kakšne posledice (recimo dodajanje v kakšne kategorije, sezname in podobno; upam da ne, ampak bi raje preveril). &lt;br&gt;
Nadaljevanje (test ni bil tu). 
==== Hranjenje in črpanje podatkov iz wikidata ====
Če popravim v WD, kaže da se pojavi, če je v rabi infopolje oseba, ne pa če je infopolje znanstvenik. 

[[Anton Sovre]] ima trenutno &quot;infopolje oseba&quot; in ko sem dopolnil podatke o njegovem državljanstvu skozi čas (avstroogrska, shs, k. Jugoslavija, SFRJugslavija), se je (z nekaj sekundami zamika - kdaj drugič bi utegnile biti tudi minute) članek posodobil. 

Ker nameravam naredtiti o Sovretu tudi en: članek, bom najprej dodal vse, kar utegne priti prav (in vire na to) v WD, potem pa vidimo  dalje (kaj se bo kje pojavilo in kaj ne, in zakaj.  Ja, videti moram še za sklice na vire v WD in še nekaj podobnih reči (tudi za pri nas), preden se spravmim spremeniti več prispevkov.

Mimogrede, pri njem je tudi neka predloga, ki predlaga zamenjavo v infopolje znanstvenik. Jaz bom najprej dodal podatke (starši itn.) v WD in pogledal, kaj vse se prikaže v prispevku, potem pa za test zamenjal klic predloge. Vsebinsko pa nisem prepričan, da je bil samo znanstvenik, saj je tudi prevajal, mislim da tudi pisal drame in jih režiral (kar bom preverjal pri virih sproti, ko bom vnašal podatke). 

Pri Zori Konjajev (infopolje znanstvenik) se to - da bi se podatki o državljanstvu v WD odrazili v infopolju - ne zgodi. Dokler rezultatov sprememb še ne morem predvidevati, še nisem nič spreminjal okrog infopolja pri njenem prispevku (pa tudi drugo doslej samo dodal en stavek o tem kdaj in kje je umrla).
: '''Pri infopolje oseba pri Sovrè v mojem peskovniku ni nič pametnega''' (povezava je domnevno čez ime članka, to pa je povezano čez moje uporabniško in prikaže le to kot ime; vse ostalo seveda ne dela). Tako '''kaže, da povezave z wikidata ne morem testirati v''' (vsaj ne svojem) '''peskovniku'''. 
: Za infopolje oseba mi je Yerpo napisal, naj bi privzelo le podatke o rojstvu in smrti; za to dvoje (datuma in kraja) še v WD navedene vire; konsistentno pa vzame poleg tega državljanstva; omejeno pa tudi poklic(e) - še v testiranju pri Sovrétu (in tudi pri nekaj Grafenauerjih ter Dolfe-tu Vogelniku, kjer imajo tudi en: članke, kar bi moralo omogočiti medjezikovne prenose podatkov)
* na strani naselje na hrvaškem kjer mislim da sem spremenil, da je naselje [[Šimuni]] ''na otoku'' Pag (na Pagu, mislim), je bila prikazana lokacija, ne da bi za to videl postavke v inforbox-u, videl pa sem jih v WD. 
* na strani [[Javorje, Gorenja vas - Poljane]] je prav tako naselje z lokacijo, vendar je koda tudi vpisana v infoboksu. 
V WD so slika, lokacija in lokacija na karti, tudi časovno okolje (za standardni in poletni čas - ali bo treba to popravljati v WD za vsa naselja v Sloveniji, če se sl odpove premikanju časa poleti?)
* stavek v WD za geolokacijo (ki kot kaže prikaže tudi možnost na karti) je ''coordinate location''; za Javorje zgoraj je bila vnešena v WD iz Dutch Wikipedia (kako se to sproži in od kod je prišla tja?). Sliko je pa v infobox vstavil lokalni stavek (drugo, s snegom), kot je stavek v WD ''image'', ki ima kot referenco &lt;q&gt;imported from Wikimedia project English Wikipedia&lt;/q&gt;.
* časovni pas ni vnešen v infobox, je vnešen v WD, je prikazan
* za lokacijo so v infobox stavki, ki se nanašajo na najdi si, a prikazan je Open Street map (mislim). 
Ni mi logično (kaj kdaj prevlada...)

=== 2 TOC limit ===
Na sl: ni delalo, kar je delalo na en:; razlog, da so (verjetno) na en: naredili preusmeritev tudi na malce (en presledek manjka) narobe zapisano, tako da je tudi tako predloga delala. Ko sem to popravil (dodal presledek, iz &quot;TOClimit&quot; v &quot;TOC limit&quot;), dela tudi tu. Problem je, da sem to želel uporabiti na bs:WP, pa tam še ne dela (verjetno ni ustrezen CSS; v dokumentaciji predloge TOC limit je omenjeno, da potrebuje ustren CSS; še ne vem dovolj o tem, da bi vedel, kaj preveriti).
=== 3 predloga Batch-2 ===
Poskus za vpogled v to, kako delajo predloge, po možnosti tako, da naredim eno, zaradi katere ne bo škode, utegne pa še komu priti prav. 
*Pri nas - sl - se to imenuje Predloga:Uporabnik cmd-1. 
*Predloge Predloga:Uporabnik cmd-2 še ni, pa je verjetno potrebna ({{kljukica}} res je potrebna); ampak bom to zdajle najprej testiral tako, da:
** dodam cmd-1 v babel {{opravljeno}}
:::Izid (v predogledu) je zanimiv in nepričakovan. Učinek cmd-1 v babel je kot pričakovan, a zdaj ni prikazan zadnji prej v babel prikazani jezik (fr-2). Razlog - naključen vnos znaka (slabo viden, a ne presledek) ob vnašanju | . Biti pozoren na podobno zlasti pri ravnanju s kodo (recimo prikaz sprememb - opomniti na to začetnike, če bom kdaj dopolnjeval navodila za to).
:::Še to, če jih bom, jih mora pred objavo z večjimi spremembami definitivno kdo pogledati zamano, preden grejo iz peskovnika. Moj vid lahko da ni več dovolj dober.  
** morda dodam klic predloge za klic predloge babel (kaj sem mislil s tem? Morda klic predloge izven babel, oziroma neodvisno od tega)
::: izven babel v predogledu &lt;nowiki&gt; {{cmd-1}} &lt;/nowiki&gt; samo napiše cmd-1 pod simbole jezikov, naredi pa ne, torej {{križec}}. Zanimivo; ko bom prespal, se mi bo verjetno posvetilo, kaj to pomeni v zvezi s povezanostjo med predlogami (kdo koga kliče in kje se kaj najde ipd.), če pa ne in bom to rabil, bom pa moral pogledati ali vprašati.  
:::Še nekaj... Pogledal sem v zgodovino, kdo je naredil predlogo cmd-1 (še nekdo, ki ga lahko kaj vprašam) in videl omembo izboljšanega urejevalniku za kodo; tudi to zna biti še zanimivo (in uporabno). 
** če bo v babel 1 delal, spremenim 1 v 2 in vidim če dela - {{križec}} ne dela 
:::Predvidevam, da to pomeni, da je za delovanje potrebna tudi predloga cmd-2 tam, kjer je zdaj predloga cmd-1. 
:::Predogled uporabniške strani vrnem v delujoče stanje s cmd-1, objavim in grem uporabit nekaj virov za prispevke. 
** če ne bo delalo, ker manjka predloga,  pogledam kako bi morala biti narejena, jo poskusim naresti in potem dregnem koga od znalcev (Pinky sl, Yerpo...), naj pogleda, in če bo OK, objavim(o). Stranski učinek bo, da bosta videla, kaj me (tudi) zanima, videla česa še ne znam in mi dala ideje kje pogledati, in morda kaj kar je za narediti primerne ravni, da bo koristno, meni pa potrebna vadba (recimo predloge za še kaj jezikov ali ravni za babel v sl WP). 

Moje znanje iz cmd batch skriptnega programiranja je bilo nekoč verjetno 4 (sposobnost odprave napak v čemerkoli, sposobnosti napisati na novo večino). To sem občasno koga tudi poučeval. Na ravni 1 in 2 še vedno uporabljam pri diagnosticiranju in odpravi napak.</text>
      <sha1>fbu9wwb17v4jus6a5qoydgqdu67uyrw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kartagina (mesto)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>487743</id>
    <revision>
      <id>6686447</id>
      <parentid>6685057</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:49:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6686447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28120" sha1="2zrr9aupgb2tpim0zejn2124i4e0tv1" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
  |name = Kartagina
  |native_name =
  |alternate_name =
  |image = Montage ville de Carthage.png
  |alt =
  |caption = Zgoraj: [[Akropolj Kartagina|Stolnica sv. Ludvika v Kartagini]], mošeja Malik-ibn Anas&lt;br/ &gt; Sredina: Kartažanske palače&lt;br/ &gt; Spodaj: [[Antoninove terme]], Amfiteater v Kartagini
  |map_type = 
  |map_alt =
  |map_size = 250
  |location = [[Tunizija]]
  |region = governorat Tunis
  |coordinates = {{coord|36.8528|10.3233|display=inline,title}}
  |type = arheološko najdišče
  |part_of = 
  |length =
  |width =
  |area =
  |height =
  |builder =
  |material =
  |built =
  |abandoned =
  |epochs =
  |cultures =
  |dependency_of =
  |occupants =
  |event =
  |excavations =
  |archaeologists =
  |condition =
  |ownership =
  |management =
  |public_access =
  |website =
  |notes =
   | designation1 = WHS
   | designation1_date = 1979 &lt;small&gt;(3. zasedanje)&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturno
   | designation1_criteria = ii, iii, vi
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/37 37]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{flag|Tunizija}}
   | designation1_free2name = Regija
   | designation1_free2value = Severna Afrika
}}

[[Slika:Karthago, Phönizische Großstadt (CC BY-SA 4.0).webm|thumb|Animacija Kartagine]]
'''Kartagina''' ({{jezik-la|Karthago, Carthago}}, {{jezik-grc|Καρχηδών, Karchēdṓn}}, {{jezik-ett|Karθazie&lt;ref&gt;Gertraud Breyer: ''Etruskisches Sprachgut im Lateinischen unter Ausschluss des spezifisch onomastischen Bereiches''. Peeters, Löwen 1993, S. 452.&lt;/ref&gt;}}; {{etm|phn|Qart-Ḥadašt (novo mesto)|novi [[Tir, Libanon|Tir]]}}&lt;ref&gt;''Corpus Inscriptionum Semiticarum'',  Pars Prima, Inscriptiones Phœnicias Continens, Tomus I, E Republicæ Typographeo, Parisiis,  1881, str. 25 [https://archive.org/details/CorpusInscriptionumSemiticarumI1/Corpus_inscriptionum_semiticarum_I_1#page/n45/mode/1up]&lt;/ref&gt;; {{Jezik-ar|قرطاج}}) je bilo starodavno mesto v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], ki ga je ustanovila legendarna kraljica [[Didona]] na vzhodni strani [[jezero Tunis|Tuniškega jezera]] v današnji [[Tunizija|Tuniziji]]. Kartagina je bila eno najpomembnejših trgovskih središč antičnega Sredozemlja in eno najbogatejših mest klasičnega sveta. Postala je glavno mesto civilizacije [[antična Kartagina|antične Kartagine]] in kasneje rimske Kartagine.

Mesto se je iz feničanske kolonije razvilo v prestolnico punskega imperija, ki je v 1. tisočletju pred našim štetjem prevladoval nad velikimi deli jugozahodnega Sredozemlja.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://pleiades.stoa.org/places/314921 |title=Places: 314921 (Carthago) |author=Hitchner, R. |author2=R. Talbert |author3=S. Gillies |author4=J. Åhlfeldt |author5=R. Warner |author6=J. Becker |author7=T. Elliott |access-date=7 April 2013|publisher=Pleiades}}&lt;/ref&gt; Legendarna kraljica Elisa, Alisa ali Didona, prvotno iz [[Tir, Libanon|Tira]], velja za ustanoviteljico mesta,&lt;ref&gt;Josephus, ''Against Apion'' (Book I, §18)&lt;/ref&gt; čeprav je bila njena zgodovinska verodostojnost vprašljiva. V mitu je Didona prosila lokalno pleme za zemljo, ki ji je reklo, da lahko dobi toliko zemlje, kolikor jo lahko pokrije volovska koža. Volovsko kožo je razrezala na trakove in postavila obrobje novega mesta.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=HAEGEMANS |first=Karen |date=2000-01-01 |title=Elissa, the First Queen of Carthage |journal=Ancient Society |volume=30 |pages=277–291 |doi=10.2143/as.30.0.565564 |issn=0066-1619}}&lt;/ref&gt; Ko je Kartagina cvetela doma, je država pošiljala koloniste v tujino in magistrate, da bi vladali kolonijam.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;&gt;{{cite journal |last1=Li |first1=Hansong |title=Locating Mobile Sovereignty: Carthage in Natural Jurisprudence |journal=History of Political Thought |date=2022 |volume=43 |issue=2 |pages=246–272 |url=https://www.ingentaconnect.com/contentone/imp/hpt/2022/00000043/00000002/art00003 |access-date=13 August 2022}}&lt;/ref&gt;

Starodavno mesto je bilo uničeno med skoraj triletnim obleganjem Kartagine s strani [[Rimska republika|Rimske republike]] med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]] leta 146 pr. n. št. Stoletje pozneje je bilo ponovno razvito kot rimska Kartagina, ki je postala glavno mesto Rimskega cesarstva v [[Afrika (rimska provinca)|provinci Afriki]]. Vprašanje kartažanskega propada in propada je ostalo predmet literarnih, političnih, umetniških in filozofskih razprav tako v antični kot sodobni zgodovini.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;jstor.org&quot;&gt;{{cite journal |last1=Winterer |first1=Caroline |title=Model Empire, Lost City: Ancient Carthage and the Science of Politics in Revolutionary America |journal=The William and Mary Quarterly |date=2010 |volume=67 |issue=1 |pages=3–30 |doi=10.5309/willmaryquar.67.1.3 |jstor=10.5309/willmaryquar.67.1.3 }}&lt;/ref&gt;

Poznoantična in srednjeveška Kartagina je še naprej igrala pomembno kulturno in gospodarsko vlogo v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem obdobju]]. Mesto so po bitki pri Kartagini leta 698 izropale in uničile omajadske sile, da bi preprečile ponovno osvojitev Bizantinskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;Edmund&quot;/&gt; V muslimanskem obdobju je ostalo zasedenoref name=Ediguplia/&gt; in so ga muslimani uporabljali kot utrdbo do obdobja [[Hafsidi|Hafsidov]], ko so ga zavzeli [[križarji]], prebivalce pa pobili med osmo križarsko vojno. Hafsidi so se odločili uničiti njegovo obrambo, da ga sovražna sila ne bi mogla več uporabiti kot oporišče.&lt;ref name=Mustansir/&gt; Še naprej je deloval tudi kot škofijski sedež.

Regionalna oblast se je v srednjem veku preusmerila v [[Kairouan]] in [[Medina, Tunis|Medino Tunisa]], vse do začetka 20. stoletja, ko se je začel razvijati v obalno predmestje Tunisa, ki je bilo leta 1919 ustanovljeno kot [[Kartagina (občina)|občina Kartagina]]. Arheološko najdišče je leta 1830 prvič pregledal danski konzul Christian Tuxen Falbe. Izkopavanja sta v drugi polovici 19. stoletja izvedla Charles Ernest Beulé in Alfred Louis Delattre. Narodni muzej Kartagine je leta 1875 ustanovil kardinal Charles Lavigerie. Izkopavanja, ki so jih v dvajsetih letih 20. stoletja izvedli francoski arheologi, so najprej pritegnila pozornost zaradi dokazov, ki so jih predložili o žrtvovanju otrok. Med znanstveniki je bilo precejšnje nesoglasje glede tega, ali so v starodavni Kartagini izvajali žrtvovanje otrok.&lt;ref&gt;Skeletal Remains from Punic Carthage Do Not Support Systematic Sacrifice of Infants&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children Ancient Carthaginians really did sacrifice their children.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201214154130/https://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children |date=2020-12-14 }} University of Oxford News&lt;/ref&gt; V paleokrščanskem muzeju na prostem v Kartagini so razstavljeni eksponati, izkopane pod okriljem Unesca med letoma 1975 in 1984. Območje ruševin je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/37/|title=Archaeological Site of Carthage|website=World Heritage Centre|publisher=UNESCO|language=en|url-status=live|access-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20051128003634/http://whc.unesco.org/en/list/37/|archive-date=2005-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med [[Levant]]om in [[Gibraltar]]jem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]] in območjem severnega Sredozemlja.

Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara.

== Zgodovina ==
[[Slika:Carthage MKL Bd. 9 1890 (130810565).jpg|thumb| Zgodovinski zemljevid (okoli 1890)]]
To poglavje zajema zgodovino mesta Kartagina.

=== Ustanovitev ===
Kartagina je bila ustanovljena v 9. ali 8. stoletju pr. n. št. Ustanovili so jo feničanski naseljenci iz Tira. V nasprotju s starejšo kolonijo ''Utica'' ('Staro (mesto)') so mesto imenovali ''Novo mesto', ''Qart-Hadašt''. [[Dionizij iz Halikarnasa]] ustanavljanje Kartagine datira v leto 814 pr. n. št. Najstarejše arheološke najdbe lahko zasledimo v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št..

Samo zgodovinar [[Justin (zgodovinar)|Junian Justin]] imenuje ustanovitev Kartagine v povezavi z ''Eliso'' ([[Didona]] med Rimljani), punsko ''Išt''. Elisa naj bi bila hči Mutta, kralja [[Tir, Libanon|Tira]]. Medtem ko je bežala pred preganjanjem brata [[Pigmalion]]a, je prek Cipra prišla v Tuniški zaliv. Lokalni poglavar ji je obljubil toliko zemlje, kolikor bi jo lahko zaobjela s kravjo kožo. Elisa je nato kravjo kožo razrezala na tanke trakove, jih sestavila in lahko označila velik kos zemlje. Ta obalni pas je tvoril Byrso, jedro Kartagine. Po ustanovitvi Kartagine se je Elissa žrtvovala piro, da bi zagotovila blaginjo mesta.&lt;ref name=&quot;H&quot;&gt;Werner Huß: ''Geschichte der Karthager (Abteilung 3, Teil 8)''. Beck, München 1985, ISBN 3-406-30654-3, S.&amp;nbsp;41–42.&lt;/ref&gt;

Ime &quot;Išt&quot; (Elisa) je v punski [[onomastika|onomastiki]] večkrat potrjeno, čeprav njegov pomen 'aktivni' ni z gotovostjo pojasnjen in da ženska, ki je vodila tako daljnosežno odpravo, ne ustreza takratnim okoliščinam in zato ni preveč verodostojna. Tusi obstoj ''kulta Elise'' je sporen. Tudi prejšnji pobeg ima legendarne poteze. Nadaljnje podrobnosti zgodbe temeljijo na grški ljudski etimologiji. Vsekakor je treba »Justinov vir« oceniti kot ne preveč zanesljiv. Za ustanovitev Kartagine ni zanesljivih dokazov. Spremenjeno obliko te legende najdemo v [[Vergilij]]evi ''[[Eneida|Eneidi]]''.

=== Punsko obdobje ===
[[Slika:CarthageMapDe.png|thumb| Lega Kartagine in vplivnega področja okrog 264 pr. n. št.]]
Kartagina je bila prvi dve stoletji svojega obstoja odvisna od svojega matičnega mesta, Tira; to pomeni, da je matičnemu mestu nenehno plačevala davke. Ko so feničansko domovino leta 539 pr. n. št. osvojili Perzijci, se je Kartagina otresla tirskega vpliva. V naslednjih letih se je razvila v pomembno pomorsko in trgovsko silo ter ustanovila kolonije na Siciliji, Sardiniji, Korziki, Balearskih otokih, na severnoafriški obali in na južni sredozemski obali Španije. Dolgotrajni konflikti med perzijskimi vojnami 5. in 4. stoletju pr. n. št., ko je bila Kartagina perzijska zaveznica z grškimi kolonijami, zlasti [[Sirakuze|Sirakuzami]] in od ustanovitve tudi z Nikajo ([[Nica]]), ni zmanjšalo njenega vzpona. V tem času je bila Kartagina izpostavljena močnemu vplivu grške kulture, vendar se je povezala z [[Etruščani]] in [[Perzijci]]. Med perzijskimi vojnami sta se dogodka zgodovinskega pomena v zahodnem Sredozemlju odražala v vzhodnem Sredozemlju:

*540 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Alaliji]] na vzhodni obali Korzike. Etruščani in Kartažani premagajo grške naseljence iz [[Fokaja|Fokaje]] (svoje matično mesto so Perzijci izgubili leta 545 pr. n. št.).
*474 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Kumi]]. Grki pod vodstvom Hierona I. Sirakuškega premagajo zavezniško etruščansko-kartažansko floto (šest let prej, 480 pr. n. št., so Atene v pomorski [[bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] premagale Perzijce).

Mesto je uspevalo z razcvetom pomorske trgovine. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. je Kartagina  postala najbogatejše mesto v sredozemski regiji. V mestu je živelo 400.000 ljudi, še 100.000 jih je živelo na sosednjem kmetijskem območju Megare.

Tri [[punske vojne]] proti nastajajočemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] so na koncu privedle do propada Kartagine. Druga od teh vojn pa je prek kartažanskega generala [[Hanibal]]a resno ogrozila Rim.

=== Rimsko obdobje ===
[[Slika:Od ruinen-von-karthago.jpg|thumb|Ruševine Kartagine ([[Antoninove terme]])]]
[[Slika:Amphitheatre carthage 2006.jpg|thumb|Amfiteater (2006)]]
Po treh letih obleganja so leta 146 pr. n. št., ob koncu [[Tretja punska vojna|tretje punske vojne]], Rimljani pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]] osvojili Kartagino. Branitelji pod Hasdrubalom so se močno upirali. Med šestdnevnim osvajanjem so rimske čete izropale in uničile velik del mesta, tako da so ga zažgale. 50.000 preživelih prebivalcev se je nato predalo Rimljanom in bilo prodano v suženjstvo. Po znameniti prošnji Katona starejšega, večinoma reproducirana kot ''Ceterum censeo Carthaginem esse delendam'' ('Mimogrede, mislim, da je treba Kartagino uničiti'), je bilo preostalo mesto, vključno z gradom (Byrsa), nato sistematično porušeno do temeljnih zidov. Legenda, da je bila na zemljo Kartagine posuta sol, da bi območje postalo sterilno, pa izvira iz 19. stoletja in je starodavni viri ne opisujejo. Vendar pa je urbano območje stoletje ležalo prašno. V uničenju so bili izločeni kulturni dosežki. Dokumenti, ki niso bili uničeni, so bili dani zavezniškim numidijskim knezom. Magovo delo o kmetijstvu je bilo po naročilu rimskega senata prevedeno v latinščino in je bilo morda delno uporabljeno v kasnejših rimskih opisih kmetijstva.

Leta 122 pr. n. št. je med svojo socialno politiko reformator [[Gaj Sempronij Grakh]] poskušal ponovno vzpostaviti Kartagino kot ''Colonia Junonia Carthago''. Vendar je naletel na odpor senata. Po Grakhovi nasilni smrti so projekt spet opustili. Navsezadnje je bil [[Julij Cezar]] tisti, ki mu je Kartagina dolgovala vstajenje. Po njegovi zmagi nad Pompejem leta 46 pr. n. št. se je Cezar odločil za obnovo Kartagine. Ta projekt je bil realiziran šele pod [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgustom]], 29. pr. n. št.. V Kartagino se je naselilo 3000 naseljencev. Mesto se je zdaj imenovalo ''Colonia Iulia Concordia Carthago''. Veliki deli ostankov stavb, ki so do takrat ostali na tleh, so bili nepovratno uničeni, zlasti zaradi odstranitve hriba Byrsa.

Rimski guverner, senatorski [[prokonzul]] province ''Africa Proconsularis'', je prebival v Kartagini; to delovno mesto je bilo tudi eno najprestižnejših v celotnem cesarstvu. Prišlo je do hitrega vzpona, zlasti zaradi trgovine z žitom in lončenino. Kartagina je bila v 2. stoletju za Rimom, [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] in [[Antiohija|Antiohijo]] četrto največje mesto Rimskega cesarstva z več kot 300.000 prebivalci. Leta 238 so uporniki proglasili Gordijana I. za proticesarja - upor je bil utišan, vendar je za cesarja [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] označil začetek konca.

Kartagina je bila središče zgodnjega [[krščanstvo|krščanstva]] v severni Afriki. Že v 2. stoletju je bila tukaj velika krščanska skupnost; mesto je bilo zaradi svoje velikosti ob Rimu najpomembnejše škofovstvo v zahodni polovici cesarstva. Dejanja silitanskih mučenikov, ki so bili usmrčeni v Kartagini leta 180, so najstarejši krščanski dokument v latinščini. Leta 203 sta svetnici Felicita in Perpetua umrli v areni v Kartagini. Pomembni cerkveni očetje, kot sta [[Tertulijan]] in [[Ciprijan]], so delali v Kartagini in oblikovali krščansko literaturo v latinščini. V času škofovanja (248–258) je Ciprijan lahko s številnimi sinodami afriških škofov ustanovil krščansko skupnost v Kartagini kot vodilno skupnost v afriški provinci, katere avtoriteta je sevala tudi v Španijo, Galijo in Italijo. Celo tekmoval je z rimskim škofom, vendar ga na koncu ni mogel premagati. Hkrati se je povečalo preganjanje kristjanov: Ciprijan, ki je leta 250 pobegnil pred preganjalci, je leta 258 demonstrativno umrl kot [[mučenec]].

=== Poznoantična in islamska širitev ===
V 4. stoletju je Kartagina izgubila nekaj pomembnosti, vendar je ostala cvetoča metropola, saj je bila Afrika še naprej najpomembnejši dobavitelj žita mestu Rim. Proti koncu 4. stoletja je v Kartagini študiral cerkveni oče [[Avguštin iz Hipona]]. Poveljnik tamkajšnjih rimskih vojakov, ''comes Africae'', je imel pomemben položaj moči, saj je z nadzorom oskrbe z žitom lahko pritiskal na Italijo. V letih okoli 400 so poveljniki Gildo, Heraklijan in Bonifacij drug za drugim vstali proti zahodno rimski vladi v Kartagini. Prav ta strateški in tudi gospodarski pomen mesta je vzbudil želje germanskih vojaških voditeljev. Medtem ko sta oba [[Vizigoti|vizigotska]] voditelja [[Alarik I.]] in [[Ataulf]] neuspešno poskušala prestopiti v Afriko, je [[Geiserich]] končno uspel.

Leta 439 je Kartagino osvojilo združenje bojevnikov [[Vandali|Vandalov]], ki je pod vodstvom ''rex'' Geisericha leta 429 že prešlo iz Španije v Severno Afriko med tako imenovanim [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanjem ljudstev]] in končno osvojilo celotno provinco Afriko. Ni dokazov o večjem uničenju v zvezi z osvajanjem Vandalov v Kartagini; ostala je tudi visoka šola. Geiserich je bogato območje uporabljal kot oskrbovalno bazo za svoje može, od tod ogrožal številna območja zahodnega Rima in večkrat poskušal izsiljevati cesarsko vlado v Italiji. Obsežni poskus zahodnih in vzhodnih rimskih čet za povrnitev območja leta 468 ni uspel. Leta 474 je cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] Geiserichu priznal vladavino Afrike, četudi je to območje formalno ostalo del ''Imperium Romanum''. Kartagina je bila glavno mesto vandalskega cesarstva, dokler ga leta 533/534 niso zavzele [[Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju|vzhodno rimske čete]] pod poveljstvom [[Belizar]]ja.

V naslednjem obdobju je bila Kartagina sedež [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] guvernerja, [[Pretorijanski prefekt|pretorijanskega prefekta]] in [[Magister militum|poveljnika vojske]] ter sedež uprave za cesarsko severno Afriko, ki je bila nato okoli 590 v času carja [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricija]] reorganizirana kot kartažanski eksarhat. Tudi severnoafriška cerkev je že leta 535 dosegla obnovo svojih starih privilegijev, cesar [[Justinijan I.]] pa je leta 534 ustanovil devet profesorur: pet za medicino in dve za latinsko retoriko in slovnico. Razcveta Kartagine je bilo konec, vendar lahko opazimo določen ponovni razcvet okoli leta 600: številne stavbe v središču so bile obnovljene, hkrati pa se je naseljeno mestno območje skrčilo. Cesar [[Heraklij]] (610–641) je na oblast prišel z državnim udarom očeta, kartažanskega eksarha, proti [[Foka (cesar)|Foki]] in na kratko razmišljal, da bi prestolnico cesarstva iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preselil v Kartagino zaradi grožnje perzijskih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in [[Avari|Avarov]].

Pomembna arheološka najdba je poznoantični ''[[Kartažanski zaklad]]''.

Od 647 dalje so Arabci v okviru islamske širitve napredovali tudi v Severno Afriko. Odpadniški cesarski eksarh Gregorij, odrezan od oskrbe matične države, je po kratkem odporu podlegel mogočni arabski oblasti, ki je kmalu ustanovila provinco [[Ifrikija]] (arabsko إفريقية) s prestolnico [[Kairouan]]. Močno utrjena Kartagina je pod napadalcem padla šele leta 698 po bizantinskem porazu v bitki pri Kartagini, ko so jo uničili Arabci. To je končalo pozno antiko v Afriki. Od takrat je bližnje mesto Tunis prevzelo vlogo upravnega središča. Ruševine Kartagine so stoletja služile kot kamnolom za zgradbe v Tunisu, Kairouanu, Soussu in drugih arabskih mestih.

== Politični sistem Kartagine v punskem obdobju ==
=== Ustava ===
Znanje o ustavi Kartagine temelji poleg punske epigrafije na antičnih avtorjih [[Aristotel]]u, [[Polibij]]u, [[Diodor Sicilski|Diodorju Sicilkem]], [[Tit Livij|Liviju]] in [[Justin (zgodovinar)|Justinu]]. Aristotel v svojem političnem delu ''Politika'' preučuje različne obstoječe oblike vladanja, vključno s kartažansko. Aristotel primerja kartažansko ustavo z ustavo Šparte in izraža tako pohvale kot kritike kartažanske državne strukture. Ena težava pri rekonstrukciji kartažanske državne ustave je ta, da so državni uradi v latinskih in grških virih pogosto netočno označeni.

Najprej so bili na čelu Kartagine kralji po vzoru matičnega mesta Tira. Kasneje je bila kartažanska država oligarhija z demokratičnimi elementi, podobna Rimski republiki.

Na čelu kartažanske skupnosti sta stala dva ''sufeta'', ki so jih rimski in grški avtorji imenovali 'kralji' in so bili vsako leto ponovno izvoljeni. Njihova vloga je približno ustrezala vlogi rimskih konzulov ali beneških dožev. Vodili so magistrat, kamor so spadale druge pisarne, na primer pisarna 'velikih' (punsko ''rab'', po možnosti odgovorni za državne finance) in njihov generalni urad. Najpomembnejše politično telo je bil senat, ki je moral odločati o političnih vprašanjih. Vodil ga je odbor 30 senatorjev. Dodatno izvoljeno sodniški tribunal je sestavljalo 100 senatorjev in je deloval kot najvišje sodišče. Bil je tudi ljudski zbor, v katerem so bili vsi državljani upravičeni do glasovanja.

=== Uprava ===
Mesto-država Kartagina je vladalo velikemu imperiju v zahodnem Sredozemlju. Prebivalci Kartagine so osvojenim območjem podelili sorazmerno veliko avtonomijo in se omejili na upravo, pobiranje davkov in novačenje oboroženih sil. Območja, ki so jih nadzorovali Kartažani, so bila razdeljena na upravna okrožja, ki so jih nadzorovali uradniki. Starim feničanskim mestom, kot so Utika in grške kolonije na Siciliji, je bilo dovoljeno, da obdržijo svoje lokalne uprave.

=== Vojaštvo ===
Kartažansko vojsko so prvotno sestavljali prebivalci samega mesta, z razširitvijo države pa je vedno večji delež vojakov prihajal iz podjarmljenih narodov ali zaveznikov in nazadnje plačancev. Borci so bili rekrutirani predvsem iz [[Numidija|Numidijcev]], [[Iberci|Ibercev]], [[Libijci|Libijcev]], [[Elimi|Elimov]] in [[Sikuli|Sikulov]], pa tudi Sardincev, Italskih narodov, Keltov in Grkov.

Kartažani so različna ljudstva uporabljali v skladu s svojim tipičnim slogom bojevanja. Dobri primeri so Numidijci, ki so služili kot lahka konjenica in prebivalci Balearskih otokov, ki so bili izvrstni pračarji. Ustreznim kontingentom so poveljevali kartažanski častniki, včasih pa so ostali pod poveljstvom svojih voditeljev.

Kartažani so večinoma služili v mornarici, obstajali pa so tudi kopenski vojaki, ki so jih sestavljali sami Kartažani. Osrednja enota teh združenj je bila tako imenovana ''Sveta množica'' (starogrško ἱερὸς λόχος ''hieros lochos''), elitna sila z 2500 moškimi, ki je menda služila tudi kot nekakšna oficirska šola, iz katere so bili nato rekrutirani vojaški voditelji nekartažanskih enot. Poleg te enote so bile v neznatnem številu tudi druge kopenske čete. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] so v Hanibalovi vojski prevladovale enote zaveznikov in plačancev.

==== Vojska ====
V kartažanski vojski je obstajal nekakšen vojaški zbor, podoben, a drugačen kot vojaški zbor Makedoncev. Po smrti njihovega generala je tak vojaški zbor med častniki izvolil naslednika. Volitve so postale dokončne šele, če jih je potrdil ljudski zbor v Kartagini.

Kartažanski generali in visoki častniki so prihajali iz vodilnih družin v mestu in večkrat oblikovali redne vojaške rodbine, v katerih so tudi sinovi postali generali. Običajno je poveljnike volil ljudski zbor. Odnos Kartagine do svojih generalov je bil ambivalenten. Po porazu ali neuspehu se je zgodilo, da je bil general usmrčen. Prav tako je bil bistveno močnejši nadzor države nad vojsko kot v drugih primerljivih državah tistega časa. Po koncu kampanje so morali visoki častniki strogo poročati svetu štiriinštiridesetih. V času same kampanje pa je bil general oproščen kakršnih koli običajnih pravic in mu je bilo dovoljeno, da je deloval svobodno.

Vsak vrhovni poveljnik je lahko poljubno imenoval podrejene poveljnike in nižje častnike. Pri tujih enotah, zlasti pri zavezniških, so bili navadni častniki skoraj vedno iz vrst teh ljudstev.

Za kartažansko vojsko je bila dolgo časa značilna neka zaostalost. Na primer v vojnah na Siciliji so se še dolgo uporabljali vozovi, ko jih nikjer drugje že zdavnaj niso več uporabljali. Oborožitev in organizacija se vedno zdita zaostala. Tu preseneča veliko število epidemij, ki so prizadevale kartažanske vojake, kar odpira vprašanje organizacije in higiene taborišč. Kopenska vojska se je samo modernizirala v bitkah proti [[Pir Epirski|Piru]]. Znameniti kartažanski vojni sloni so bili predstavljeni šele v tem času.

Jedro kartažanske vojske je bila dosledno [[Grška falanga|falanga]] po grškem vzoru. Falango so v času [[Prva punska vojna|prve punske vojne]] modernizirali grški vojaški svetovalci, ki so kot plačanci reorganizirali oborožene sile po vzoru diadohijskih imperijev. V vojni proti Rimljanom pa so falango vse bolj dopolnjevali z lahkimi četami, dokler je v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] morda celo niso opustili.

==== Konjenica ====
Kartažanska konjenica je postala pomembna šele po [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]], pred tem pa je igrala le manjšo vlogo. Vse večje enote numidijske in iberske konjenice so razporedili Barkidi. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] je kartažanska konjenica postala glavna vojaška sila.

==== Mornarica ====
Kartažanska mornarica je bila sestavljena iz precejšnjega števila vojnih [[galeja|galej]]. Ladje so bile redno posodabljane, razvili pa so tudi svoje nove vrste ladij. Na začetku je bila [[triera|trirema]] standardna vojaška ladja s tremi nivoji krmila in enim človekom na vsakem krmilu, nato pa so razvili [[kvadrirema|kvadriremo]] kot nov tip ladje. Število krmil je bilo zopet znižano na dve in pri vsakem veslu sta bila zaposlena dva moška. Podobno je bila zelo hitro sprejeta in izboljšana tudi ''kvinkerema'', ki so jo razvili Grki.

Tipična kartažanska vojaška ladja je bila dolga med 35 in 45 m in široka od 5 do 6 m. Posadka kvinkvereme je imela približno 300 mož. Kartažani so se v bitki na morju močno zanašali na nabijanje sovražnih ladij, zato so na krovu uporabljali manj marincev, zaradi česar so bile ladje hitrejše zaradi manjše obremenitve, hkrati pa tudi bolj dovzetne za vkrcanje.

Kartažani so uporabili suhe doke, ki so jih izumili Feničani in ladje potegnili v posebne ladijske lope v znanem krožnem vojnem pristanišču v Kartagini. Iz števila tam razpoložljivih privezov je mogoče razbrati floto okoli 350 vojnih ladij, kar bi posledično zahtevalo posadko s približno 100.000 moškimi. Z razširitvijo kartažanske države vzdolž obal je morala flota sčasoma naraščati, kar je vse več državljanov umikalo iz vojske, da so lahko upravljali ladje.

Posebnost kartažanskega ladjedelništva je bila množična proizvodnja ladij v kratkem času, kar je bilo mogoče z uporabo montažnih delov in standardizacijo teh delov. Rimljani so to oblikovno značilnost prevzeli od Kartažanov in so lahko v kratkem času postavili tudi velike flote.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{wiktionary|Carthage }}
{{wikivoyage|Carthage}}
*[https://www.britannica.com/place/Carthage-ancient-city-Tunisia Kartagina v Enciklopediji Britanici]
*[https://www.livius.org/articles/place/carthage/ Punska Kartagin]
*[https://www.youtube.com/watch?v=XCbag4UIvBc The Rise of Carthage]
{{commons category|Archaeological site of Carthage}}
{{commons category|Cultural heritage monuments in Carthage}}

[[Kategorija:Antična mesta]]
[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Zgodovina Alžirije]]
[[Kategorija:Zgodovina Libije]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kartagina]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2zrr9aupgb2tpim0zejn2124i4e0tv1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686457</id>
      <parentid>6686447</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:15:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>ref</comment>
      <origin>6686457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28943" sha1="5oog7q8ytyorromjsy1rn876ql3l1k9" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
  |name = Kartagina
  |native_name =
  |alternate_name =
  |image = Montage ville de Carthage.png
  |alt =
  |caption = Zgoraj: [[Akropolj Kartagina|Stolnica sv. Ludvika v Kartagini]], mošeja Malik-ibn Anas&lt;br/ &gt; Sredina: Kartažanske palače&lt;br/ &gt; Spodaj: [[Antoninove terme]], Amfiteater v Kartagini
  |map_type = 
  |map_alt =
  |map_size = 250
  |location = [[Tunizija]]
  |region = governorat Tunis
  |coordinates = {{coord|36.8528|10.3233|display=inline,title}}
  |type = arheološko najdišče
  |part_of = 
  |length =
  |width =
  |area =
  |height =
  |builder =
  |material =
  |built =
  |abandoned =
  |epochs =
  |cultures =
  |dependency_of =
  |occupants =
  |event =
  |excavations =
  |archaeologists =
  |condition =
  |ownership =
  |management =
  |public_access =
  |website =
  |notes =
   | designation1 = WHS
   | designation1_date = 1979 &lt;small&gt;(3. zasedanje)&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturno
   | designation1_criteria = ii, iii, vi
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/37 37]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{flag|Tunizija}}
   | designation1_free2name = Regija
   | designation1_free2value = Severna Afrika
}}

[[Slika:Karthago, Phönizische Großstadt (CC BY-SA 4.0).webm|thumb|Animacija Kartagine]]
'''Kartagina''' ({{jezik-la|Karthago, Carthago}}, {{jezik-grc|Καρχηδών, Karchēdṓn}}, {{jezik-ett|Karθazie&lt;ref&gt;Gertraud Breyer: ''Etruskisches Sprachgut im Lateinischen unter Ausschluss des spezifisch onomastischen Bereiches''. Peeters, Löwen 1993, S. 452.&lt;/ref&gt;}}; {{etm|phn|Qart-Ḥadašt (novo mesto)|novi [[Tir, Libanon|Tir]]}}&lt;ref&gt;''Corpus Inscriptionum Semiticarum'',  Pars Prima, Inscriptiones Phœnicias Continens, Tomus I, E Republicæ Typographeo, Parisiis,  1881, str. 25 [https://archive.org/details/CorpusInscriptionumSemiticarumI1/Corpus_inscriptionum_semiticarum_I_1#page/n45/mode/1up]&lt;/ref&gt;; {{Jezik-ar|قرطاج}}) je bilo starodavno mesto v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], ki ga je ustanovila legendarna kraljica [[Didona]] na vzhodni strani [[jezero Tunis|Tuniškega jezera]] v današnji [[Tunizija|Tuniziji]]. Kartagina je bila eno najpomembnejših trgovskih središč antičnega Sredozemlja in eno najbogatejših mest klasičnega sveta. Postala je glavno mesto civilizacije [[antična Kartagina|antične Kartagine]] in kasneje rimske Kartagine.

Mesto se je iz feničanske kolonije razvilo v prestolnico punskega imperija, ki je v 1. tisočletju pred našim štetjem prevladoval nad velikimi deli jugozahodnega Sredozemlja.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://pleiades.stoa.org/places/314921 |title=Places: 314921 (Carthago) |author=Hitchner, R. |author2=R. Talbert |author3=S. Gillies |author4=J. Åhlfeldt |author5=R. Warner |author6=J. Becker |author7=T. Elliott |access-date=7 April 2013|publisher=Pleiades}}&lt;/ref&gt; Legendarna kraljica Elisa, Alisa ali Didona, prvotno iz [[Tir, Libanon|Tira]], velja za ustanoviteljico mesta,&lt;ref&gt;Josephus, ''Against Apion'' (Book I, §18)&lt;/ref&gt; čeprav je bila njena zgodovinska verodostojnost vprašljiva. V mitu je Didona prosila lokalno pleme za zemljo, ki ji je reklo, da lahko dobi toliko zemlje, kolikor jo lahko pokrije volovska koža. Volovsko kožo je razrezala na trakove in postavila obrobje novega mesta.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=HAEGEMANS |first=Karen |date=2000-01-01 |title=Elissa, the First Queen of Carthage |journal=Ancient Society |volume=30 |pages=277–291 |doi=10.2143/as.30.0.565564 |issn=0066-1619}}&lt;/ref&gt; Ko je Kartagina cvetela doma, je država pošiljala koloniste v tujino in magistrate, da bi vladali kolonijam.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;&gt;{{cite journal |last1=Li |first1=Hansong |title=Locating Mobile Sovereignty: Carthage in Natural Jurisprudence |journal=History of Political Thought |date=2022 |volume=43 |issue=2 |pages=246–272 |url=https://www.ingentaconnect.com/contentone/imp/hpt/2022/00000043/00000002/art00003 |access-date=13 August 2022}}&lt;/ref&gt;

Starodavno mesto je bilo uničeno med skoraj triletnim obleganjem Kartagine s strani [[Rimska republika|Rimske republike]] med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]] leta 146 pr. n. št. Stoletje pozneje je bilo ponovno razvito kot rimska Kartagina, ki je postala glavno mesto Rimskega cesarstva v [[Afrika (rimska provinca)|provinci Afriki]]. Vprašanje kartažanskega propada in propada je ostalo predmet literarnih, političnih, umetniških in filozofskih razprav tako v antični kot sodobni zgodovini.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;jstor.org&quot;&gt;{{cite journal |last1=Winterer |first1=Caroline |title=Model Empire, Lost City: Ancient Carthage and the Science of Politics in Revolutionary America |journal=The William and Mary Quarterly |date=2010 |volume=67 |issue=1 |pages=3–30 |doi=10.5309/willmaryquar.67.1.3 |jstor=10.5309/willmaryquar.67.1.3 }}&lt;/ref&gt;

Poznoantična in srednjeveška Kartagina je še naprej igrala pomembno kulturno in gospodarsko vlogo v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem obdobju]]. Mesto so po bitki pri Kartagini leta 698 izropale in uničile omajadske sile, da bi preprečile ponovno osvojitev Bizantinskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;Edmund&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&amp;q=carthage+walls+aqueducts+698&amp;pg=PA536|last=Bosworth|first=C. Edmund|title=Historic Cities of the Islamic World|year=2008|publisher=Brill Academic Press|isbn=978-90-04-15388-2|page=536}}&lt;/ref&gt; V muslimanskem obdobju je ostalo zasedeno&lt;ref name=&quot;Ediguplia&quot;&gt;{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=qO7mlDvtuZ0C&amp;pg=PA179|title=Changing Townscapes in North Africa from Late Antiquity to the Arab Conquest|author=Anna Leone|pages=179–186|isbn=978-88-7228-498-8|year=2007| publisher=Edipuglia srl }}&lt;/ref&gt; in so ga muslimani uporabljali kot utrdbo do obdobja [[Hafsidi|Hafsidov]], ko so ga zavzeli [[križarji]], prebivalce pa pobili med osmo križarsko vojno. Hafsidi so se odločili uničiti njegovo obrambo, da ga sovražna sila ne bi mogla več uporabiti kot oporišče.&lt;ref name=&quot;Mustansir&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=BHlUDwAAQBAJ&amp;q=carthage+mustansir+walls&amp;pg=PA113|title=Crusades – Medieval Worlds in Conflict |editor=Thomas F. Madden |editor2=James L. Naus |editor3=Vincent Ryan |pages=113, 184|isbn=978-0-19-874432-0 |year=2018 |publisher=Oxford University Press }}&lt;/ref&gt; Še naprej je deloval tudi kot škofijski sedež.

Regionalna oblast se je v srednjem veku preusmerila v [[Kairouan]] in [[Medina, Tunis|Medino Tunisa]], vse do začetka 20. stoletja, ko se je začel razvijati v obalno predmestje Tunisa, ki je bilo leta 1919 ustanovljeno kot [[Kartagina (občina)|občina Kartagina]]. Arheološko najdišče je leta 1830 prvič pregledal danski konzul Christian Tuxen Falbe. Izkopavanja sta v drugi polovici 19. stoletja izvedla Charles Ernest Beulé in Alfred Louis Delattre. Narodni muzej Kartagine je leta 1875 ustanovil kardinal Charles Lavigerie. Izkopavanja, ki so jih v dvajsetih letih 20. stoletja izvedli francoski arheologi, so najprej pritegnila pozornost zaradi dokazov, ki so jih predložili o žrtvovanju otrok. Med znanstveniki je bilo precejšnje nesoglasje glede tega, ali so v starodavni Kartagini izvajali žrtvovanje otrok.&lt;ref&gt;Skeletal Remains from Punic Carthage Do Not Support Systematic Sacrifice of Infants&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children Ancient Carthaginians really did sacrifice their children.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201214154130/https://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children |date=2020-12-14 }} University of Oxford News&lt;/ref&gt; V paleokrščanskem muzeju na prostem v Kartagini so razstavljeni eksponati, izkopane pod okriljem Unesca med letoma 1975 in 1984. Območje ruševin je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/37/|title=Archaeological Site of Carthage|website=World Heritage Centre|publisher=UNESCO|language=en|url-status=live|access-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20051128003634/http://whc.unesco.org/en/list/37/|archive-date=2005-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med [[Levant]]om in [[Gibraltar]]jem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]] in območjem severnega Sredozemlja.

Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara.

== Zgodovina ==
[[Slika:Carthage MKL Bd. 9 1890 (130810565).jpg|thumb| Zgodovinski zemljevid (okoli 1890)]]
To poglavje zajema zgodovino mesta Kartagina.

=== Ustanovitev ===
Kartagina je bila ustanovljena v 9. ali 8. stoletju pr. n. št. Ustanovili so jo feničanski naseljenci iz Tira. V nasprotju s starejšo kolonijo ''Utica'' ('Staro (mesto)') so mesto imenovali ''Novo mesto', ''Qart-Hadašt''. [[Dionizij iz Halikarnasa]] ustanavljanje Kartagine datira v leto 814 pr. n. št. Najstarejše arheološke najdbe lahko zasledimo v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št..

Samo zgodovinar [[Justin (zgodovinar)|Junian Justin]] imenuje ustanovitev Kartagine v povezavi z ''Eliso'' ([[Didona]] med Rimljani), punsko ''Išt''. Elisa naj bi bila hči Mutta, kralja [[Tir, Libanon|Tira]]. Medtem ko je bežala pred preganjanjem brata [[Pigmalion]]a, je prek Cipra prišla v Tuniški zaliv. Lokalni poglavar ji je obljubil toliko zemlje, kolikor bi jo lahko zaobjela s kravjo kožo. Elisa je nato kravjo kožo razrezala na tanke trakove, jih sestavila in lahko označila velik kos zemlje. Ta obalni pas je tvoril Byrso, jedro Kartagine. Po ustanovitvi Kartagine se je Elissa žrtvovala piro, da bi zagotovila blaginjo mesta.&lt;ref name=&quot;H&quot;&gt;Werner Huß: ''Geschichte der Karthager (Abteilung 3, Teil 8)''. Beck, München 1985, ISBN 3-406-30654-3, S.&amp;nbsp;41–42.&lt;/ref&gt;

Ime &quot;Išt&quot; (Elisa) je v punski [[onomastika|onomastiki]] večkrat potrjeno, čeprav njegov pomen 'aktivni' ni z gotovostjo pojasnjen in da ženska, ki je vodila tako daljnosežno odpravo, ne ustreza takratnim okoliščinam in zato ni preveč verodostojna. Tusi obstoj ''kulta Elise'' je sporen. Tudi prejšnji pobeg ima legendarne poteze. Nadaljnje podrobnosti zgodbe temeljijo na grški ljudski etimologiji. Vsekakor je treba »Justinov vir« oceniti kot ne preveč zanesljiv. Za ustanovitev Kartagine ni zanesljivih dokazov. Spremenjeno obliko te legende najdemo v [[Vergilij]]evi ''[[Eneida|Eneidi]]''.

=== Punsko obdobje ===
[[Slika:CarthageMapDe.png|thumb| Lega Kartagine in vplivnega področja okrog 264 pr. n. št.]]
Kartagina je bila prvi dve stoletji svojega obstoja odvisna od svojega matičnega mesta, Tira; to pomeni, da je matičnemu mestu nenehno plačevala davke. Ko so feničansko domovino leta 539 pr. n. št. osvojili Perzijci, se je Kartagina otresla tirskega vpliva. V naslednjih letih se je razvila v pomembno pomorsko in trgovsko silo ter ustanovila kolonije na Siciliji, Sardiniji, Korziki, Balearskih otokih, na severnoafriški obali in na južni sredozemski obali Španije. Dolgotrajni konflikti med perzijskimi vojnami 5. in 4. stoletju pr. n. št., ko je bila Kartagina perzijska zaveznica z grškimi kolonijami, zlasti [[Sirakuze|Sirakuzami]] in od ustanovitve tudi z Nikajo ([[Nica]]), ni zmanjšalo njenega vzpona. V tem času je bila Kartagina izpostavljena močnemu vplivu grške kulture, vendar se je povezala z [[Etruščani]] in [[Perzijci]]. Med perzijskimi vojnami sta se dogodka zgodovinskega pomena v zahodnem Sredozemlju odražala v vzhodnem Sredozemlju:

*540 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Alaliji]] na vzhodni obali Korzike. Etruščani in Kartažani premagajo grške naseljence iz [[Fokaja|Fokaje]] (svoje matično mesto so Perzijci izgubili leta 545 pr. n. št.).
*474 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Kumi]]. Grki pod vodstvom Hierona I. Sirakuškega premagajo zavezniško etruščansko-kartažansko floto (šest let prej, 480 pr. n. št., so Atene v pomorski [[bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] premagale Perzijce).

Mesto je uspevalo z razcvetom pomorske trgovine. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. je Kartagina  postala najbogatejše mesto v sredozemski regiji. V mestu je živelo 400.000 ljudi, še 100.000 jih je živelo na sosednjem kmetijskem območju Megare.

Tri [[punske vojne]] proti nastajajočemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] so na koncu privedle do propada Kartagine. Druga od teh vojn pa je prek kartažanskega generala [[Hanibal]]a resno ogrozila Rim.

=== Rimsko obdobje ===
[[Slika:Od ruinen-von-karthago.jpg|thumb|Ruševine Kartagine ([[Antoninove terme]])]]
[[Slika:Amphitheatre carthage 2006.jpg|thumb|Amfiteater (2006)]]
Po treh letih obleganja so leta 146 pr. n. št., ob koncu [[Tretja punska vojna|tretje punske vojne]], Rimljani pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]] osvojili Kartagino. Branitelji pod Hasdrubalom so se močno upirali. Med šestdnevnim osvajanjem so rimske čete izropale in uničile velik del mesta, tako da so ga zažgale. 50.000 preživelih prebivalcev se je nato predalo Rimljanom in bilo prodano v suženjstvo. Po znameniti prošnji Katona starejšega, večinoma reproducirana kot ''Ceterum censeo Carthaginem esse delendam'' ('Mimogrede, mislim, da je treba Kartagino uničiti'), je bilo preostalo mesto, vključno z gradom (Byrsa), nato sistematično porušeno do temeljnih zidov. Legenda, da je bila na zemljo Kartagine posuta sol, da bi območje postalo sterilno, pa izvira iz 19. stoletja in je starodavni viri ne opisujejo. Vendar pa je urbano območje stoletje ležalo prašno. V uničenju so bili izločeni kulturni dosežki. Dokumenti, ki niso bili uničeni, so bili dani zavezniškim numidijskim knezom. Magovo delo o kmetijstvu je bilo po naročilu rimskega senata prevedeno v latinščino in je bilo morda delno uporabljeno v kasnejših rimskih opisih kmetijstva.

Leta 122 pr. n. št. je med svojo socialno politiko reformator [[Gaj Sempronij Grakh]] poskušal ponovno vzpostaviti Kartagino kot ''Colonia Junonia Carthago''. Vendar je naletel na odpor senata. Po Grakhovi nasilni smrti so projekt spet opustili. Navsezadnje je bil [[Julij Cezar]] tisti, ki mu je Kartagina dolgovala vstajenje. Po njegovi zmagi nad Pompejem leta 46 pr. n. št. se je Cezar odločil za obnovo Kartagine. Ta projekt je bil realiziran šele pod [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgustom]], 29. pr. n. št.. V Kartagino se je naselilo 3000 naseljencev. Mesto se je zdaj imenovalo ''Colonia Iulia Concordia Carthago''. Veliki deli ostankov stavb, ki so do takrat ostali na tleh, so bili nepovratno uničeni, zlasti zaradi odstranitve hriba Byrsa.

Rimski guverner, senatorski [[prokonzul]] province ''Africa Proconsularis'', je prebival v Kartagini; to delovno mesto je bilo tudi eno najprestižnejših v celotnem cesarstvu. Prišlo je do hitrega vzpona, zlasti zaradi trgovine z žitom in lončenino. Kartagina je bila v 2. stoletju za Rimom, [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] in [[Antiohija|Antiohijo]] četrto največje mesto Rimskega cesarstva z več kot 300.000 prebivalci. Leta 238 so uporniki proglasili Gordijana I. za proticesarja - upor je bil utišan, vendar je za cesarja [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] označil začetek konca.

Kartagina je bila središče zgodnjega [[krščanstvo|krščanstva]] v severni Afriki. Že v 2. stoletju je bila tukaj velika krščanska skupnost; mesto je bilo zaradi svoje velikosti ob Rimu najpomembnejše škofovstvo v zahodni polovici cesarstva. Dejanja silitanskih mučenikov, ki so bili usmrčeni v Kartagini leta 180, so najstarejši krščanski dokument v latinščini. Leta 203 sta svetnici Felicita in Perpetua umrli v areni v Kartagini. Pomembni cerkveni očetje, kot sta [[Tertulijan]] in [[Ciprijan]], so delali v Kartagini in oblikovali krščansko literaturo v latinščini. V času škofovanja (248–258) je Ciprijan lahko s številnimi sinodami afriških škofov ustanovil krščansko skupnost v Kartagini kot vodilno skupnost v afriški provinci, katere avtoriteta je sevala tudi v Španijo, Galijo in Italijo. Celo tekmoval je z rimskim škofom, vendar ga na koncu ni mogel premagati. Hkrati se je povečalo preganjanje kristjanov: Ciprijan, ki je leta 250 pobegnil pred preganjalci, je leta 258 demonstrativno umrl kot [[mučenec]].

=== Poznoantična in islamska širitev ===
V 4. stoletju je Kartagina izgubila nekaj pomembnosti, vendar je ostala cvetoča metropola, saj je bila Afrika še naprej najpomembnejši dobavitelj žita mestu Rim. Proti koncu 4. stoletja je v Kartagini študiral cerkveni oče [[Avguštin iz Hipona]]. Poveljnik tamkajšnjih rimskih vojakov, ''comes Africae'', je imel pomemben položaj moči, saj je z nadzorom oskrbe z žitom lahko pritiskal na Italijo. V letih okoli 400 so poveljniki Gildo, Heraklijan in Bonifacij drug za drugim vstali proti zahodno rimski vladi v Kartagini. Prav ta strateški in tudi gospodarski pomen mesta je vzbudil želje germanskih vojaških voditeljev. Medtem ko sta oba [[Vizigoti|vizigotska]] voditelja [[Alarik I.]] in [[Ataulf]] neuspešno poskušala prestopiti v Afriko, je [[Geiserich]] končno uspel.

Leta 439 je Kartagino osvojilo združenje bojevnikov [[Vandali|Vandalov]], ki je pod vodstvom ''rex'' Geisericha leta 429 že prešlo iz Španije v Severno Afriko med tako imenovanim [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanjem ljudstev]] in končno osvojilo celotno provinco Afriko. Ni dokazov o večjem uničenju v zvezi z osvajanjem Vandalov v Kartagini; ostala je tudi visoka šola. Geiserich je bogato območje uporabljal kot oskrbovalno bazo za svoje može, od tod ogrožal številna območja zahodnega Rima in večkrat poskušal izsiljevati cesarsko vlado v Italiji. Obsežni poskus zahodnih in vzhodnih rimskih čet za povrnitev območja leta 468 ni uspel. Leta 474 je cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] Geiserichu priznal vladavino Afrike, četudi je to območje formalno ostalo del ''Imperium Romanum''. Kartagina je bila glavno mesto vandalskega cesarstva, dokler ga leta 533/534 niso zavzele [[Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju|vzhodno rimske čete]] pod poveljstvom [[Belizar]]ja.

V naslednjem obdobju je bila Kartagina sedež [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] guvernerja, [[Pretorijanski prefekt|pretorijanskega prefekta]] in [[Magister militum|poveljnika vojske]] ter sedež uprave za cesarsko severno Afriko, ki je bila nato okoli 590 v času carja [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricija]] reorganizirana kot kartažanski eksarhat. Tudi severnoafriška cerkev je že leta 535 dosegla obnovo svojih starih privilegijev, cesar [[Justinijan I.]] pa je leta 534 ustanovil devet profesorur: pet za medicino in dve za latinsko retoriko in slovnico. Razcveta Kartagine je bilo konec, vendar lahko opazimo določen ponovni razcvet okoli leta 600: številne stavbe v središču so bile obnovljene, hkrati pa se je naseljeno mestno območje skrčilo. Cesar [[Heraklij]] (610–641) je na oblast prišel z državnim udarom očeta, kartažanskega eksarha, proti [[Foka (cesar)|Foki]] in na kratko razmišljal, da bi prestolnico cesarstva iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preselil v Kartagino zaradi grožnje perzijskih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in [[Avari|Avarov]].

Pomembna arheološka najdba je poznoantični ''[[Kartažanski zaklad]]''.

Od 647 dalje so Arabci v okviru islamske širitve napredovali tudi v Severno Afriko. Odpadniški cesarski eksarh Gregorij, odrezan od oskrbe matične države, je po kratkem odporu podlegel mogočni arabski oblasti, ki je kmalu ustanovila provinco [[Ifrikija]] (arabsko إفريقية) s prestolnico [[Kairouan]]. Močno utrjena Kartagina je pod napadalcem padla šele leta 698 po bizantinskem porazu v bitki pri Kartagini, ko so jo uničili Arabci. To je končalo pozno antiko v Afriki. Od takrat je bližnje mesto Tunis prevzelo vlogo upravnega središča. Ruševine Kartagine so stoletja služile kot kamnolom za zgradbe v Tunisu, Kairouanu, Soussu in drugih arabskih mestih.

== Politični sistem Kartagine v punskem obdobju ==
=== Ustava ===
Znanje o ustavi Kartagine temelji poleg punske epigrafije na antičnih avtorjih [[Aristotel]]u, [[Polibij]]u, [[Diodor Sicilski|Diodorju Sicilkem]], [[Tit Livij|Liviju]] in [[Justin (zgodovinar)|Justinu]]. Aristotel v svojem političnem delu ''Politika'' preučuje različne obstoječe oblike vladanja, vključno s kartažansko. Aristotel primerja kartažansko ustavo z ustavo Šparte in izraža tako pohvale kot kritike kartažanske državne strukture. Ena težava pri rekonstrukciji kartažanske državne ustave je ta, da so državni uradi v latinskih in grških virih pogosto netočno označeni.

Najprej so bili na čelu Kartagine kralji po vzoru matičnega mesta Tira. Kasneje je bila kartažanska država oligarhija z demokratičnimi elementi, podobna Rimski republiki.

Na čelu kartažanske skupnosti sta stala dva ''sufeta'', ki so jih rimski in grški avtorji imenovali 'kralji' in so bili vsako leto ponovno izvoljeni. Njihova vloga je približno ustrezala vlogi rimskih konzulov ali beneških dožev. Vodili so magistrat, kamor so spadale druge pisarne, na primer pisarna 'velikih' (punsko ''rab'', po možnosti odgovorni za državne finance) in njihov generalni urad. Najpomembnejše politično telo je bil senat, ki je moral odločati o političnih vprašanjih. Vodil ga je odbor 30 senatorjev. Dodatno izvoljeno sodniški tribunal je sestavljalo 100 senatorjev in je deloval kot najvišje sodišče. Bil je tudi ljudski zbor, v katerem so bili vsi državljani upravičeni do glasovanja.

=== Uprava ===
Mesto-država Kartagina je vladalo velikemu imperiju v zahodnem Sredozemlju. Prebivalci Kartagine so osvojenim območjem podelili sorazmerno veliko avtonomijo in se omejili na upravo, pobiranje davkov in novačenje oboroženih sil. Območja, ki so jih nadzorovali Kartažani, so bila razdeljena na upravna okrožja, ki so jih nadzorovali uradniki. Starim feničanskim mestom, kot so Utika in grške kolonije na Siciliji, je bilo dovoljeno, da obdržijo svoje lokalne uprave.

=== Vojaštvo ===
Kartažansko vojsko so prvotno sestavljali prebivalci samega mesta, z razširitvijo države pa je vedno večji delež vojakov prihajal iz podjarmljenih narodov ali zaveznikov in nazadnje plačancev. Borci so bili rekrutirani predvsem iz [[Numidija|Numidijcev]], [[Iberci|Ibercev]], [[Libijci|Libijcev]], [[Elimi|Elimov]] in [[Sikuli|Sikulov]], pa tudi Sardincev, Italskih narodov, Keltov in Grkov.

Kartažani so različna ljudstva uporabljali v skladu s svojim tipičnim slogom bojevanja. Dobri primeri so Numidijci, ki so služili kot lahka konjenica in prebivalci Balearskih otokov, ki so bili izvrstni pračarji. Ustreznim kontingentom so poveljevali kartažanski častniki, včasih pa so ostali pod poveljstvom svojih voditeljev.

Kartažani so večinoma služili v mornarici, obstajali pa so tudi kopenski vojaki, ki so jih sestavljali sami Kartažani. Osrednja enota teh združenj je bila tako imenovana ''Sveta množica'' (starogrško ἱερὸς λόχος ''hieros lochos''), elitna sila z 2500 moškimi, ki je menda služila tudi kot nekakšna oficirska šola, iz katere so bili nato rekrutirani vojaški voditelji nekartažanskih enot. Poleg te enote so bile v neznatnem številu tudi druge kopenske čete. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] so v Hanibalovi vojski prevladovale enote zaveznikov in plačancev.

==== Vojska ====
V kartažanski vojski je obstajal nekakšen vojaški zbor, podoben, a drugačen kot vojaški zbor Makedoncev. Po smrti njihovega generala je tak vojaški zbor med častniki izvolil naslednika. Volitve so postale dokončne šele, če jih je potrdil ljudski zbor v Kartagini.

Kartažanski generali in visoki častniki so prihajali iz vodilnih družin v mestu in večkrat oblikovali redne vojaške rodbine, v katerih so tudi sinovi postali generali. Običajno je poveljnike volil ljudski zbor. Odnos Kartagine do svojih generalov je bil ambivalenten. Po porazu ali neuspehu se je zgodilo, da je bil general usmrčen. Prav tako je bil bistveno močnejši nadzor države nad vojsko kot v drugih primerljivih državah tistega časa. Po koncu kampanje so morali visoki častniki strogo poročati svetu štiriinštiridesetih. V času same kampanje pa je bil general oproščen kakršnih koli običajnih pravic in mu je bilo dovoljeno, da je deloval svobodno.

Vsak vrhovni poveljnik je lahko poljubno imenoval podrejene poveljnike in nižje častnike. Pri tujih enotah, zlasti pri zavezniških, so bili navadni častniki skoraj vedno iz vrst teh ljudstev.

Za kartažansko vojsko je bila dolgo časa značilna neka zaostalost. Na primer v vojnah na Siciliji so se še dolgo uporabljali vozovi, ko jih nikjer drugje že zdavnaj niso več uporabljali. Oborožitev in organizacija se vedno zdita zaostala. Tu preseneča veliko število epidemij, ki so prizadevale kartažanske vojake, kar odpira vprašanje organizacije in higiene taborišč. Kopenska vojska se je samo modernizirala v bitkah proti [[Pir Epirski|Piru]]. Znameniti kartažanski vojni sloni so bili predstavljeni šele v tem času.

Jedro kartažanske vojske je bila dosledno [[Grška falanga|falanga]] po grškem vzoru. Falango so v času [[Prva punska vojna|prve punske vojne]] modernizirali grški vojaški svetovalci, ki so kot plačanci reorganizirali oborožene sile po vzoru diadohijskih imperijev. V vojni proti Rimljanom pa so falango vse bolj dopolnjevali z lahkimi četami, dokler je v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] morda celo niso opustili.

==== Konjenica ====
Kartažanska konjenica je postala pomembna šele po [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]], pred tem pa je igrala le manjšo vlogo. Vse večje enote numidijske in iberske konjenice so razporedili Barkidi. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] je kartažanska konjenica postala glavna vojaška sila.

==== Mornarica ====
Kartažanska mornarica je bila sestavljena iz precejšnjega števila vojnih [[galeja|galej]]. Ladje so bile redno posodabljane, razvili pa so tudi svoje nove vrste ladij. Na začetku je bila [[triera|trirema]] standardna vojaška ladja s tremi nivoji krmila in enim človekom na vsakem krmilu, nato pa so razvili [[kvadrirema|kvadriremo]] kot nov tip ladje. Število krmil je bilo zopet znižano na dve in pri vsakem veslu sta bila zaposlena dva moška. Podobno je bila zelo hitro sprejeta in izboljšana tudi ''kvinkerema'', ki so jo razvili Grki.

Tipična kartažanska vojaška ladja je bila dolga med 35 in 45 m in široka od 5 do 6 m. Posadka kvinkvereme je imela približno 300 mož. Kartažani so se v bitki na morju močno zanašali na nabijanje sovražnih ladij, zato so na krovu uporabljali manj marincev, zaradi česar so bile ladje hitrejše zaradi manjše obremenitve, hkrati pa tudi bolj dovzetne za vkrcanje.

Kartažani so uporabili suhe doke, ki so jih izumili Feničani in ladje potegnili v posebne ladijske lope v znanem krožnem vojnem pristanišču v Kartagini. Iz števila tam razpoložljivih privezov je mogoče razbrati floto okoli 350 vojnih ladij, kar bi posledično zahtevalo posadko s približno 100.000 moškimi. Z razširitvijo kartažanske države vzdolž obal je morala flota sčasoma naraščati, kar je vse več državljanov umikalo iz vojske, da so lahko upravljali ladje.

Posebnost kartažanskega ladjedelništva je bila množična proizvodnja ladij v kratkem času, kar je bilo mogoče z uporabo montažnih delov in standardizacijo teh delov. Rimljani so to oblikovno značilnost prevzeli od Kartažanov in so lahko v kratkem času postavili tudi velike flote.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{wiktionary|Carthage }}
{{wikivoyage|Carthage}}
*[https://www.britannica.com/place/Carthage-ancient-city-Tunisia Kartagina v Enciklopediji Britanici]
*[https://www.livius.org/articles/place/carthage/ Punska Kartagin]
*[https://www.youtube.com/watch?v=XCbag4UIvBc The Rise of Carthage]
{{commons category|Archaeological site of Carthage}}
{{commons category|Cultural heritage monuments in Carthage}}

[[Kategorija:Antična mesta]]
[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Zgodovina Alžirije]]
[[Kategorija:Zgodovina Libije]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kartagina]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5oog7q8ytyorromjsy1rn876ql3l1k9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686458</id>
      <parentid>6686457</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:15:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6686458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28944" sha1="jj7w386r0bq2z113fh656j8ydt5usd0" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
  |name = Kartagina
  |native_name =
  |alternate_name =
  |image = Montage ville de Carthage.png
  |alt =
  |caption = Zgoraj: [[Akropolij Kartagine|Stolnica sv. Ludvika v Kartagini]], mošeja Malik-ibn Anas&lt;br/ &gt; Sredina: Kartažanske palače&lt;br/ &gt; Spodaj: [[Antoninove terme]], Amfiteater v Kartagini
  |map_type = 
  |map_alt =
  |map_size = 250
  |location = [[Tunizija]]
  |region = governorat Tunis
  |coordinates = {{coord|36.8528|10.3233|display=inline,title}}
  |type = arheološko najdišče
  |part_of = 
  |length =
  |width =
  |area =
  |height =
  |builder =
  |material =
  |built =
  |abandoned =
  |epochs =
  |cultures =
  |dependency_of =
  |occupants =
  |event =
  |excavations =
  |archaeologists =
  |condition =
  |ownership =
  |management =
  |public_access =
  |website =
  |notes =
   | designation1 = WHS
   | designation1_date = 1979 &lt;small&gt;(3. zasedanje)&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturno
   | designation1_criteria = ii, iii, vi
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/37 37]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{flag|Tunizija}}
   | designation1_free2name = Regija
   | designation1_free2value = Severna Afrika
}}

[[Slika:Karthago, Phönizische Großstadt (CC BY-SA 4.0).webm|thumb|Animacija Kartagine]]
'''Kartagina''' ({{jezik-la|Karthago, Carthago}}, {{jezik-grc|Καρχηδών, Karchēdṓn}}, {{jezik-ett|Karθazie&lt;ref&gt;Gertraud Breyer: ''Etruskisches Sprachgut im Lateinischen unter Ausschluss des spezifisch onomastischen Bereiches''. Peeters, Löwen 1993, S. 452.&lt;/ref&gt;}}; {{etm|phn|Qart-Ḥadašt (novo mesto)|novi [[Tir, Libanon|Tir]]}}&lt;ref&gt;''Corpus Inscriptionum Semiticarum'',  Pars Prima, Inscriptiones Phœnicias Continens, Tomus I, E Republicæ Typographeo, Parisiis,  1881, str. 25 [https://archive.org/details/CorpusInscriptionumSemiticarumI1/Corpus_inscriptionum_semiticarum_I_1#page/n45/mode/1up]&lt;/ref&gt;; {{Jezik-ar|قرطاج}}) je bilo starodavno mesto v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], ki ga je ustanovila legendarna kraljica [[Didona]] na vzhodni strani [[jezero Tunis|Tuniškega jezera]] v današnji [[Tunizija|Tuniziji]]. Kartagina je bila eno najpomembnejših trgovskih središč antičnega Sredozemlja in eno najbogatejših mest klasičnega sveta. Postala je glavno mesto civilizacije [[antična Kartagina|antične Kartagine]] in kasneje rimske Kartagine.

Mesto se je iz feničanske kolonije razvilo v prestolnico punskega imperija, ki je v 1. tisočletju pred našim štetjem prevladoval nad velikimi deli jugozahodnega Sredozemlja.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://pleiades.stoa.org/places/314921 |title=Places: 314921 (Carthago) |author=Hitchner, R. |author2=R. Talbert |author3=S. Gillies |author4=J. Åhlfeldt |author5=R. Warner |author6=J. Becker |author7=T. Elliott |access-date=7 April 2013|publisher=Pleiades}}&lt;/ref&gt; Legendarna kraljica Elisa, Alisa ali Didona, prvotno iz [[Tir, Libanon|Tira]], velja za ustanoviteljico mesta,&lt;ref&gt;Josephus, ''Against Apion'' (Book I, §18)&lt;/ref&gt; čeprav je bila njena zgodovinska verodostojnost vprašljiva. V mitu je Didona prosila lokalno pleme za zemljo, ki ji je reklo, da lahko dobi toliko zemlje, kolikor jo lahko pokrije volovska koža. Volovsko kožo je razrezala na trakove in postavila obrobje novega mesta.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=HAEGEMANS |first=Karen |date=2000-01-01 |title=Elissa, the First Queen of Carthage |journal=Ancient Society |volume=30 |pages=277–291 |doi=10.2143/as.30.0.565564 |issn=0066-1619}}&lt;/ref&gt; Ko je Kartagina cvetela doma, je država pošiljala koloniste v tujino in magistrate, da bi vladali kolonijam.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;&gt;{{cite journal |last1=Li |first1=Hansong |title=Locating Mobile Sovereignty: Carthage in Natural Jurisprudence |journal=History of Political Thought |date=2022 |volume=43 |issue=2 |pages=246–272 |url=https://www.ingentaconnect.com/contentone/imp/hpt/2022/00000043/00000002/art00003 |access-date=13 August 2022}}&lt;/ref&gt;

Starodavno mesto je bilo uničeno med skoraj triletnim obleganjem Kartagine s strani [[Rimska republika|Rimske republike]] med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]] leta 146 pr. n. št. Stoletje pozneje je bilo ponovno razvito kot rimska Kartagina, ki je postala glavno mesto Rimskega cesarstva v [[Afrika (rimska provinca)|provinci Afriki]]. Vprašanje kartažanskega propada in propada je ostalo predmet literarnih, političnih, umetniških in filozofskih razprav tako v antični kot sodobni zgodovini.&lt;ref name=&quot;ingentaconnect.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;jstor.org&quot;&gt;{{cite journal |last1=Winterer |first1=Caroline |title=Model Empire, Lost City: Ancient Carthage and the Science of Politics in Revolutionary America |journal=The William and Mary Quarterly |date=2010 |volume=67 |issue=1 |pages=3–30 |doi=10.5309/willmaryquar.67.1.3 |jstor=10.5309/willmaryquar.67.1.3 }}&lt;/ref&gt;

Poznoantična in srednjeveška Kartagina je še naprej igrala pomembno kulturno in gospodarsko vlogo v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem obdobju]]. Mesto so po bitki pri Kartagini leta 698 izropale in uničile omajadske sile, da bi preprečile ponovno osvojitev Bizantinskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;Edmund&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&amp;q=carthage+walls+aqueducts+698&amp;pg=PA536|last=Bosworth|first=C. Edmund|title=Historic Cities of the Islamic World|year=2008|publisher=Brill Academic Press|isbn=978-90-04-15388-2|page=536}}&lt;/ref&gt; V muslimanskem obdobju je ostalo zasedeno&lt;ref name=&quot;Ediguplia&quot;&gt;{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=qO7mlDvtuZ0C&amp;pg=PA179|title=Changing Townscapes in North Africa from Late Antiquity to the Arab Conquest|author=Anna Leone|pages=179–186|isbn=978-88-7228-498-8|year=2007| publisher=Edipuglia srl }}&lt;/ref&gt; in so ga muslimani uporabljali kot utrdbo do obdobja [[Hafsidi|Hafsidov]], ko so ga zavzeli [[križarji]], prebivalce pa pobili med osmo križarsko vojno. Hafsidi so se odločili uničiti njegovo obrambo, da ga sovražna sila ne bi mogla več uporabiti kot oporišče.&lt;ref name=&quot;Mustansir&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=BHlUDwAAQBAJ&amp;q=carthage+mustansir+walls&amp;pg=PA113|title=Crusades – Medieval Worlds in Conflict |editor=Thomas F. Madden |editor2=James L. Naus |editor3=Vincent Ryan |pages=113, 184|isbn=978-0-19-874432-0 |year=2018 |publisher=Oxford University Press }}&lt;/ref&gt; Še naprej je deloval tudi kot škofijski sedež.

Regionalna oblast se je v srednjem veku preusmerila v [[Kairouan]] in [[Medina, Tunis|Medino Tunisa]], vse do začetka 20. stoletja, ko se je začel razvijati v obalno predmestje Tunisa, ki je bilo leta 1919 ustanovljeno kot [[Kartagina (občina)|občina Kartagina]]. Arheološko najdišče je leta 1830 prvič pregledal danski konzul Christian Tuxen Falbe. Izkopavanja sta v drugi polovici 19. stoletja izvedla Charles Ernest Beulé in Alfred Louis Delattre. Narodni muzej Kartagine je leta 1875 ustanovil kardinal Charles Lavigerie. Izkopavanja, ki so jih v dvajsetih letih 20. stoletja izvedli francoski arheologi, so najprej pritegnila pozornost zaradi dokazov, ki so jih predložili o žrtvovanju otrok. Med znanstveniki je bilo precejšnje nesoglasje glede tega, ali so v starodavni Kartagini izvajali žrtvovanje otrok.&lt;ref&gt;Skeletal Remains from Punic Carthage Do Not Support Systematic Sacrifice of Infants&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children Ancient Carthaginians really did sacrifice their children.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201214154130/https://www.ox.ac.uk/news/2014-01-23-ancient-carthaginians-really-did-sacrifice-their-children |date=2020-12-14 }} University of Oxford News&lt;/ref&gt; V paleokrščanskem muzeju na prostem v Kartagini so razstavljeni eksponati, izkopane pod okriljem Unesca med letoma 1975 in 1984. Območje ruševin je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/37/|title=Archaeological Site of Carthage|website=World Heritage Centre|publisher=UNESCO|language=en|url-status=live|access-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20051128003634/http://whc.unesco.org/en/list/37/|archive-date=2005-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med [[Levant]]om in [[Gibraltar]]jem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]] in območjem severnega Sredozemlja.

Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara.

== Zgodovina ==
[[Slika:Carthage MKL Bd. 9 1890 (130810565).jpg|thumb| Zgodovinski zemljevid (okoli 1890)]]
To poglavje zajema zgodovino mesta Kartagina.

=== Ustanovitev ===
Kartagina je bila ustanovljena v 9. ali 8. stoletju pr. n. št. Ustanovili so jo feničanski naseljenci iz Tira. V nasprotju s starejšo kolonijo ''Utica'' ('Staro (mesto)') so mesto imenovali ''Novo mesto', ''Qart-Hadašt''. [[Dionizij iz Halikarnasa]] ustanavljanje Kartagine datira v leto 814 pr. n. št. Najstarejše arheološke najdbe lahko zasledimo v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št..

Samo zgodovinar [[Justin (zgodovinar)|Junian Justin]] imenuje ustanovitev Kartagine v povezavi z ''Eliso'' ([[Didona]] med Rimljani), punsko ''Išt''. Elisa naj bi bila hči Mutta, kralja [[Tir, Libanon|Tira]]. Medtem ko je bežala pred preganjanjem brata [[Pigmalion]]a, je prek Cipra prišla v Tuniški zaliv. Lokalni poglavar ji je obljubil toliko zemlje, kolikor bi jo lahko zaobjela s kravjo kožo. Elisa je nato kravjo kožo razrezala na tanke trakove, jih sestavila in lahko označila velik kos zemlje. Ta obalni pas je tvoril Byrso, jedro Kartagine. Po ustanovitvi Kartagine se je Elissa žrtvovala piro, da bi zagotovila blaginjo mesta.&lt;ref name=&quot;H&quot;&gt;Werner Huß: ''Geschichte der Karthager (Abteilung 3, Teil 8)''. Beck, München 1985, ISBN 3-406-30654-3, S.&amp;nbsp;41–42.&lt;/ref&gt;

Ime &quot;Išt&quot; (Elisa) je v punski [[onomastika|onomastiki]] večkrat potrjeno, čeprav njegov pomen 'aktivni' ni z gotovostjo pojasnjen in da ženska, ki je vodila tako daljnosežno odpravo, ne ustreza takratnim okoliščinam in zato ni preveč verodostojna. Tusi obstoj ''kulta Elise'' je sporen. Tudi prejšnji pobeg ima legendarne poteze. Nadaljnje podrobnosti zgodbe temeljijo na grški ljudski etimologiji. Vsekakor je treba »Justinov vir« oceniti kot ne preveč zanesljiv. Za ustanovitev Kartagine ni zanesljivih dokazov. Spremenjeno obliko te legende najdemo v [[Vergilij]]evi ''[[Eneida|Eneidi]]''.

=== Punsko obdobje ===
[[Slika:CarthageMapDe.png|thumb| Lega Kartagine in vplivnega področja okrog 264 pr. n. št.]]
Kartagina je bila prvi dve stoletji svojega obstoja odvisna od svojega matičnega mesta, Tira; to pomeni, da je matičnemu mestu nenehno plačevala davke. Ko so feničansko domovino leta 539 pr. n. št. osvojili Perzijci, se je Kartagina otresla tirskega vpliva. V naslednjih letih se je razvila v pomembno pomorsko in trgovsko silo ter ustanovila kolonije na Siciliji, Sardiniji, Korziki, Balearskih otokih, na severnoafriški obali in na južni sredozemski obali Španije. Dolgotrajni konflikti med perzijskimi vojnami 5. in 4. stoletju pr. n. št., ko je bila Kartagina perzijska zaveznica z grškimi kolonijami, zlasti [[Sirakuze|Sirakuzami]] in od ustanovitve tudi z Nikajo ([[Nica]]), ni zmanjšalo njenega vzpona. V tem času je bila Kartagina izpostavljena močnemu vplivu grške kulture, vendar se je povezala z [[Etruščani]] in [[Perzijci]]. Med perzijskimi vojnami sta se dogodka zgodovinskega pomena v zahodnem Sredozemlju odražala v vzhodnem Sredozemlju:

*540 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Alaliji]] na vzhodni obali Korzike. Etruščani in Kartažani premagajo grške naseljence iz [[Fokaja|Fokaje]] (svoje matično mesto so Perzijci izgubili leta 545 pr. n. št.).
*474 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Kumi]]. Grki pod vodstvom Hierona I. Sirakuškega premagajo zavezniško etruščansko-kartažansko floto (šest let prej, 480 pr. n. št., so Atene v pomorski [[bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] premagale Perzijce).

Mesto je uspevalo z razcvetom pomorske trgovine. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. je Kartagina  postala najbogatejše mesto v sredozemski regiji. V mestu je živelo 400.000 ljudi, še 100.000 jih je živelo na sosednjem kmetijskem območju Megare.

Tri [[punske vojne]] proti nastajajočemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] so na koncu privedle do propada Kartagine. Druga od teh vojn pa je prek kartažanskega generala [[Hanibal]]a resno ogrozila Rim.

=== Rimsko obdobje ===
[[Slika:Od ruinen-von-karthago.jpg|thumb|Ruševine Kartagine ([[Antoninove terme]])]]
[[Slika:Amphitheatre carthage 2006.jpg|thumb|Amfiteater (2006)]]
Po treh letih obleganja so leta 146 pr. n. št., ob koncu [[Tretja punska vojna|tretje punske vojne]], Rimljani pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]] osvojili Kartagino. Branitelji pod Hasdrubalom so se močno upirali. Med šestdnevnim osvajanjem so rimske čete izropale in uničile velik del mesta, tako da so ga zažgale. 50.000 preživelih prebivalcev se je nato predalo Rimljanom in bilo prodano v suženjstvo. Po znameniti prošnji Katona starejšega, večinoma reproducirana kot ''Ceterum censeo Carthaginem esse delendam'' ('Mimogrede, mislim, da je treba Kartagino uničiti'), je bilo preostalo mesto, vključno z gradom (Byrsa), nato sistematično porušeno do temeljnih zidov. Legenda, da je bila na zemljo Kartagine posuta sol, da bi območje postalo sterilno, pa izvira iz 19. stoletja in je starodavni viri ne opisujejo. Vendar pa je urbano območje stoletje ležalo prašno. V uničenju so bili izločeni kulturni dosežki. Dokumenti, ki niso bili uničeni, so bili dani zavezniškim numidijskim knezom. Magovo delo o kmetijstvu je bilo po naročilu rimskega senata prevedeno v latinščino in je bilo morda delno uporabljeno v kasnejših rimskih opisih kmetijstva.

Leta 122 pr. n. št. je med svojo socialno politiko reformator [[Gaj Sempronij Grakh]] poskušal ponovno vzpostaviti Kartagino kot ''Colonia Junonia Carthago''. Vendar je naletel na odpor senata. Po Grakhovi nasilni smrti so projekt spet opustili. Navsezadnje je bil [[Julij Cezar]] tisti, ki mu je Kartagina dolgovala vstajenje. Po njegovi zmagi nad Pompejem leta 46 pr. n. št. se je Cezar odločil za obnovo Kartagine. Ta projekt je bil realiziran šele pod [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgustom]], 29. pr. n. št.. V Kartagino se je naselilo 3000 naseljencev. Mesto se je zdaj imenovalo ''Colonia Iulia Concordia Carthago''. Veliki deli ostankov stavb, ki so do takrat ostali na tleh, so bili nepovratno uničeni, zlasti zaradi odstranitve hriba Byrsa.

Rimski guverner, senatorski [[prokonzul]] province ''Africa Proconsularis'', je prebival v Kartagini; to delovno mesto je bilo tudi eno najprestižnejših v celotnem cesarstvu. Prišlo je do hitrega vzpona, zlasti zaradi trgovine z žitom in lončenino. Kartagina je bila v 2. stoletju za Rimom, [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] in [[Antiohija|Antiohijo]] četrto največje mesto Rimskega cesarstva z več kot 300.000 prebivalci. Leta 238 so uporniki proglasili Gordijana I. za proticesarja - upor je bil utišan, vendar je za cesarja [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] označil začetek konca.

Kartagina je bila središče zgodnjega [[krščanstvo|krščanstva]] v severni Afriki. Že v 2. stoletju je bila tukaj velika krščanska skupnost; mesto je bilo zaradi svoje velikosti ob Rimu najpomembnejše škofovstvo v zahodni polovici cesarstva. Dejanja silitanskih mučenikov, ki so bili usmrčeni v Kartagini leta 180, so najstarejši krščanski dokument v latinščini. Leta 203 sta svetnici Felicita in Perpetua umrli v areni v Kartagini. Pomembni cerkveni očetje, kot sta [[Tertulijan]] in [[Ciprijan]], so delali v Kartagini in oblikovali krščansko literaturo v latinščini. V času škofovanja (248–258) je Ciprijan lahko s številnimi sinodami afriških škofov ustanovil krščansko skupnost v Kartagini kot vodilno skupnost v afriški provinci, katere avtoriteta je sevala tudi v Španijo, Galijo in Italijo. Celo tekmoval je z rimskim škofom, vendar ga na koncu ni mogel premagati. Hkrati se je povečalo preganjanje kristjanov: Ciprijan, ki je leta 250 pobegnil pred preganjalci, je leta 258 demonstrativno umrl kot [[mučenec]].

=== Poznoantična in islamska širitev ===
V 4. stoletju je Kartagina izgubila nekaj pomembnosti, vendar je ostala cvetoča metropola, saj je bila Afrika še naprej najpomembnejši dobavitelj žita mestu Rim. Proti koncu 4. stoletja je v Kartagini študiral cerkveni oče [[Avguštin iz Hipona]]. Poveljnik tamkajšnjih rimskih vojakov, ''comes Africae'', je imel pomemben položaj moči, saj je z nadzorom oskrbe z žitom lahko pritiskal na Italijo. V letih okoli 400 so poveljniki Gildo, Heraklijan in Bonifacij drug za drugim vstali proti zahodno rimski vladi v Kartagini. Prav ta strateški in tudi gospodarski pomen mesta je vzbudil želje germanskih vojaških voditeljev. Medtem ko sta oba [[Vizigoti|vizigotska]] voditelja [[Alarik I.]] in [[Ataulf]] neuspešno poskušala prestopiti v Afriko, je [[Geiserich]] končno uspel.

Leta 439 je Kartagino osvojilo združenje bojevnikov [[Vandali|Vandalov]], ki je pod vodstvom ''rex'' Geisericha leta 429 že prešlo iz Španije v Severno Afriko med tako imenovanim [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanjem ljudstev]] in končno osvojilo celotno provinco Afriko. Ni dokazov o večjem uničenju v zvezi z osvajanjem Vandalov v Kartagini; ostala je tudi visoka šola. Geiserich je bogato območje uporabljal kot oskrbovalno bazo za svoje može, od tod ogrožal številna območja zahodnega Rima in večkrat poskušal izsiljevati cesarsko vlado v Italiji. Obsežni poskus zahodnih in vzhodnih rimskih čet za povrnitev območja leta 468 ni uspel. Leta 474 je cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] Geiserichu priznal vladavino Afrike, četudi je to območje formalno ostalo del ''Imperium Romanum''. Kartagina je bila glavno mesto vandalskega cesarstva, dokler ga leta 533/534 niso zavzele [[Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju|vzhodno rimske čete]] pod poveljstvom [[Belizar]]ja.

V naslednjem obdobju je bila Kartagina sedež [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] guvernerja, [[Pretorijanski prefekt|pretorijanskega prefekta]] in [[Magister militum|poveljnika vojske]] ter sedež uprave za cesarsko severno Afriko, ki je bila nato okoli 590 v času carja [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricija]] reorganizirana kot kartažanski eksarhat. Tudi severnoafriška cerkev je že leta 535 dosegla obnovo svojih starih privilegijev, cesar [[Justinijan I.]] pa je leta 534 ustanovil devet profesorur: pet za medicino in dve za latinsko retoriko in slovnico. Razcveta Kartagine je bilo konec, vendar lahko opazimo določen ponovni razcvet okoli leta 600: številne stavbe v središču so bile obnovljene, hkrati pa se je naseljeno mestno območje skrčilo. Cesar [[Heraklij]] (610–641) je na oblast prišel z državnim udarom očeta, kartažanskega eksarha, proti [[Foka (cesar)|Foki]] in na kratko razmišljal, da bi prestolnico cesarstva iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preselil v Kartagino zaradi grožnje perzijskih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in [[Avari|Avarov]].

Pomembna arheološka najdba je poznoantični ''[[Kartažanski zaklad]]''.

Od 647 dalje so Arabci v okviru islamske širitve napredovali tudi v Severno Afriko. Odpadniški cesarski eksarh Gregorij, odrezan od oskrbe matične države, je po kratkem odporu podlegel mogočni arabski oblasti, ki je kmalu ustanovila provinco [[Ifrikija]] (arabsko إفريقية) s prestolnico [[Kairouan]]. Močno utrjena Kartagina je pod napadalcem padla šele leta 698 po bizantinskem porazu v bitki pri Kartagini, ko so jo uničili Arabci. To je končalo pozno antiko v Afriki. Od takrat je bližnje mesto Tunis prevzelo vlogo upravnega središča. Ruševine Kartagine so stoletja služile kot kamnolom za zgradbe v Tunisu, Kairouanu, Soussu in drugih arabskih mestih.

== Politični sistem Kartagine v punskem obdobju ==
=== Ustava ===
Znanje o ustavi Kartagine temelji poleg punske epigrafije na antičnih avtorjih [[Aristotel]]u, [[Polibij]]u, [[Diodor Sicilski|Diodorju Sicilkem]], [[Tit Livij|Liviju]] in [[Justin (zgodovinar)|Justinu]]. Aristotel v svojem političnem delu ''Politika'' preučuje različne obstoječe oblike vladanja, vključno s kartažansko. Aristotel primerja kartažansko ustavo z ustavo Šparte in izraža tako pohvale kot kritike kartažanske državne strukture. Ena težava pri rekonstrukciji kartažanske državne ustave je ta, da so državni uradi v latinskih in grških virih pogosto netočno označeni.

Najprej so bili na čelu Kartagine kralji po vzoru matičnega mesta Tira. Kasneje je bila kartažanska država oligarhija z demokratičnimi elementi, podobna Rimski republiki.

Na čelu kartažanske skupnosti sta stala dva ''sufeta'', ki so jih rimski in grški avtorji imenovali 'kralji' in so bili vsako leto ponovno izvoljeni. Njihova vloga je približno ustrezala vlogi rimskih konzulov ali beneških dožev. Vodili so magistrat, kamor so spadale druge pisarne, na primer pisarna 'velikih' (punsko ''rab'', po možnosti odgovorni za državne finance) in njihov generalni urad. Najpomembnejše politično telo je bil senat, ki je moral odločati o političnih vprašanjih. Vodil ga je odbor 30 senatorjev. Dodatno izvoljeno sodniški tribunal je sestavljalo 100 senatorjev in je deloval kot najvišje sodišče. Bil je tudi ljudski zbor, v katerem so bili vsi državljani upravičeni do glasovanja.

=== Uprava ===
Mesto-država Kartagina je vladalo velikemu imperiju v zahodnem Sredozemlju. Prebivalci Kartagine so osvojenim območjem podelili sorazmerno veliko avtonomijo in se omejili na upravo, pobiranje davkov in novačenje oboroženih sil. Območja, ki so jih nadzorovali Kartažani, so bila razdeljena na upravna okrožja, ki so jih nadzorovali uradniki. Starim feničanskim mestom, kot so Utika in grške kolonije na Siciliji, je bilo dovoljeno, da obdržijo svoje lokalne uprave.

=== Vojaštvo ===
Kartažansko vojsko so prvotno sestavljali prebivalci samega mesta, z razširitvijo države pa je vedno večji delež vojakov prihajal iz podjarmljenih narodov ali zaveznikov in nazadnje plačancev. Borci so bili rekrutirani predvsem iz [[Numidija|Numidijcev]], [[Iberci|Ibercev]], [[Libijci|Libijcev]], [[Elimi|Elimov]] in [[Sikuli|Sikulov]], pa tudi Sardincev, Italskih narodov, Keltov in Grkov.

Kartažani so različna ljudstva uporabljali v skladu s svojim tipičnim slogom bojevanja. Dobri primeri so Numidijci, ki so služili kot lahka konjenica in prebivalci Balearskih otokov, ki so bili izvrstni pračarji. Ustreznim kontingentom so poveljevali kartažanski častniki, včasih pa so ostali pod poveljstvom svojih voditeljev.

Kartažani so večinoma služili v mornarici, obstajali pa so tudi kopenski vojaki, ki so jih sestavljali sami Kartažani. Osrednja enota teh združenj je bila tako imenovana ''Sveta množica'' (starogrško ἱερὸς λόχος ''hieros lochos''), elitna sila z 2500 moškimi, ki je menda služila tudi kot nekakšna oficirska šola, iz katere so bili nato rekrutirani vojaški voditelji nekartažanskih enot. Poleg te enote so bile v neznatnem številu tudi druge kopenske čete. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] so v Hanibalovi vojski prevladovale enote zaveznikov in plačancev.

==== Vojska ====
V kartažanski vojski je obstajal nekakšen vojaški zbor, podoben, a drugačen kot vojaški zbor Makedoncev. Po smrti njihovega generala je tak vojaški zbor med častniki izvolil naslednika. Volitve so postale dokončne šele, če jih je potrdil ljudski zbor v Kartagini.

Kartažanski generali in visoki častniki so prihajali iz vodilnih družin v mestu in večkrat oblikovali redne vojaške rodbine, v katerih so tudi sinovi postali generali. Običajno je poveljnike volil ljudski zbor. Odnos Kartagine do svojih generalov je bil ambivalenten. Po porazu ali neuspehu se je zgodilo, da je bil general usmrčen. Prav tako je bil bistveno močnejši nadzor države nad vojsko kot v drugih primerljivih državah tistega časa. Po koncu kampanje so morali visoki častniki strogo poročati svetu štiriinštiridesetih. V času same kampanje pa je bil general oproščen kakršnih koli običajnih pravic in mu je bilo dovoljeno, da je deloval svobodno.

Vsak vrhovni poveljnik je lahko poljubno imenoval podrejene poveljnike in nižje častnike. Pri tujih enotah, zlasti pri zavezniških, so bili navadni častniki skoraj vedno iz vrst teh ljudstev.

Za kartažansko vojsko je bila dolgo časa značilna neka zaostalost. Na primer v vojnah na Siciliji so se še dolgo uporabljali vozovi, ko jih nikjer drugje že zdavnaj niso več uporabljali. Oborožitev in organizacija se vedno zdita zaostala. Tu preseneča veliko število epidemij, ki so prizadevale kartažanske vojake, kar odpira vprašanje organizacije in higiene taborišč. Kopenska vojska se je samo modernizirala v bitkah proti [[Pir Epirski|Piru]]. Znameniti kartažanski vojni sloni so bili predstavljeni šele v tem času.

Jedro kartažanske vojske je bila dosledno [[Grška falanga|falanga]] po grškem vzoru. Falango so v času [[Prva punska vojna|prve punske vojne]] modernizirali grški vojaški svetovalci, ki so kot plačanci reorganizirali oborožene sile po vzoru diadohijskih imperijev. V vojni proti Rimljanom pa so falango vse bolj dopolnjevali z lahkimi četami, dokler je v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] morda celo niso opustili.

==== Konjenica ====
Kartažanska konjenica je postala pomembna šele po [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]], pred tem pa je igrala le manjšo vlogo. Vse večje enote numidijske in iberske konjenice so razporedili Barkidi. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] je kartažanska konjenica postala glavna vojaška sila.

==== Mornarica ====
Kartažanska mornarica je bila sestavljena iz precejšnjega števila vojnih [[galeja|galej]]. Ladje so bile redno posodabljane, razvili pa so tudi svoje nove vrste ladij. Na začetku je bila [[triera|trirema]] standardna vojaška ladja s tremi nivoji krmila in enim človekom na vsakem krmilu, nato pa so razvili [[kvadrirema|kvadriremo]] kot nov tip ladje. Število krmil je bilo zopet znižano na dve in pri vsakem veslu sta bila zaposlena dva moška. Podobno je bila zelo hitro sprejeta in izboljšana tudi ''kvinkerema'', ki so jo razvili Grki.

Tipična kartažanska vojaška ladja je bila dolga med 35 in 45 m in široka od 5 do 6 m. Posadka kvinkvereme je imela približno 300 mož. Kartažani so se v bitki na morju močno zanašali na nabijanje sovražnih ladij, zato so na krovu uporabljali manj marincev, zaradi česar so bile ladje hitrejše zaradi manjše obremenitve, hkrati pa tudi bolj dovzetne za vkrcanje.

Kartažani so uporabili suhe doke, ki so jih izumili Feničani in ladje potegnili v posebne ladijske lope v znanem krožnem vojnem pristanišču v Kartagini. Iz števila tam razpoložljivih privezov je mogoče razbrati floto okoli 350 vojnih ladij, kar bi posledično zahtevalo posadko s približno 100.000 moškimi. Z razširitvijo kartažanske države vzdolž obal je morala flota sčasoma naraščati, kar je vse več državljanov umikalo iz vojske, da so lahko upravljali ladje.

Posebnost kartažanskega ladjedelništva je bila množična proizvodnja ladij v kratkem času, kar je bilo mogoče z uporabo montažnih delov in standardizacijo teh delov. Rimljani so to oblikovno značilnost prevzeli od Kartažanov in so lahko v kratkem času postavili tudi velike flote.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{wiktionary|Carthage }}
{{wikivoyage|Carthage}}
*[https://www.britannica.com/place/Carthage-ancient-city-Tunisia Kartagina v Enciklopediji Britanici]
*[https://www.livius.org/articles/place/carthage/ Punska Kartagin]
*[https://www.youtube.com/watch?v=XCbag4UIvBc The Rise of Carthage]
{{commons category|Archaeological site of Carthage}}
{{commons category|Cultural heritage monuments in Carthage}}

[[Kategorija:Antična mesta]]
[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Zgodovina Alžirije]]
[[Kategorija:Zgodovina Libije]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kartagina]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jj7w386r0bq2z113fh656j8ydt5usd0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Verska zgradba</title>
    <ns>10</ns>
    <id>499623</id>
    <revision>
      <id>6686519</id>
      <parentid>6149009</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:33:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+infobox mapframe</comment>
      <origin>6686519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16481" sha1="5h9fu6t8bkeu30yzh7wnobtfqzg57cr" xml:space="preserve">{{Infopolje|child={{{child|}}}
| bodyclass  = vcard
| bodystyle  = border-spacing:2px;
| abovestyle = color:var(--color-base-fixed,#202122);background-color:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}
| headerstyle= color:var(--color-base-fixed,#202122);background-color:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}

&lt;!-- check for correct microformat: title, native_name, --&gt;
| titleclass = fn org 

| above = {{if empty|{{{name|}}}|{{{building_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}
| subheader = {{#if:{{{native_name|}}}|&lt;div class=&quot;nickname&quot; {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang=&quot;{{{native_name_lang}}}&quot;}}&gt;{{{native_name}}}&lt;/div&gt;}}

| image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika |image={{#invoke:WikidataEn|getValue|P18|{{{image|FETCH_WIKIDATA}}}}} |upright={{{image_upright|}}} |alt={{{alt|}}} }}
| caption = {{{caption|}}}

&lt;!-- RELIGION ----- ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header1 = {{#if:{{{religious_affiliation|}}}{{{deity|}}}{{{rite|}}}{{{tradition|}}}{{{sect|}}}{{{festivals|}}}{{{festival|}}}{{{district|}}}{{{consecration_year|}}}{{{organisational_status|}}}{{{organizational_status|}}}{{{status|}}}{{{leadership|}}}{{{ownership|}}}{{{governing_body|}}}{{{bhattaraka|}}}{{{patron|}}}{{{religious_features|}}}|Religija}}
&lt;!-- affiliation, sect, tradition --&gt;
| rowclass2 = note&lt;!-- note? --&gt;
| label2 = [[Seznam religij in duhovnih tradicij|Pripadnost]]
|  data2 = {{br separated entries|{{{religious_affiliation|}}}|{{{category|}}}}}&lt;!-- category???/2019 --&gt;

| label3 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|1={{{religious_affiliation}}}}}
 |#9BE89B&lt;!-- islam --&gt; = [[Islamic schools and branches|Branch/tradition]]
 |#default = [[Sect]]
 }}
|  data3 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|1={{{religious_affiliation}}}}}
 |#9BE89B&lt;!-- islam --&gt; = {{{tradition|}}}
 |#default = {{{sect|}}}
 }}
&lt;!-- religious organisation strutture here: --&gt;

| label4 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}
|#FFCC99 = [[Cerkveno okrožje|Okrožje]]
|Okrožje}}
| class4 = label
|  data4 = {{{district|}}}

| label5 = [[Prefektura]]&lt;!-- religious or secular? --&gt;
|  data5 = {{{prefecture|}}}

| label6 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}
|#FFCC99&lt;!-- Roman Catholic --&gt; = [[Cerkvena provinca|Provinca]]
|Provinca}}
|  data6 = {{{province|}}}

| label7 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}
|#FFCC99 = [[Cerkvena regija|Regija]]
|Region}}
|  data7 = {{{region|}}}

| label8 = [[Božanstvo]]
|  data8 = {{{deity|}}}

| label9 = {{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|{{{religious_affiliation}}}}}
|#9BB4EB |#87CEFA |#ADD8E6 = [[Nusach|Obred]]&lt;!-- this kludge is used because the people of Wikipedia do not have {{#pos}} or so!  I do not want to list all flavours of Judaism just here --&gt;
|[[Obred]]}}
|  data9 = {{{rite|}}}

| label10 = {{#if:{{{festivals|}}}|Festivali|Festival}}
|  data10 = {{#if:{{{festivals|}}}|{{{festivals}}}|{{{festival|}}}}}

| label11 = {{#switch:{{{religious_affiliation}}}|
 |[[Shinto]] = Tip
 |#default = {{#if:{{{organisational_status|}}}
   |Cerkveni ali organizacijski status
   |Cerkveni ali organizacijski status
 }}
 }}
|  data11 = {{#switch:{{{religious_affiliation}}}|
 |[[Šinto]] = {{{type|}}}
 |#default = {{if empty|{{{organisational_status|}}}|{{{organizational_status|}}}|{{{status|}}}}}
 }}

| label12 = Lastnik&lt;!-- religious then? --&gt;
|  data12 = {{{ownership|}}}

| label13 = {{#if:{{{governing_body|}}}|Upravni organ|Vodstvo}}&lt;!-- religious? --&gt;
|  data13 = {{if empty|{{{governing_body|}}}|{{{leadership|}}}}}

| label14 = [[Bhattaraka]]&lt;!-- Jainism --&gt;
|  data14 = {{{bhattaraka|}}}

| label15 = Patron&lt;!-- religious? --&gt;
|  data15 = {{{patron|}}}
&lt;!-- religious history --&gt;
| label16 = Leto posvetitve
|  data16 = {{{consecration_year|}}}

| label17 = Status
|  data17 = {{{functional_status|}}}

| label18 = {{{religious_features_label|Religious features}}}
|  data18 = {{{religious_features|}}}

&lt;!-- LOCATION ----- ----- ----- ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header20 = {{#if:{{{location|}}}{{{locale|}}}{{{coordinates|}}}{{{geo|}}}{{{sector|}}}{{{municipality|}}}{{{district|}}}{{{territory|}}}{{{prefecture|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}{{{region|}}}{{{country|}}}{{{administration|}}}{{{functional_status|}}}{{{heritage_designation|}}}{{{ownership|}}}{{{governing_body|}}}{{{bhattaraka|}}}|Lega}}

| label21 = Kraj
|  data21 = {{if empty|{{{location|}}}|{{{locale|}}}}}

| label22 = Občina
| class22 = label
|  data22 = {{{municipality|}}}

| label23 = [[Circle (country subdivision)|Cercle]]
| class23 = label
|  data23 = {{{cercle|}}}

| label24 = Zvezna država
|  data24 = {{{state|}}}

| label25 = Država
|  data25 = {{{country|}}}

|  data26 = {{#if:{{both|{{{map_type|}}}|{{{coordinates|}}}{{{geo|}}}}}|{{Location map
 |{{{map_type}}}
 |coordinates = {{if empty|{{{coordinates|}}}|{{{geo|}}}}}
 |width={{{map_size|}}}
 |float=center
 |border=infobox
 |alt = {{{map_alt|}}}
 |relief = {{if empty|{{{map_relief|}}}|{{{relief|}}}}}
 |caption= {{if empty|{{{map_caption|}}}|Lokacija: {{#invoke:Location map|data|{{{map_type}}}|name}} }}
 |mark={{#switch:{{{religious_affiliation|}}}
   | [[Armenian Apostolic Church]]
   | [[Mekhitarist Order]] = Set01-church1.svg
   | [[Jainism]] = In-jain.svg
   | [[Hinduism]] = Om symbol.svg
   | [[Shinto]] = Shinto torii icon vermillion.svg
   | [[Tibetan Buddhism]] = Gold temple icon.png
   | #default = }}
 |marksize = {{#switch:{{{religious_affiliation|}}}
   | [[Armenian Apostolic Church]]
   | [[Mekhitarist Order]] = 16
   | [[Jainism]] = 12
   | [[Hinduism]] 
   | [[Tibetan Buddhism]] = 8
   | [[Shinto]] = 20
   | #default = }}
}}}}

| data27 = {{#invoke:Infobox mapframe
 | autoWithCaption
 | onByDefault = {{#if:{{{map_type|}}}|no|yes}}
 | mapframe-marker = {{#switch:{{{religious_affiliation|}}}
   | [[Budizem]]|[[Tibetanski budizem]]|[[Zen budizem]] = religious-buddhist
   | [[Judovstvo]] = religious-jewish
   | [[Islam]] = religious-muslim
   | [[Šintoizem]] = religious-shinto
   | #default = landmark
 }}
 | mapframe-type = landmark
 | mapframe-marker-color = #919090
 | mapframe-stroke-color = #525252
 | mapframe-stroke-width = 3
 | mapframe-shape-fill = #dbdbdb
 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{{building_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}
}}

| label29 = {{if empty|{{{grid_name|}}}|Grid&amp;nbsp;position}}&lt;!-- Palestine --&gt;
|  data29 = {{{grid_position|}}}

| label30 = Sektor
| class30 = label
|  data28 = {{{sector|}}}

| label31 = Teritorij
|  data31 = {{{territory|}}}

| label32 = Prefektura
|  data32 = {{{prefecture|}}}

| label32 = Uprava
| class32 = label
|  data32 = {{{administration|}}}

| label39 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]
|  data39 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{geo|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{if empty|{{{coordinates|}}}|{{{geo|}}}}}|type:landmark}}{{{coordinates_footnotes|}}}}}

&lt;!-- ARCHITECTURE ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- --&gt;
| header40 = {{#if:{{{architect|}}}{{{architecture_type|}}}{{{architecture_style|}}}{{{founded_by|}}}{{{creator|}}}{{{funded_by|}}}{{{general_contractor|}}}{{{established|}}}{{{groundbreaking|}}}{{{completed|}}}{{{year_completed|}}}{{{construction_cost|}}}{{{date_demolished|}}}{{{date_destroyed|}}}|Arhitektura}}

| label41 = [[Arhitekt]]i
| class41 = note
|  data41 = {{{architect|}}}

| label42 = Tip
|  data42 = {{{architecture_type|}}}

| label43 = Vrsta arhitekture
|  data43 = {{{architecture_style|}}}

| label44 = {{#if:{{{founded_by|}}}|Zgradil|Ustvaril}}
|  data44 = {{if empty|{{{founded_by|}}}|{{{creator|}}}}}

| label45 = Financer
|  data45 = {{{funded_by|}}}

| label46 = Glavni izvajalec del
|  data46 = {{{general_contractor|}}}

| label47 = Ustanovljeno
|  data47 = {{{established|}}}

| label48 = Začetek gradnje
| class48 = note
|  data48 = {{{groundbreaking|}}}

| label49 = Konec gradnje
| class49 = note
|  data49 = {{if empty|{{{year_completed|}}}|{{{completed|}}}}}

| label51 = Stroški
|  data51 = {{{construction_cost|}}}

| label52 = {{#if:{{{date_demolished|}}}|Porušeno|Uničeno}}
|  data52 = {{if empty|{{{date_demolished|}}}|{{{date_destroyed|}}}}}

|header60 = {{#ifexpr:{{#invoke:ParameterCount|main|facade_direction|capacity|length|width|width_nave|interior_area|height_max|dome_quantity|dome_height_outer|dome_height_inner|dome_dia_outer|dome_dia_inner|minaret_quantity|minaret_height|spire_quantity|spire_height|site_area|temple_quantity|monument_quantity|shrine_quantity|materials|elevation_m|elevation_ft}} &gt; 1 |Lastnosti}}&lt;!--Show Specifications header only if there is more than one of these items, per 2016 discussion available in Talk Archive 1 --&gt;

| label61 = Direction of façade
|  data61 = {{{facade_direction|}}}

| label62 = Zmogljivost
|  data62 = {{{capacity|}}}

| label63 = Dolžina
|  data63 = {{{length|}}}

| label64 = Širina
|  data64 = {{{width|}}}

| label65 = Širina [[Cerkvena ladja|ladje]]
|  data65 = {{{width_nave|}}}

| label66 = Notranja površina
|  data66 = {{{interior_area|}}}

| label67 = Maks. višina
|  data67 = {{{height_max|}}}

| label68 = Št. [[Kupola|kupol]]
|  data68 = {{{dome_quantity|}}}

| label69 = Zunanja višina kupole
|  data69 = {{{dome_height_outer|}}}

| label71 = Notranja višina kupole
|  data71 = {{{dome_height_inner|}}}

| label72 = Zunanji premer kupole
|  data72 = {{{dome_dia_outer|}}}

| label73 = Noranji premer kupole
|  data73 = {{{dome_dia_inner|}}}

| label74 = [[Minaret]]i
|  data74 = {{{minaret_quantity|}}}

| label75 = Višina minaretov
|  data75 = {{{minaret_height|}}}

| label76 =  Št. [[zvonik]]ov
|  data76 = {{{spire_quantity|}}}

| label77 = Višina zvonika
|  data77 = {{{spire_height|}}}

| label78 = Site area
|  data78 = {{{site_area|}}}

| label79 = Št. [[Tempelj|templjev]]
|  data79 = {{{temple_quantity|}}}

| label81 = Št. spomenikov
|  data81 = {{{monument_quantity|}}}

| label82 = Shrine(s)
|  data82 = {{{shrine_quantity|}}}

| label83 = Inscriptions
|  data83 = {{{inscriptions|}}}

| label84 = [[Gradbeni material|Materiali]]
|  data84 = {{{materials|}}}

| label85 = Nadm. višina
|  data85 = {{#if:{{{elevation_m|}}}
 |{{convert|{{{elevation_m}}}|m|ft|0|abbr=on}}{{{elevation_footnotes|}}}
 |{{#if:{{{elevation_ft|}}}
    |{{convert|{{{elevation_ft|}}}|ft|m|0|abbr=on}}{{{elevation_footnotes|}}}
    }}
 }}

|header90 = {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes|{{#if:{{{designated|}}}|[[United States|U.S.]] [[National Historic Landmark]]|[[United States|U.S.]] [[National Register of Historic Places]]}}}}

| label91 = Dodano v [[National Register of Historic Places|NRHP]]
|  data91 = {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes|{{{added|}}}}}

| label92 = NRHP ref. št.
|  data92 = {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes|{{{refnum|}}}}}

| label93 = Razglašeno za [[National Historic Landmark|NHL]]
|  data93 = {{{designated|}}}

&lt;!--designation1 section--&gt;
|  data94 = {{designation/divbox|{{{designation1|}}}|delisted={{{delisted1_date|}}}}}

|  data95 = {{#if:{{{designation1_offname|}}}|''Official name: {{{designation1_offname}}}''}}

| label96 = Tip
|  data96 = {{{designation1_type|}}}

| label97 = Kriterij
|  data97 = {{{designation1_criteria|}}}

| label98 = Razglasitev 
|  data98 = {{{designation1_date|}}}

| label99 = Ukinitev 
|  data99 = {{{delisted1_date|}}}

| label101 = Parent listing
|  data101 = {{{designation1_parent|}}}

| label102 = Ref. št.
|  data102 = {{{designation1_number|}}}

| label103 = {{{designation1_free1name}}}
|  data103 = {{#if:{{{designation1_free1name|}}}|{{{designation1_free1value|}}}}}

| label104 = {{{designation1_free2name}}}
|  data104 = {{#if:{{{designation1_free2name|}}}|{{{designation1_free2value|}}}}}

| label105 = {{{designation1_free3name}}}
|  data105 = {{#if:{{{designation1_free3name|}}}|{{{designation1_free3value|}}}}}

&lt;!--designation2 section--&gt;
|  data121 = {{designation/divbox|{{{designation2|}}}|delisted={{{delisted2_date|}}}}}

|  data122 = {{#if:{{{designation2_offname|}}}| ''Official name: {{{designation2_offname}}}''}}

| label123 = Tip
|  data123 = {{{designation2_type|}}}

| label124 = Kriterij
|  data124 = {{{designation2_criteria|}}}

| label125 = Razglasitev 
|  data125 = {{{designation2_date|}}}

| label126 = Ukinitev 
|  data126 = {{{delisted2_date|}}}

| label127 = Parent listing
|  data127 = {{{designation2_parent|}}}

| label128 = Ref. št.
|  data128 = {{{designation2_number|}}}

| label129 = {{{designation2_free1name}}}
|  data129 = {{#if:{{{designation2_free1name|}}}|{{{designation2_free1value|}}}}}

| label130 = {{{designation2_free2name}}}
|  data130 = {{#if:{{{designation2_free2name|}}}|{{{designation2_free2value|}}}}}

| label131 = {{{designation2_free3name}}}
|  data131 = {{#if:{{{designation2_free3name|}}}|{{{designation2_free3value|}}}}}

|header140 = {{#if:{{{website|}}}|Spletna stran}}&lt;!-- same as infobox building --&gt;
|  data141 = {{{website|}}}

|  data160 = {{if empty|{{{module|}}}|{{{embedded|}}}}}

| belowstyle = {{#switch:{{{religious_affiliation|}}}|[[Shinto]] = background-color: #EBEBEB;|#default = text-align:left; font-weight:normal; font-size:88%;}}
| below = {{#ifeq:{{{religious_affiliation|}}}|[[Shinto]]|[[File:Icon of Shinto.svg|25px|link=]] [[Glossary of Shinto]]}}{{{footnotes|}}}
}}&lt;!--

--&gt;{{#invoke:check for unknown parameters|check
|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Verska zgradba z neznanimi parametri|_VALUE_]]}}
|preview = Strani, ki uporabljajo [[Template:Infopolje Verska zgradba]] z neznanimi parametri &quot;_VALUE_&quot;
|ignoreblank=y|mapframe_args=y
| name | building_name | native_name | native_name_lang | image | alt | image_upright | caption | map_type | map_size | map_alt | map_relief | relief | map_caption | religious_affiliation | location | locale | coordinates | {{#if:{{{coordinates|}}}|§|}}geo | coordinates_footnotes | grid_name | grid_position | deity | rite | tradition | sect | festivals | festival | religious_features | religious_features_label | cercle | sector | municipality | district | territory | prefecture | state | province | region | country | administration | consecration_year | organisational_status | organizational_status | status | functional_status | heritage_designation | ownership | governing_body | leadership | bhattaraka | patron | website | architect | architecture_type | architecture_style | founded_by | creator | funded_by | general_contractor | established | groundbreaking | year_completed | completed | construction_cost | date_demolished | date_destroyed | facade_direction | capacity | length | width | width_nave | height_max | dome_quantity | dome_height_outer | dome_height_inner | dome_dia_outer | dome_dia_inner | minaret_quantity | minaret_height | spire_quantity | spire_height | temple_quantity | monument_quantity | shrine_quantity | materials | elevation_m | interior_area | site_area | inscriptions | elevation_footnotes | elevation_ft | {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes||§}}nrhp | designated | {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes||§}}added | {{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes||§}}refnum | designation1 | delisted1_date | designation1_offname | designation1_type | designation1_criteria | designation1_date | designation1_parent | designation1_number | designation1_free1name | designation1_free1value | designation1_free2name | designation1_free2value | designation1_free3name | designation1_free3value | designation2 | delisted2_date | designation2_offname | designation2_type | designation2_criteria | designation2_date | designation2_parent | designation2_number | designation2_free1name | designation2_free1value | designation2_free2name | designation2_free2value | designation2_free3name | designation2_free3value | footnotes | type | child | category | module | embedded | nocat_wdimage | mapframe | image_size | architecture | specifications | template_name }}&lt;!--

--&gt;{{#ifeq:{{{child|}}}|yes||{{Wikidata image|1={{{image|{{#invoke:WikidataEn|getValue|P18|FETCH_WIKIDATA}}}}}|2={{main other|{{{nocat_wdimage|}}}|yes}}}}}}&lt;!--

--&gt;{{main other|{{#if:{{{religious_affiliation|}}}
|{{#switch:{{Infopolje Verska zgradba/color|1={{{religious_affiliation|}}}}}

 |#D3D3D3 = [[Kategorija:Infopolje Verska zgradba brez parametra affiliation|{{#invoke:Niz|replace|source={{{religious_affiliation|}}}|pattern=[%]%[]+|replace=|plain=false}}]]}}
|[[Kategorija:Infopolje Verska zgradba brez parametra affiliation|*]]}}}}&lt;!--

--&gt;{{#ifeq:{{{nrhp|}}}|yes|{{main other|&lt;!-- [[Category:Pages using Infopolje Verska zgradba with nrhp]] --&gt;}}
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5h9fu6t8bkeu30yzh7wnobtfqzg57cr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Verska zgradba/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>499627</id>
    <revision>
      <id>6686520</id>
      <parentid>5664643</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:40:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33331" sha1="svxi3wvwlapkn5deelg0s1hbw4rb6tt" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
Ta predloga je namenjena verskim zgradbam, ki niso krščanske cerkve. Namenjena je tudi informacijam o arhitekturnih detajlih krščanskih cerkev. Za infopolje, ki ponija informacijo o krščanski cerkvi, vključno z zgodovino, arhitekturo in osebjem, uporabite {{tl|Infopolje Cerkev}}.

&lt;!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --&gt;
{{Tracks Wikidata|P18|cat=No local image but image on Wikidata}}
{{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters|Module:Coordinates|Module:Location map|Module:WikidataEn}}

==Uporaba ==
{{Infopolje Verska zgradba
| name = {{{name}}}
| native_name = {{{native_name}}}
| native_name_lang = {{{native_name_lang}}}
| image = {{{image}}}
| image_upright={{{image_upright}}} 
| alt = {{{alt}}}
| caption = {{{caption}}}
| religious_affiliation = {{{religious_affiliation}}}
| tradition={{{tradition}}}
| sect={{{sect}}}
| prefecture = {{{prefecture}}}
| province = {{{province}}}
| region = {{{region}}}
| deity = {{{deity}}}
| rite = {{{rite}}}
| festival = {{{festival}}}
| organisational_status = {{{organisational_status}}} or {{{type}}} for [[Shinto]]
| organizational_status = {{{organizational_status}}}
| ownership={{{ownership}}}
| governing_body={{{governing_body}}}
| leadership = {{{leadership}}}
| bhattaraka={{{bhattaraka}}}
| patron = {{{patron}}}
| consecration_year = {{{consecration_year}}}
| functional_status = {{{functional_status}}}
| religious_features_label = {{{religious_features_label}}}
| religious_features = {{{religious_features}}}
| location = {{{location}}}
| locale = {{{locale}}}
| municipality = {{{municipality}}}
| cercle = {{{cercle}}}
| district = {{{district}}}
| state = {{{state}}}
| country = {{{country}}}
| map_type = World
| map_size = 300
| map_relief = {{{map_relief}}}
| relief = {{{relief}}}
| map_caption = {{{map_caption}}}
| mapframe = yes&lt;!-- see below for more mapframe parameters --&gt;
| grid_name={{{grid_name}}}
| grid_position={{{grid_position}}}
| sector = {{{sector}}}
| territory = {{{territory}}}
| administration = {{{administration}}}
| coordinates = {{{coordinates|}}}
| coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes}}}
| heritage_designation = {{{heritage_designation}}}
| architect = {{{architect}}}
| architecture_type = {{{architecture_type}}}
| architecture_style = {{{architecture_style}}}
| founded_by = {{{founded_by}}}
| creator = {{{creator}}}
| funded_by = {{{funded_by}}}
| general_contractor = {{{general_contractor}}}
| established={{{established}}}
| groundbreaking = {{{groundbreaking}}}
| year_completed = {{{year_completed}}}
| construction_cost = {{{construction_cost}}}
| date_demolished={{{date_demolished}}}
| facade_direction = {{{facade_direction}}}
| capacity = {{{capacity}}}
| length = {{{length}}}
| width = {{{width}}}
| width_nave = {{{width_nave}}}
| interior_area={{{interior_area}}}
| height_max = {{{height_max}}}
| dome_quantity = {{{dome_quantity}}}
| dome_height_outer = {{{dome_height_outer}}}
| dome_height_inner = {{{dome_height_inner}}}
| dome_dia_outer = {{{dome_dia_outer}}}
| dome_dia_inner = {{{dome_dia_inner}}}
| minaret_quantity = {{{minaret_quantity}}}
| minaret_height = {{{minaret_height}}}
| spire_quantity = {{{spire_quantity}}}
| spire_height = {{{spire_height}}}
| site_area={{{site_area}}}
| temple_quantity={{{temple_quantity}}}
| monument_quantity={{{monument_quantity}}}
| shrine_quantity={{{shrine_quantity}}}
| inscriptions={{{inscriptions}}}
| materials = {{{materials}}}
| elevation_m = 0
| elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes}}}
| nrhp = yes
| designated = {{{designated}}}
| added = {{{added}}}
| refnum = {{{refnum}}}
| designation1 = {{{designation1|}}}
| delisted1_date = {{{delisted1_date}}}
| designation1_offname = {{{designation1_offname}}}
| designation1_type = {{{designation1_type}}}
| designation1_criteria = {{{designation1_criteria}}}
| designation1_date = {{{designation1_date}}}
| designation1_parent = {{{designation1_parent}}}
| designation1_number = {{{designation1_number}}}
| designation1_free1name = {{{designation1_free1name}}}
| designation1_free1value = {{{designation1_free1value}}}
| designation1_free2name = {{{designation1_free2name}}}
| designation1_free2value = {{{designation1_free2value}}}
| designation1_free3name = {{{designation1_free3name}}}
| designation1_free3value = {{{designation1_free3value}}}
| designation2 = {{{designation2|}}}
| delisted2_date = {{{delisted2_date}}}
| designation2_offname = {{{designation2_offname}}}
| designation2_type = {{{designation2_type}}}
| designation2_criteria = {{{designation2_criteria}}}
| designation2_date = {{{designation2_date}}}
| designation2_parent = {{{designation2_parent}}}
| designation2_number = {{{designation2_number}}}
| designation2_free1name = {{{designation2_free1name}}}
| designation2_free1value = {{{designation2_free1value}}}
| designation2_free2name = {{{designation2_free2name}}}
| designation2_free2value = {{{designation2_free2value}}}
| designation2_free3name = {{{designation2_free3name}}}
| designation2_free3value = {{{designation2_free3value}}}
| website = {{{website}}}
| module = {{{module}}}
| footnotes={{{footnotes}}}
}}

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Verska zgradba
| name                  = 
| native_name           = 
| native_name_lang      = 
| image                 = 
| image_upright         = 
| alt                   = 
| caption               = 
| religious_affiliation = 
| tradition             = 
| sect                  = 
| district              = 
| prefecture            = 
| province              = 
| region                = 
| deity                 = 
| rite                  = 
| festival              = &lt;!-- or |festivals= --&gt;
| organisational_status = &lt;!-- or |organizational_status= --&gt;
| ownership             = 
| governing_body        = 
| leadership            = 
| bhattaraka            = 
| patron                = 
| consecration_year     = 
| functional_status     = 
| religious_features_label = 
| religious_features    = 
| location              = 
| locale                = 
| municipality          = 
| cercle                = 
| state                 = 
| country               = 
| map_type              = 
| map_size              = 
| map_alt               = 
| map_relief            = 
| map_caption           = 
| mapframe = yes&lt;!-- see below for more mapframe parameters --&gt;
| grid_name             =
| grid_position         =
| sector                = 
| territory             = 
| administration        = 
| coordinates           = 
| coordinates_footnotes = 
| heritage_designation  = 
| architect             = 
| architecture_type     = 
| architecture_style    = 
| founded_by            = 
| creator               = 
| funded_by             = 
| general_contractor    = 
| established           = 
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 
| construction_cost     = 
| date_demolished       = &lt;!-- or |date_destroyed= --&gt;
| facade_direction      = 
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| interior_area         = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| minaret_quantity      = 
| minaret_height        = 
| spire_quantity        = 
| spire_height          = 
| site_area             = 
| temple_quantity       = 
| monument_quantity     = 
| shrine_quantity       = 
| inscriptions          = 
| materials             = 
| elevation_m           = &lt;!-- or |elevation_ft= --&gt;
| elevation_footnotes   = 
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 
| refnum                = 
| delisted1_date        =
| website               =
| module                = &lt;!-- for embedding other infobox templates --&gt;
| footnotes             = 
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

==Parametri==
''Names:''
* '''name''' &amp;mdash; the name of the building
* '''native_name''' &amp;mdash; name in local language. If more than one, separate using {{tl|Plain list}}
* '''native_name_lang''' &amp;mdash; ISO 639-2 code e.g. &quot;fr&quot; for French. If more than one, use {{tl|lang}} instead
''Image:''
* '''image''' &amp;mdash; the image file name of the building
* '''image_upright''' &amp;mdash; Scales the image thumbnail from its default size by the given factor. Values less than 1 scale the image down (0.9 = 90%) and values greater than 1 scale the image up (1.15 = 115%).
* '''alt''' &amp;mdash; alt text for image, for visually impaired readers; see [[WP:ALT]]
* '''caption''' &amp;mdash; descriptive caption to display under the image
''Religion:''
* '''religious_affiliation''' &amp;mdash; the religion and/or denomination the building is used for
* '''deity''' &amp;ndash; the primary deity to whom the building is dedicated
* '''rite''' &amp;mdash; the [[Nusach|rite of worship]], ''&lt;small&gt;(Note: for use primarily in under [[Orthodox Judaism]] synagogues; i.e. [[Ashkenazi]], [[Sephardi]], etc.)&lt;/small&gt;''
* '''festival''' &amp;mdash; any major festival associated with the building
* '''patron''' &amp;mdash; the patron saint or title of the building, if any ''&lt;small&gt;(i.e. [[Saint Peter]] or The [[Sacred Heart]])&lt;/small&gt;''
''Location and religious organisation:''
* '''region''' &amp;mdash; the region the building is located in
* '''state''' &amp;mdash; the state that the building is in
* '''province''' &amp;mdash; the province the building is located in
* '''territory''' &amp;mdash; the territory in which the building is located
* '''prefecture''' &amp;mdash; the prefecture the building is located in
* '''leadership''' &amp;mdash; the current person in charge of the building ''&lt;small&gt;(i.e. Archbishop X or Reverend A.)&lt;/small&gt;''
* '''district''' &amp;mdash; the district the building belongs to ''&lt;small&gt;(i.e. the United Methodist Church uses districts for organizational purposes)&lt;/small&gt;''
* '''sector''' &amp;mdash; the sector that the building is in
* '''cercle''' &amp;mdash; the [[Cercle (French colonial)|cercle]] that the building is in
* '''municipality''' &amp;mdash; the municipality that the building is in
''History and status:''
* '''consecration_year''' &amp;mdash; the year the building was consecrated
* '''status''' &amp;mdash; the building's current ecclesiastical or organizational status or the last previous ecclesiastical or organizational status the building held, if currently unused. ''&lt;small&gt;(i.e. oratory, basilica, cathedral, monastery, temple, most holy site)&lt;/small&gt;'' Use {{para|type}} for [[Shinto]] shrines
* '''functional_status''' &amp;mdash; the current function or usage of the building.  ''&lt;small&gt;(i.e. active, abandoned, preserved, museum)&lt;/small&gt;''
* '''religious_features''' &amp;mdash; architectural features related to the religion; '''religious_features_label''' - label can be set
''Location:''
* '''map_type''' &amp;mdash; uses the {{tl|Location map}} format maps with the latitude and longitude fields, specify the map to use
* '''map_size''' &amp;mdash; ''Default: 220px'', sets a specific size to the map
* '''map_caption''' &amp;mdash; descriptive caption to display under the map
* '''location''' &amp;mdash; provide at least ''city'', ''state/province'', and ''country'' location information
* '''coordinates''' &amp;mdash; use the {{tl|koord novi}} to display the geographic location of the building
* '''heritage_designation''' &amp;mdash; the year the building attained Heritage Status
''Architecture:''
* '''architecture''' &amp;mdash; ''Default: yes'', hide or show the architecture section by putting ''yes'' or ''no''
* '''architect''' &amp;mdash; the primary architects of the building, there's no need to indicate architects with minimal influence in the infobox, but the article would serve as a better place for mention of other architects
* '''architecture_type''' &amp;mdash; what the building was originally designed to be (i.e. Chapel, Basilica, Cathedral).
* '''architecture_style''' &amp;mdash; the [[architectural style]] of the building
* '''facade_direction''' &amp;mdash; the direction the [[facade]] ''&lt;small&gt;(i.e. North, South, East, West)&lt;/small&gt;''
* '''groundbreaking''' &amp;mdash; the year that construction began
* '''year_completed''' &amp;mdash; the year that construction was completed
* '''construction_cost''' &amp;mdash; the total cost of construction
* '''capacity''' &amp;mdash; the maximum number of worshipers the building can hold
* '''length''' &amp;mdash; the length of the building from the outside, using {{tl|convert}}
* '''width''' &amp;mdash; the width of the building from the outside, using {{tl|convert}}
* '''width_nave''' &amp;mdash; the width of the nave, using {{tl|convert}}
* '''height_max''' &amp;mdash; the heights point of the building, using {{tl|convert}}
* '''dome_quantity''' &amp;mdash; the number of domes
* '''dome_height_outer''' &amp;mdash; the outer height of the dome, using {{tl|convert}}
* '''dome_height_inner''' &amp;mdash; the inner height of the dome, using {{tl|convert}}
* '''dome_dia_outter''' &amp;mdash; the outer diameter of the dome, using {{tl|convert}}
* '''dome_dia_inner''' &amp;mdash; the inner diameter of the dome, using {{tl|convert}}
* '''minaret_quantity''' &amp;mdash; the number of minarets
* '''minaret_height''' &amp;mdash; the minaret height, using {{tl|convert}}
* '''spire_quantity''' &amp;mdash; the number of spires
* '''spire_height''' &amp;mdash; the spire height, using {{tl|convert}}
* '''materials''' &amp;mdash; the materials used for construction
''Heritage and NRHP:''
* '''nrhp''' &amp;mdash; put yes into this field in order to show the National Register section ''&lt;small&gt;(Note: the section will not display without this parameter)&lt;/small&gt;''
* '''added''' &amp;mdash; when the building was added to the National Register
* '''refnum''' &amp;mdash; the reference number assigned by the National Register
* '''designated''' &amp;mdash; when the building was designated as a National Historic Landmark
* '''elevation_m''' &amp;mdash; elevation from sea level
* '''elevation_footnotes''' &amp;mdash; reference in support of elevation
''Website''
* '''website''' &amp;mdash; the current and official website for the building and congregation, can use {{tl|URL}}

==Religious affiliation and its color==
The input for {{para|religious_affiliation}} will show literally, including wikilinks and other texts, as you enter them. The lefthand label is [[List of religions and spiritual traditions|'''Affiliation''']].

Also, the same input is used to set the color of the header and subheaders. If the {{para|religious_affiliation}} input matches any of the following values, the background color will be set accordingly. One can copy/paste an affiliation from this list (including the wikilink &lt;nowiki&gt;[[&amp;nbsp;]]&lt;/nowiki&gt; brackets).

For Christian churches, consider using {{tl|Infopolje Cerkev}} instead of this template. 
{{Infopolje Verska zgradba/religious affiliation/dok}}

==Zemljevidi in koordinate==
The &lt;code&gt;coordinates=&lt;/code&gt; parameter is used to display coordinates in the infobox, and optionally at the top of the page. Use the {{tl|koord novi}} template. 

&lt;pre style=&quot;overflow:auto&quot;&gt;
{{Infopolje Verska zgradba
...
| coordinates         = &lt;!-- Use the {{Koord}} template --&gt;
| map_type            = &lt;!-- Location name used for Template:Location map --&gt;
| map_alt             = &lt;!-- Alternative text for map image, see WP:ALT for details --&gt;
| map_caption         = &lt;!-- Text to be displayed below map; for no caption enter &quot;map_caption=&quot;; if the parameter is omitted then the caption will be &quot;Marker text (location map name)&quot; --&gt;
| relief              = &lt;!-- Any non-blank value (yes, 1, etc.) will cause the template to display a relief map image, where available --&gt;
...
}}
&lt;/pre&gt;

=== Mapframe zemljevidi ===
	
{{Infopolje mapframe/dok/parameters
| onByDefault = yes, unless any of the other map parameters are present: {{para|map_type}}
| mapframe-marker = landmark by default, religious-something if {{para|religious_affilication}} variant that has a custom icon is detected
| mapframe-type = landmark
}}

==Designations==
Detailed designation information ([[WP:NRHP]] and other):

{{Infopolje Verska zgradba
| name= ''{{para|designation...}}'' parameters

| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 

| designation1 = des1
| delisted1_date =  delisted1_date
| designation1_offname =  des1_offname
| designation1_type = des1_type
| designation1_criteria = des1_criteria
| designation1_date = des1_date
| designation1_parent = des1_parent
| designation1_number = des1_number
| designation1_free1name = des1_free1name
| designation1_free1value = des1_free1value
| designation1_free2name = des1_free2name
| designation1_free2value = des1_free2value
| designation1_free3name = des1_free3name
| designation1_free3value = des1_free3value

| designation2 = des2
| delisted2_date = delisted2_date
| designation2_offname = des2_offname
| designation2_type = des2_type
| designation2_criteria = des2_criteria
| designation2_date = des2_date
| designation2_parent = des2_parent
| designation2_number = des2_number
| designation2_free1name = des2_free1name
| designation2_free1value = des2_free1value
| designation2_free2name = des2_free2name
| designation2_free2value = des2_free2value
| designation2_free3name = des2_free3name
| designation2_free3value =des2_free3value
}}

&lt;pre style=&quot;overflow:auto&quot;&gt;
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 

| designation1 = 
| delisted1_date = 
| designation1_offname = 
| designation1_type = 
| designation1_criteria = 
| designation1_date = 
| designation1_parent = 
| designation1_number = 
| designation1_free1name = 
| designation1_free1value = 
| designation1_free2name = 
| designation1_free2value = 
| designation1_free3name = 
| designation1_free3value = 

| designation2 = 
| delisted2_date = 
| designation2_offname = 
| designation2_type = 
| designation2_criteria = 
| designation2_date = 
| designation2_parent = 
| designation2_number = 
| designation2_free1name = 
| designation2_free1value = 
| designation2_free2name = 
| designation2_free2value = 
| designation2_free3name = 
| designation2_free3value = 
&lt;/pre&gt;

==Religion-dependent effects==
::''(to be described)''

== Microformat ==
{{UF-hcard-geo}}

==Known issues==
* To be documented: &lt;s&gt;{{para|specifications}}, {{para|architecture}}&lt;/s&gt;

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Verska zgradba z neznanimi parametri}}
* {{clc|Infopolje Verska zgradba brez parametra affiliation}}
* {{clc|Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih}}

==Podporne predloge ==
The following templates are used directly from this template:
{{Columns-list|colwidth=20em|
* {{tl|Infobox}}
* {{tl|Infopolje Verska zgradba/color}}
* {{tl|Both}}
* {{tl|Br separated entries}}
* {{tl|Convert}}
* {{tl|Designation/divbox}}
* {{tl|If empty}}
* {{tl|Location map}}
* {{tl|Main other}}
* {{tl|Wikidata image}}
}}

== TemplateData ==
{{TemplateData header}}
{{collapse top|title=TemplateData}}
&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;description&quot;: &quot;An infobox for articles about religious buildings (churches, mosques, synagogues, temples, etc.)&quot;,
	&quot;format&quot;: &quot;{{_\n| _____________________ = _\n}}\n&quot;,
	&quot;params&quot;: {
		&quot;child&quot;: {},
		&quot;religious_affiliation&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Religious affiliation&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Mention the name of religion&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Hinduizem, Islam, etc&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: true
		},
		&quot;name&quot;: {},
		&quot;building_name&quot;: {},
		&quot;native_name&quot;: {},
		&quot;native_name_lang&quot;: {},
		&quot;image&quot;: {},
		&quot;image_upright&quot;: {},
		&quot;alt&quot;: {},
		&quot;caption&quot;: {},
		&quot;map_type&quot;: {},
		&quot;coordinates&quot;: {},
		&quot;map_size&quot;: {},
		&quot;map_alt&quot;: {},
		&quot;map_relief&quot;: {},
		&quot;relief&quot;: {},
		&quot;map_caption&quot;: {},
		&quot;location&quot;: {},
		&quot;locale&quot;: {},
		&quot;geo&quot;: {},
		&quot;deity&quot;: {},
		&quot;rite&quot;: {},
		&quot;tradition&quot;: {},
		&quot;sect&quot;: {},
		&quot;festivals&quot;: {},
		&quot;festival&quot;: {},
		&quot;cercle&quot;: {},
		&quot;sector&quot;: {},
		&quot;municipality&quot;: {},
		&quot;district&quot;: {},
		&quot;territory&quot;: {},
		&quot;prefecture&quot;: {},
		&quot;state&quot;: {},
		&quot;province&quot;: {},
		&quot;region&quot;: {},
		&quot;country&quot;: {},
		&quot;administration&quot;: {},
		&quot;consecration_year&quot;: {},
		&quot;organisational_status&quot;: {},
		&quot;organizational_status&quot;: {},
		&quot;type&quot;: {},
		&quot;status&quot;: {},
		&quot;functional_status&quot;: {},
		&quot;heritage_designation&quot;: {},
		&quot;leadership&quot;: {},
		&quot;ownership&quot;: {},
		&quot;governing_body&quot;: {},
		&quot;bhattaraka&quot;: {},
		&quot;patron&quot;: {},
		&quot;website&quot;: {},
		&quot;coordinates_footnotes&quot;: {},
		&quot;category&quot;: {},
		&quot;architect&quot;: {},
		&quot;architecture_type&quot;: {},
		&quot;architecture_style&quot;: {},
		&quot;founded_by&quot;: {},
		&quot;creator&quot;: {},
		&quot;funded_by&quot;: {},
		&quot;general_contractor&quot;: {},
		&quot;established&quot;: {},
		&quot;groundbreaking&quot;: {},
		&quot;completed&quot;: {},
		&quot;year_completed&quot;: {},
		&quot;construction_cost&quot;: {},
		&quot;date_demolished&quot;: {},
		&quot;date_destroyed&quot;: {},
		&quot;facade_direction&quot;: {},
		&quot;capacity&quot;: {},
		&quot;length&quot;: {},
		&quot;width&quot;: {},
		&quot;width_nave&quot;: {},
		&quot;interior_area&quot;: {},
		&quot;height_max&quot;: {},
		&quot;dome_quantity&quot;: {},
		&quot;dome_height_outer&quot;: {},
		&quot;dome_height_inner&quot;: {},
		&quot;dome_dia_outer&quot;: {},
		&quot;dome_dia_inner&quot;: {},
		&quot;minaret_quantity&quot;: {},
		&quot;minaret_height&quot;: {},
		&quot;spire_quantity&quot;: {},
		&quot;spire_height&quot;: {},
		&quot;site_area&quot;: {},
		&quot;temple_quantity&quot;: {},
		&quot;monument_quantity&quot;: {},
		&quot;shrine_quantity&quot;: {},
		&quot;materials&quot;: {},
		&quot;elevation_m&quot;: {},
		&quot;elevation_ft&quot;: {},
		&quot;inscriptions&quot;: {},
		&quot;elevation_footnotes&quot;: {},
		&quot;nrhp&quot;: {},
		&quot;embedded&quot;: {},
		&quot;module&quot;: {
			&quot;deprecated&quot;: &quot;Use 'footnotes'&quot;
		},
		&quot;designated&quot;: {},
		&quot;added&quot;: {},
		&quot;refnum&quot;: {},
		&quot;designation1&quot;: {},
		&quot;delisted1_date&quot;: {},
		&quot;designation1_offname&quot;: {},
		&quot;designation1_type&quot;: {},
		&quot;designation1_criteria&quot;: {},
		&quot;designation1_date&quot;: {},
		&quot;designation1_parent&quot;: {},
		&quot;designation1_number&quot;: {},
		&quot;designation1_free1name&quot;: {},
		&quot;designation1_free1value&quot;: {},
		&quot;designation1_free2name&quot;: {},
		&quot;designation1_free2value&quot;: {},
		&quot;designation1_free3name&quot;: {},
		&quot;designation1_free3value&quot;: {},
		&quot;designation2&quot;: {},
		&quot;delisted2_date&quot;: {},
		&quot;designation2_offname&quot;: {},
		&quot;designation2_type&quot;: {},
		&quot;designation2_criteria&quot;: {},
		&quot;designation2_date&quot;: {},
		&quot;designation2_parent&quot;: {},
		&quot;designation2_number&quot;: {},
		&quot;designation2_free1name&quot;: {},
		&quot;designation2_free1value&quot;: {},
		&quot;designation2_free2name&quot;: {},
		&quot;designation2_free2value&quot;: {},
		&quot;designation2_free3name&quot;: {},
		&quot;designation2_free3value&quot;: {},
		&quot;footnotes&quot;: {},
		&quot;nocat_wdimage&quot;: {},
		&quot;grid_name&quot;: {},
		&quot;grid_position&quot;: {},
		&quot;religious_features_label&quot;: {},
		&quot;religious_features&quot;: {},
		&quot;mapframe&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Show mapframe map&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;no&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;mapframe-caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe caption&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \&quot;Location in &lt;&lt;geomask's label&gt;&gt;\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-custom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Custom mapframe&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-id&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;id&quot;,
				&quot;qid&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe Wikidata item&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Id (Q-number) of Wikidata item to use.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(item for current page)&quot;
		},
		&quot;mapframe-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-coord&quot;,
				&quot;coordinates&quot;,
				&quot;coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe coordinates &quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.34|N|56.78|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(coordinates from Wikidata)&quot;
		},
		&quot;mapframe-wikidata&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shapes from Wikidata&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \&quot;none\&quot;. Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \&quot;inverse\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-point&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe point feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \&quot;none\&quot;. Force point marker to be displayed by setting to \&quot;on\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Q100&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-switcher&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe switcher&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set to \&quot;auto\&quot; or \&quot;geomasks\&quot; or \&quot;zooms\&quot; to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \&quot;zoomed in\&quot;/\&quot;zoomed midway\&quot;/\&quot;zoomed out\&quot;, where \&quot;zoomed in\&quot; is the default zoom (with a minimum of 3), \&quot;zoomed out\&quot; is 1, and \&quot;zoomed midway\&quot; is the average.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-width&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-width&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame width in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;270&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-height&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-height&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe height&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame height in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;200&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#ff0000&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;5&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;museum&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-marker-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Background color for the marker&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#5E74F3&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-geomask-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#555555&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;2&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill outside geomask features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-zoom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe zoom&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set the zoom level, from \&quot;1\&quot; to \&quot;18\&quot;, to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;12&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;10&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_km&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (km)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_mi&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (mi)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_km2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (km^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (mi^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-frame-coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe frame coordinates&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.35|N|56.71|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-line&quot;: {}
	},
	&quot;paramOrder&quot;: [
		&quot;name&quot;,
		&quot;building_name&quot;,
		&quot;native_name&quot;,
		&quot;native_name_lang&quot;,
		&quot;child&quot;,
		&quot;religious_affiliation&quot;,
		&quot;image&quot;,
		&quot;image_upright&quot;,
		&quot;alt&quot;,
		&quot;caption&quot;,
		&quot;map_type&quot;,
		&quot;coordinates&quot;,
		&quot;map_size&quot;,
		&quot;map_alt&quot;,
		&quot;map_relief&quot;,
		&quot;relief&quot;,
		&quot;map_caption&quot;,
		&quot;mapframe&quot;,
		&quot;mapframe-caption&quot;,
		&quot;mapframe-custom&quot;,
		&quot;mapframe-id&quot;,
		&quot;mapframe-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-wikidata&quot;,
		&quot;mapframe-point&quot;,
		&quot;mapframe-shape&quot;,
		&quot;mapframe-frame-width&quot;,
		&quot;mapframe-frame-height&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-marker&quot;,
		&quot;mapframe-marker-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-zoom&quot;,
		&quot;mapframe-length_km&quot;,
		&quot;mapframe-length_mi&quot;,
		&quot;mapframe-area_km2&quot;,
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;,
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-switcher&quot;,
        &quot;mapframe-line&quot;,
		&quot;location&quot;,
		&quot;locale&quot;,
		&quot;geo&quot;,
		&quot;deity&quot;,
		&quot;rite&quot;,
		&quot;tradition&quot;,
		&quot;sect&quot;,
		&quot;festivals&quot;,
		&quot;festival&quot;,
		&quot;cercle&quot;,
		&quot;sector&quot;,
		&quot;municipality&quot;,
		&quot;district&quot;,
		&quot;territory&quot;,
		&quot;prefecture&quot;,
		&quot;state&quot;,
		&quot;province&quot;,
		&quot;region&quot;,
		&quot;country&quot;,
		&quot;administration&quot;,
		&quot;consecration_year&quot;,
		&quot;organisational_status&quot;,
		&quot;organizational_status&quot;,
		&quot;status&quot;,
		&quot;type&quot;,
		&quot;functional_status&quot;,
		&quot;heritage_designation&quot;,
		&quot;leadership&quot;,
		&quot;ownership&quot;,
		&quot;governing_body&quot;,
		&quot;bhattaraka&quot;,
		&quot;patron&quot;,
		&quot;website&quot;,
		&quot;coordinates_footnotes&quot;,
		&quot;category&quot;,
		&quot;architect&quot;,
		&quot;architecture_type&quot;,
		&quot;architecture_style&quot;,
		&quot;founded_by&quot;,
		&quot;creator&quot;,
		&quot;funded_by&quot;,
		&quot;general_contractor&quot;,
		&quot;established&quot;,
		&quot;groundbreaking&quot;,
		&quot;completed&quot;,
		&quot;year_completed&quot;,
		&quot;construction_cost&quot;,
		&quot;date_demolished&quot;,
		&quot;date_destroyed&quot;,
		&quot;facade_direction&quot;,
		&quot;capacity&quot;,
		&quot;length&quot;,
		&quot;width&quot;,
		&quot;width_nave&quot;,
		&quot;interior_area&quot;,
		&quot;height_max&quot;,
		&quot;dome_quantity&quot;,
		&quot;dome_height_outer&quot;,
		&quot;dome_height_inner&quot;,
		&quot;dome_dia_outer&quot;,
		&quot;dome_dia_inner&quot;,
		&quot;minaret_quantity&quot;,
		&quot;minaret_height&quot;,
		&quot;spire_quantity&quot;,
		&quot;spire_height&quot;,
		&quot;site_area&quot;,
		&quot;temple_quantity&quot;,
		&quot;monument_quantity&quot;,
		&quot;shrine_quantity&quot;,
		&quot;materials&quot;,
		&quot;elevation_m&quot;,
		&quot;elevation_ft&quot;,
		&quot;inscriptions&quot;,
		&quot;elevation_footnotes&quot;,
		&quot;nrhp&quot;,
		&quot;embedded&quot;,
		&quot;module&quot;,
		&quot;designated&quot;,
		&quot;added&quot;,
		&quot;refnum&quot;,
		&quot;designation1&quot;,
		&quot;delisted1_date&quot;,
		&quot;designation1_offname&quot;,
		&quot;designation1_type&quot;,
		&quot;designation1_criteria&quot;,
		&quot;designation1_date&quot;,
		&quot;designation1_parent&quot;,
		&quot;designation1_number&quot;,
		&quot;designation1_free1name&quot;,
		&quot;designation1_free1value&quot;,
		&quot;designation1_free2name&quot;,
		&quot;designation1_free2value&quot;,
		&quot;designation1_free3name&quot;,
		&quot;designation1_free3value&quot;,
		&quot;designation2&quot;,
		&quot;delisted2_date&quot;,
		&quot;designation2_offname&quot;,
		&quot;designation2_type&quot;,
		&quot;designation2_criteria&quot;,
		&quot;designation2_date&quot;,
		&quot;designation2_parent&quot;,
		&quot;designation2_number&quot;,
		&quot;designation2_free1name&quot;,
		&quot;designation2_free1value&quot;,
		&quot;designation2_free2name&quot;,
		&quot;designation2_free2value&quot;,
		&quot;designation2_free3name&quot;,
		&quot;designation2_free3value&quot;,
		&quot;footnotes&quot;,
		&quot;nocat_wdimage&quot;,
		&quot;grid_name&quot;,
		&quot;grid_position&quot;,
		&quot;religious_features_label&quot;,
		&quot;religious_features&quot;
	]
}
&lt;/templatedata&gt;
{{Collapse bottom}}

== Glej tudi==
* {{tl|Infopolje Cerkev}}

{{Religious infoboxes}}
{{Buildings and structures infobox templates}}

&lt;includeonly&gt;{{sandbox other||
&lt;!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --&gt;
[[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Verska zgradba]]
[[Kategorija:Verska infopolja|Verska zgradba]]
[[Kategorija:Vdelane predloge]]
[[Kategorija:Predloge za sledenje Wikipodatkom]]
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>svxi3wvwlapkn5deelg0s1hbw4rb6tt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pistoia</title>
    <ns>14</ns>
    <id>499866</id>
    <revision>
      <id>6686599</id>
      <parentid>5517819</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:19:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Italije]]; dodal [[Kategorija:Pokrajina Pistoia - občine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" sha1="jni862j92ydn3yndon8pagkhf121ht9" xml:space="preserve">{{ktgr|[[Pistoia|Pistoii]]}}

[[Kategorija:Mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Pokrajina Pistoia - občine]]</text>
      <sha1>jni862j92ydn3yndon8pagkhf121ht9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krajinski park Lastovci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>504244</id>
    <revision>
      <id>6686771</id>
      <parentid>6684305</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:43:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Carsten Steger</username>
        <id>203093</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6684304|6684304]] do [[Special:Diff/6684305|6684305]]</comment>
      <origin>6686771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1345" sha1="7gpq85yb5zklb5jm6o9bqdk6ztcvf7d" xml:space="preserve">[[Slika:Struga.jpg|sličica|293x293_pik|[[Skrivena Luka]]]]
'''Krajinski park Lastovsko otočje''' je najmlajši hrvaški [[Krajinski park|naravni park]], razglašen leta 2006. [[Lastovci|Lastovsko otočje]] sestavlja 46 otokov, otočkov in čeri z zelo razčlenjeno obalo s skupno kopensko površino 53 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 143 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; morske površine, obrobljeno s kamnitimi otočki [[Sušac|Sušca]], [[Tajan Veliki|Tajana]], [[Glavat, Lastovo|Glavata]] in Struga. Posebno vrednost celotnemu območju dajeta morje in podvodni svet z bogato in raznoliko floro in favno.&lt;ref&gt;[http://pp-lastovo.hr/lastovsko-otocje/ Lastovsko otočje], dostopljeno 6. junija 2020.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Lastovo Weinberg.jpg|sličica|296x296_pik|Vinogradi na Lastovu]]
Območje Lastovcev je dragoceno tudi s kulturnega in zgodovinskega vidika zaradi svoje tradicionalne arhitekture in arheoloških najdišč na kopnem in v morju.&lt;ref&gt;[http://pp-lastovo.hr/opci-podaci/ PP Lastovo - opći podaci], dostopljeno 10. junija 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://pp-lastovo.hr/hr/opce-informacije &quot;Opće informacije&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090520193105/http://pp-lastovo.hr/hr/opce-informacije|date=20. svibnja 2009.}}, pp-lastovo.hr&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Zavarovana območja Hrvaške]]
[[Kategorija:Lastovci]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7gpq85yb5zklb5jm6o9bqdk6ztcvf7d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čuvaj/watchdog</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508834</id>
    <revision>
      <id>6686494</id>
      <parentid>6684872</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp, -podvojen ref, -b</comment>
      <origin>6686494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15977" sha1="cszlllbg52apetioulmp7delbjpcwtu" xml:space="preserve">'''Čuvaj/watchdog''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada za [[Novinarstvo|novinarske]] dosežke, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]] (DNS) od leta [[2013]]. Nasledila je Tomšičevo nagrado oz. nagrado Consortium veritas – bratstvo resnice. 

Podeli se v štirih kategorijah, za življenjsko delo, za mlade novinarje, ki so dejavni manj kot 5 let, za izstopajoče novinarske dosežke in za izstopajoče dosežke na področju novinarske fotografije. Upošteva se stvaritve med prejšnjo podelitvijo in objavo razpisa. Poleg tega porota izreče pohvale.

Nagrajenec prejme kipec in diplomo. Praktične ali denarne nagrade se podeli izjemoma, s sklepom upravnega odbora DNS. [[Les|Lesen]] kockast kipec z izrezano silhueto [[Domači pes|pasje]] glave sta oblikovala Maja Licul in Marko Drpić.

== Nagrajenci ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 86%;&quot;
!Leto
!Življenjsko delo
!Izstopajoči novinarski dosežek
!Mladi novinar
!Novinarska fotografija
!sklici
|-
!2013
|[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]]
|[[Eugenija Carl]] za zgodbo o črni gradnji Vitoslava Türka in
preprodajalcih zelenjave (TV Koper in [[TV Slovenija]])

Mariborska kronika o delovanju [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] (''[[Večer (časopis)|Večer]]'')

[[Branko Soban]] (''[[Delo (časopis)|Delo]]'')
|Anže Božič (''Delo'')
Jaša Lorenčič (''Večer'')

Tomaž Modic (''Dnevnik'')
|[[Jaka Gasar]] (''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'')
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podelili smo novinarske nagrade čuvaj/Watchdog|url=https://novinar.com/novica/podelili-smo-novinarske-nagrade-cuvajwatchdog/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2014
|[[Peter Kolšek]]&lt;br /&gt;(''Delo'')
|oddaja ''Epilog'' (POP TV)
Aljaž Vindiš, Ajda Bevc, Aljaž Vesel (''Dnevnik'')

[[Andrej Stopar]] (Radio Slovenija)

[[Peter Žerjavič]] (''Delo'')
|[[Irena Joveva]] ([[STA]])
Mojca Pišek (''Dnevnik'')
|[[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''posamična fotografija'''
Jošt Franko '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/obrazlozitve-novinarskih-nagrad-cuvajwatchdog-2014/|title=Obrazložitve novinarskih nagrad čuvaj/Watchdog 2014|accessdate=26. november 2021|website=Društvo novinarjev Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
!2015
|[[Špela Šipek]]&lt;br /&gt;'''posthumno'''
|''Frekvenca X'' (RTV Slovenija)
Tomaž Klipšteter (''Dnevnik'')

Rozmari Petek (''Večer'')

[[Erik Valenčič]] za poročanje o [[Kurdi|Kurdih]]
|Jana Juvan (''Večer'')
Viki Twrdy (RTV Slovenija)
|[[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''posamična fotografija'''
Matic Zorman '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2015!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2015/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2016
|[[Nina Zagoričnik]]&lt;br /&gt;([[Val 202|''Val 202'']])
|24ur INŠPEKTOR in 24ur FOKUS (POP TV)
[[Matej Šurc]] za knjigo ''Prevarana Slovenija'' 

''– Domoljubje, zapisano z ničlami'' (Radio Slovenija)

[[Panamski dokumenti|#PanamaPapers]] (''Delo'')

Tina Kristan (''Delo'')
|Nika Kunaver (POP TV)
Tanja Pirnat ([[Pod črto]])
|Luka Cjuha (''Dnevnik'') '''posamična fotografija'''
Boštjan Pucelj '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2016!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2016/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2017
|[[Zdenko Vrdlovec]]&lt;br /&gt;(''Dnevnik'')
|[[Ciril Horjak]] (''Veče''r)
''Siniševo delo'' ([[Val 202]])

[[Lidija Hren]] z ekipo EkstraVisor za oddajo

''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]: Od sledi do razkritja'' (Televizija Slovenija)

Timotej Milanov (''Vestnik'')
|Tjaša Dugulin (POP TV)
Jure Kosec (''Delo'')
|Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija'''
[[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2017!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2017/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2018
|[[Slavko Bobovnik]]&lt;br /&gt;(''TVS'')
|Blaž Petkovič za zgodbe o kreditu Dijane Đuđić
in Roka Snežiča in madžarski dokapitalizaciji medijev (''Večer'')

ekipa oddaje ''Globus'' (Televizija Slovenija)

[[Primož Cirman]] in [[Vesna Vuković]] ([[Siol.net]])

projekt Dejstva: Alenka Marovt, Miha Plementaš

in Špela Bezjak (POP TV)
|Lea Udovč ([[STA]])
Matej Zwitter ([[Radio Študent]])
|Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija'''
[[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''reportaža'''

ekipa projekta Naši heroji: Jure Mazgič, 

Jan Lukanović, Gal Ancelj

in Matija Lepoša (Plac) '''multimedijska zgodba'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2018!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2018/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2019
|[[Boris Šuligoj]]&lt;br /&gt;(''Delo'')
|Adrijan Bakič za poročanje o brit. izkušnji z [[Brexit|Brexitom]] (Televizija Slovenija)
Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl

in Ana Skrt za projekt ''Delaj in molči'' (Radio Slovenija 1)

[[Ranka Ivelja]] (''Dnevnik'')
|Klara Širovnik (''Večer'')
Lucijan Zalokar (''Delo'')

Žan Dolajš (Televizija Slovenija)
|Blaž Samec (''Delo'') '''posamična fotografija'''
Luka Cjuha (''Dnevnik'') '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitke-cuvajem-2019/|title=Čestitamo čuvajem 2019!|accessdate=26. november 2021|website=Društvo novinarjev Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
!2020
|[[Jožica Grgič]]&lt;br /&gt;(''Delo'')
|Špela Kuralt za zgodbe o slov. šolstvu v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije Covid]] (''Delo'')
Zarja Muršič ([[Radio Študent]])

[[Janko Petrovec]] (Televizija Slovenija)

[[Boštjan Videmšek]]
|Katarina Bulatović za poročanje o zdravstveni 
oskrbi mladih v duševnih stiskah ([[Oštro (spletni medij)|Oštro]])

Tadej Grešovnik (POP TV)
|Gašper Lešnik (''Mladina'') '''posamična fotografija'''
[[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2020!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2020-2/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2021
|[[Glorija Lorenci]]&lt;br /&gt;(''Večer'')
|Peter Žerjavič (''Delo'')
Ana Lah za zgodbe o dogajanju na prašičji farmi Ljutomerčan (''Večer'')

[[Ksenija Horvat]] (Televizija Slovenija)

uredništvo [[STA]] za borbo z vlado, ki je prekinila financiranje
|Uršula Zaletelj (Val 202)
Univerzitetna redakcija [[Radio Študent|Radia Študent]]
|Nik Erik Neubauer '''posamična fotografija'''
Tamino Petelinšek ([[STA]]) '''reportaža'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2021!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2022
|[[Sonja Grizila]] (''Jana'')
|[[Ervin Hladnik Milharčič]] (''Dnevnik''), za poročanje iz Kijeva v času napada Rusije na Ukrajino
Tita Mayer (Radio Slovenija) za podkast Na pravi strani 

Neža Steiner in Alenka Marovt (POP TV) za preiskovalno zgodbo Vzporedni zdravstveni sistem 

Urška Henigman in Neža Prah Seničar (RTV Slovenija) za projekt Slovar spolne vzgoje 
|[[Pia Prezelj]] (''Delo'')
Luka Mlakar (''Večer'')
|Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija'''
[[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''reportaža''' o gašenju [[Požar na Krasu (2022)|požara na Krasu]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2022!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2022/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2023-03-06|language=sl-SI|date=25. november 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podeljene novinarske stanovske nagrade Čuvaj za leto 2022, med nagrajenci tudi novinarke RTV-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podeljene-novinarske-stanovske-nagrade-cuvaj-za-leto-2022-med-nagrajenci-tudi-novinarke-rtv-ja/648779|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-06|language=sl|date=25. november 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
!2023
|Zoran Senkovič
(Dnevnik)
|[[Jelena Aščić]] (Televizija Slovenija)

Večerovo uredništvo dopisništev

Aljaž Vrabec (Delo)

Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan – Rus, Peter Lovšin (Dnevnik)
|Žana Vertačnik (Pop TV)

Miha Dajčman (Večer)

Eva Lipovšek (Radio Slovenija - 1. program)
|Blaž Samec (Delo), posamična fotografija

Voranc Vogel (Delo), reportaža
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2023!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2024
|[[Lidija Hren]]
([[Radiotelevizija Slovenija|Televizija Slovenija]])
|Nika Kunaver, Pop TV

Anja Intihar, Delo

Urška Mlinarič, Večer

Staš Zgonik, N1 Slovenija
|Lara Draškovič, Slovenska tiskovna agencija,

Jon Knez, Večer
|Robert Balen, Večer, posamična fotografija

[[Jaka Gasar]], Dnevnik, reportaža
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2024!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
!2025
|[[Ervin Hladnik Milharčič]] (Dnevnik) 
|Damijana Žišt, Večer
Tina Jereb, Dnevnik

Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin
|Neža Borkovič, Val 202
Jakob Murovec, N1
|Igor Kupljenik, MI-PRESS, posamična fotografija
Luka Cjuha, Dnevnik, reportaža
|
|}

== Porota ==

=== Mandat 2023–2025 ===

==== Predstavniki društva ====
[[Gašper Andrinek]] ([[Val 202]], predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]), [[Adrijan Bakič]] ([[Radiotelevizija Slovenija|Televizija Slovenija]]), Špela Kuralt ([[Delo (časopis)|Delo]]), Andreja Kutin ([[Večer (časopis)|Večer]]) in [[Metka Majer]] ([[POP TV|Pop TV]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Predstavniki javnosti ====
prof. dr. [[Andreja Gomboc]] (redna profesorica za [[Astronomija|astronomijo]] in raziskovalka na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]]), Prof. [[Jana Javornik]], PhD (Univerza v [[Leeds|Leedsu]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) in Andraž Zorko (partner in direktor v družbi Valicon)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Porota za nagrado s področja novinarske fotografije ====
Sašo Bizjak ([[Večer (časopis)|Večer]]), Barbara Čeferin, Nik Erik Neubauer ([[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]), Matjaž Rušt in [[Borut Živulović]] (Foto agencija Bobo).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Mandat 2020–2023 ===
'''Predstavniki društva'''

[[Petra Lesjak Tušek]] (predsednica Društva novinarjev Slovenije in novinarka ''[[Večer (časopis)|Večera]]''), Nika Kunaver ([[POP TV]]), Gašper Završnik (''[[Delo (časopis)|Delo]]''), Tjaša Škamperle ([[Radio Koper]]) in [[Ciril Horjak]] (''Večer'').

'''Predstavniki javnosti'''

[[Boštjan Narat]] (član glasbene skupine Katalena), [[Tina Lengar Verovnik]] ([[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteta za družbene vede]], [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]]) in [[Dan Podjed]] (Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU).

'''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije'''

Bor Slana, Katja Goljat, [[Matej Družnik]] (''[[Delo (časopis)|Delo]]''), Uroš Hočevar in Uroš Abram (''[[Mladina (revija)|Mladina]]'').

=== Mandat 2016–2019 ===
'''Predstavniki društva'''

Petra Lesjak Tušek, [[Tanja Gobec]], [[Kaja Jakopič]], Tjaša Slokar Kos in Katarina Bulatović.

'''Predstavniki javnosti'''

Jernej Amon Prodnik, Nina Kožar, Peter Čakš in [[Gorazd Kovačič]].

'''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije'''

Matej Povše, Luka Dakskobler, Nika Hölcl Praper, [[Srdjan Živulović]] in Uroš Hočevar.

=== Mandat –2016 ===
'''Predstavniki društva'''

[[Tanja Starič]], [[Dejan Pušenjak]], [[Manica Janežič Ambrožič|Manica J. Ambrožič]], Jožica Dorniž, Tomaž Perovič in [[Matija Stepišnik]].

'''Predstavniki javnosti'''

Gorazd Kovačič, Igor Vobič in Jernej Stritar.

'''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije'''

Tina Deu (predsednica).

== Kritike ==
Spletni portal [[Nova24TV|Nova24tv.si]] je nagrado razglasil za ničvredno in jo označil za pohvalo »režimskega« Društva slovenskih novinarjev najbolj zagnanim branilcem režima globoke države&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajeni nemški novinar obtožen pisanja lažnih novic: Kdaj bodo nagrade morali vrniti nekateri izmed najzloglasnejših slovenskih režimskih novinarjev?!|url=https://nova24tv.si/slovenija/nagrajeni-nemski-novinar-obtozen-pisanja-laznih-novic-kdaj-bodo-nagrade-morali-vrniti-nekateri-izmed-najzloglasnejsih-slovenskih-rezimskih-novinarjev/|date=2018-12-25|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI|website=Nova24TV}}&lt;/ref&gt; oziroma sovražnikom [[Janez Janša|Janeza Janše]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako novinar Radia Slovenija Matej Šurc na plečih davkoplačevalskega denarja zmerja legendo avtomobilističnega novinarstva in ga označuje za propagandista ter ga pošilja nazaj na gnoj|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/tako-novinar-radia-slovenija-matej-surc-na-plecih-davkoplacevalskega-denarja-zmerja-legendo-avtomobilisticnega-novinarstva-in-ga-oznacuje-za-propagandista-ter-ga-posilja-nazaj-v-gnoj/|date=2018-01-03|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI|website=Nova24TV|archive-date=2021-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126083612/https://nova24tv.si/slovenija/politika/tako-novinar-radia-slovenija-matej-surc-na-plecih-davkoplacevalskega-denarja-zmerja-legendo-avtomobilisticnega-novinarstva-in-ga-oznacuje-za-propagandista-ter-ga-posilja-nazaj-v-gnoj/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; podelitev pa za »zborovanje režimskih medijev, kjer družbenopolitični delavci sami sebi podeljujejo medalje na področju novinarstva«. Novinar [[Tino Mamić]] meni, da podeljevalci ignorirajo medije, ki so manjši in delujejo izven [[Ljubljanska obvoznica|ljubljanske obvoznice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poglejte, kako so si režimski mediji med seboj razdelili “medalje” za novinarske dosežke – Društvo novinarjev Slovenije nagradilo Dnevnik, POP TV, RTV … Kaj pa Nova24TV?|url=https://nova24tv.si/slovenija/poglejte-kako-so-si-rezimski-mediji-med-seboj-razdelili-medalje-za-novinarske-dosezke-drustvo-novinarjev-slovenije-nagradilo-dnevnik-pop-tv-rtv-kaj-pa-nova24tv/|date=2017-11-18|accessdate=2023-03-06|language=sl-SI|website=nova24tv.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==

* [https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/pravilnik/ Pravilnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211126083612/https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/pravilnik/ |date=2021-11-26 }}. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021)
* [https://novinar.com/novica/ozadje-cuvajawatchdoga-2013/ Oblikovalca kipca]. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021)
* [https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/porota/ Porota 2020–2023]. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021)
* [https://web.archive.org/web/20200111052916/https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/porota/ Porota 2016–2019]. stran DNS (web archive. 11. januar 2020)
* [https://web.archive.org/web/20150830091142/http://novinar.com/drustvo/razpisi/razpis-za-novinarske-nagrade-2014/ Porota –2016] . stran DNS (web archive. 30. avgust 2015)

[[Kategorija:Slovenske novinarske nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2013]]</text>
      <sha1>cszlllbg52apetioulmp7delbjpcwtu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Curaçao</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512901</id>
    <revision>
      <id>6686615</id>
      <parentid>6636510</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:08:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gnooi</username>
        <id>106999</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6686615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34782" sha1="7o8o9e0xmr4x0t3mixhgzfgq5wwxdae" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| name = {{lang|pap|Kòrsou}}
| native_name = Curaçao
| settlement_type = [[Kraljevina Nizozemska|Konstitutivna dežela Kraljevine Nizozemske]]
| official_name = Dežela Curaçao&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|nl|Land Curaçao}}}}&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|pap|Pais Kòrsou}}}}
| image_flag = Flag of Curaçao.svg
| flag_size = 125px
| flag_link = Zastava Curaçao
| image_seal = Coat of arms of Curaçao.svg
| seal_size = 85px
| seal_type = Grb
| seal_link = 
| anthem = &quot;Himno di Kòrsou&quot;&lt;br /&gt;({{Lang-en|&quot;Himna Curaçao&quot;}})&lt;div style=&quot;display:inline-block;margin-top:0.4em;&quot;&gt;{{center|[[File:Curacaoanthem.ogg]]}}&lt;/div&gt;
| image_map = Curacao in its region.svg
| map_alt = Lokacija Curaçao
| map_caption = Lokacija Curaçao (obkroženo z rdečo)
| mapsize = 290px
| subdivision_type = [[država]]
| subdivision_name = [[Nizozemska]]
| established_title = [[Razdružitev Nizozemskih Antilov|Pred razdružitvijo]]
| established_date = [[Nizozemski Antili]]
| established_title2 = Status države
| established_date2 = 10. oktober 2010|official_languages  [[nizozemščina]], [[papiamento]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|demonym                  = Kurasavčan, Kurasavčanka
|capital                  = [[Willemstad]]
|latd=12 |latm=7 |latNS=N |longd=68 |longm=56 |longEW=W
|largest_city             = glavno mesto
| ethnic_groups = 75,4% Curaçao&lt;br /&gt;9% [[Nizozemci]]&lt;br /&gt;3,6% [[Dominikanci]]&lt;br /&gt;3% [[Kolumbijci]]&lt;br /&gt;1,2% [[Haitčani]]&lt;br /&gt;1,2% [[Surinamci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Venezuelci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Aruba]]&lt;br /&gt;0,9% neopredeljeni&lt;br /&gt;6% drugi&lt;ref name=&quot;cia.gov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |title=The World Factbook – Central Intelligence Agency |website=cia.gov |access-date=29 December 2019 |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year = 2018
|government_type          = [[Parlamentarni sistem]]  [[ustavna monarhija]] 
|leader_title1            = kralj
|leader_name1             = [[Viljem-Aleksander Nizozemski]]
|leader_title2            = [[guverner]]
|leader_name2             = Lucille George-Wout
|leader_title3            =predsednik vlade
|leader_name3             = Gilmar Pisas
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note         = od [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]
|established_event1       = datum
|established_date1        = 10. oktober 2010
|land_area_rank           = 214.
|area_magnitude           = 1 E8
|area_km2                     = 444
|percent_water            = zanemarljiv
|population_estimate      = 155.000
|population_estimate_rank = 190.
|population_estimate_year = 2021
|population_density_km2       = 349,13
|population_density_rank  = 
|GDP_PPP                  = 5,5 milijard USD
|GDP_PPP_rank             = 184.
|GDP_PPP_year             = 2021
|GDP_PPP_per_capita       = 35.484 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 45.
|currency                 = [[karibski gulden]] 
|currency_code            = XCG
|time_zone                = [[atlantski standardni čas|AST]]
|utc_offset               = -4
|cctld                    = [[.cw]]
|calling_code             = +5999
|footnote1                = in [[angleščina|angleško]].
|footnote2                = 
}}

'''Curaçao''' ({{IPA-nl|kyːraːˈsʌu, kuːr-|lang|nl-Curaçao.ogg}};&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mangold|first=Max|title=Aussprachewörterbuch|publisher=Duden Verlag|year=2005|isbn=978-3-411-04066-7|editor-last=Franziska Münzberg|location=Mannheim|chapter=Curaçao|chapter-url=https://www.duden.de/}}&lt;/ref&gt; {{lang-pap|Kòrsou}}, {{IPA-pap|ˈkɔrsɔu̯|}}) je otoška država [[Mali Antili|Malih Antilov]] v južnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]] in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od [[Venezuela|venezuelske]] obale. Je konstituivna dežela ({{Jezik-nl|land}}) Kraljevine Nizozemske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook – Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupaj z [[Aruba|Arubo]] in Bonairejem tvori ABC otoke. Skupaj se Curaçao, Aruba in drugi nizozemski otoki v [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo Nizozemski Karibi.

Curaçao je bil prej del [[Kolonija (geografija)|kolonije]] Curaçao in Odvisni teritorij od 1815 do 1954, pozneje pa [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] od 1954 do 2010 kot »otoško ozemlje Curaçao« &lt;ref&gt;Angleško ime, ki ga uporabljata vlada Curaçao in vlada Nizozemskih Antilov (angleščina je bila uradni jezik Nizozemskih Antilov in otoškega ozemlja Curaçao)&lt;/ref&gt; ({{Jezik-nl|Eilandgebied Curaçao}}, Papiamento: Teritorio Insular di Korsou) in se zdaj uradno imenuje '''Dežela Curaçao''' ({{Jezik-nl|Land Curaçao}},&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722200254/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|archivedate=22 July 2011}}&lt;/ref&gt; Papiamento:  Pais Korsou).&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090902205625/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archivedate=2 September 2009}}&lt;/ref&gt; Vključuje glavni otok Curaçao in veliko manjši, nenaseljen otok Klein Curaçao (Mali Curaçao).&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Curaçao ima 160.000 prebivalcev  (ocena april 2026) in območje 444 km; njegovo glavno mesto je Willemstad.

== Etimologija ==
Ena od razlag za ime otoka je, da je bil ''Curaçao'' [[Eksonim in endonim|avtonim]], s katerim so se identificirala njegova staroselska ljudstva.&lt;ref&gt;Joubert and Van Buurt, 1994&lt;/ref&gt; Zgodnja španska poročila podpirajo to teorijo, saj se domorodna ljudstva omenjajo kot ''Indios Curaçaos''.&lt;ref name=&quot;curacao-nature&quot;&gt;[http://www.curacao-nature.com/curacao &quot;Curaçao&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224165042/http://www.curacao-nature.com/curacao |date=2021-02-24 }}, Curaçao-nature.com, 2005–2016.&lt;/ref&gt;

Od leta 1525 je bil otok na španskih zemljevidih predstavljen kot ''Curaçote, Curasaote, Curasaore'' in celo ''Curacaute''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://decolonialatlas.wordpress.com/2015/02/02/taino-names-of-the-caribbean-islands/|title=Taino Names of the Caribbean Islands|date=2 February 2015}}&lt;/ref&gt; Do 17. stoletja se je na večini zemljevidov pojavil kot ''Curaçao'' ali ''Curazao''. Na zemljevidu, ki ga je leta 1562 v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ustvaril Hieronymus Cock, se je otok imenoval ''Qúracao.''&lt;ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/map_item.pl?data=/home/www/data/gmd/gmd3/g3290/g3290/ct000342.jp2&amp;style=dsxpmap&amp;itemLink=r?ammem/gmd:@filreq(@field(NUMBER+@band(g3290+ct000342))+@field(COLLID+dsxpmap))&amp;title=Americae%20sive%20qvartae%20orbis%20partis%20nova%20et%20exactissima%20descriptio%20%2f%20avtore%20Diego%20Gvtiero%20Philippi%20Regis%20Hisp.%20etc.%20Cosmographo%20;%20Hiero.%20***%20excvde%201562%20;%20Hieronymus%20***%20excude%20cum%20gratia%20et%20priuilegio%201562. Cock's 1562 map], Library of Congress website&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Predkolonialno obdobje ===
[[Slika:1562_Americae-Gutierrez_map_10hrs-inn_Sth-Florida-Cuba-Spagnola-Benezuela-to-Lesser-Antilles.jpg|levo|sličica| Zemljevid iz leta 1562, na katerem je Curaçao označen kot Qúracao]]
[[Slika:Curaçao1836.png|levo|sličica| Zemljevid Curaçaoa iz leta 1836]]
Prvotni prebivalci Curaçaa so bili [[Ameriški staroselci]] Aravak in Caquetio.&lt;ref name=&quot;The History of Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njihovi predniki so se na otok priselili s celinske [[Južna Amerika|Južne Amerike]], verjetno več sto let pred prvim prihodom Evropejcev.

=== Španska kolonizacija ===
Prvi Evropejci, za katere je zapisano, da so videli otok, so bili člani španske odprave pod vodstvom Alonsa de Ojede leta 1499. Španci [[Suženjstvo|so zasužnjili]] večino Aravakov za [[prisilno delo]] v svoji koloniji [[Hispaniola]], a samemu otoku so posvečali malo pozornosti. Leta 1515 je bilo skoraj vseh 2000 tam živečih Caquetijev prepeljanih kot sužnji v Hispaniolo.

Od leta 1499 je Curaçao služil kot most za špansko raziskovanje in osvajanje ozemelj v severni Južni Ameriki. Španci so se na otoku naselili leta 1527. Skozi 16. stoletje so vladali Curaçau kot otoškemu delu province Venezuele, ki so ga upravljali s celine, preden so ga postopoma opustili, ko je kolonizacija celine napredovala. Ena najstarejših pisnih omemb otoka je v arhivu glavnega javnega mestnega registra [[Caracas|Caracasa]] v Venezueli. V dokumentu z dne 9. decembra 1595 piše, da je Francisco Montesinos, [[duhovnik]] in [[vikar]] »Yslas de Curasao, Aruba in Bonaire«, svoje pooblastilo podelil Pedru Gutiérrezu de Lugu, prebivalcu Caracasa, da pobere svojo cerkveno plačo iz kraljeve zakladnice [[Filip II. Španski|španskega kralja Filipa II.]].

Španci so na Curaçao prinesli številne drevesne, rastlinske in živalske vrste, vključno s konji, ovcami, kozami, prašiči in govedom iz Evrope in drugih španskih kolonij. Na splošno so se uvožene ovce, koze in govedo obnesle relativno dobro. Caquetios in Španci so govedo prosto pasli po nasadih kunukuja in [[Savana|savanah]].

=== Nizozemska kolonialna vladavina ===
Leta 1634 je med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] za neodvisnost med [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemsko]] in Španijo [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] pod vodstvom admirala Johanna van Walbeecka vdrla na otok; Španci so se avgusta predali v San Juanu. Približno 30 Špancev in veliko avtohtonih prebivalcev je bilo nato deportiranih v Santa Ano de Coro v Venezueli. Približno 30 družin Taíno je smelo živeti na otoku, medtem ko so se tam začeli naseljevati nizozemski kolonisti. Nizozemska zahodnoindijska družba je ustanovila glavno mesto Willemstad na bregovih zaliva, imenovanega Schottegat; naravno pristanišče se je izkazalo za idealen kraj za trgovino. Trgovina in ladijski promet – ter piratstvo – sta postala najpomembnejša gospodarska dejavnost Curaçaa. Kasneje je postalo glavna panoga rudarjenje soli. Od leta 1662 je nizozemska zahodnoindijska družba Curaçao naredila za središče atlantske trgovine s sužnji, ki je na otok pogosto pripeljala sužnje iz zahodne Afrike, preden jih je prodala drugam na Karibih in španski glavnini.

[[Sefardski Judje]], ki so bežali pred preganjanjem v Španiji in na Portugalskem, so poiskali varno zatočišče v nizozemski Braziliji in [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]]. Mnogi so se naselili na Curaçau, kjer so pomembno prispevali k njegovi civilni družbi, kulturnemu razvoju in gospodarski blaginji.&lt;ref name=&quot;history&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Curacao.html|title=Curacao Virtual Jewish History Tour|website=jewishvirtuallibrary.org}}&lt;/ref&gt;

V [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] 1672–1678 je francoski grof [[Jean II. d'Estrées|Jean II. d'Estrées]] načrtoval napad na Curaçao. Njegova flota – 12 bojnih ladij, tri zažigalne ladje, dve transportni ladji, [[Bolniška ladja|bolnišnična ladja]] in 12 [[gusarstvo|zasebnikov]] – je doživela katastrofo, izgubila je sedem vojakov in dve drugi ladji, ko so udarili na grebene pred arhipelagom Las Aves. Resna navigacijska napaka se je zgodila 11. maja 1678, teden dni po tem, ko je flota odplula iz Saint Kittsa. V spomin na ta tesen pobeg pred invazijo je Curaçao dogodke zaznamoval z dnevom zahvale, ki so ga praznovali desetletja v 18. stoletju. 
[[Slika:Curaçao,_Broad_Street.jpg|sličica| Willemstad, 1885]]

Številni nizozemski kolonisti so postali premožni zaradi trgovine s sužnji, in so v glavnem mestu Willemstad zgradili impresivne kolonialne stavbe; mesto je od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivo ''Historic Area of Willemstad, Inner City and Harbour, Curaçao'' (Zgodovinsko območje Willemstad, notranje mesto in pristanišče, Curaçao).&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/819]&lt;/ref&gt;  

Leta 1795 se je pod vodstvom Tule Rigauda, Louisa Mercierja, Bastiana Karpate in Pedra Wakaoa zgodil velik upor sužnjev. Do 4000 sužnjev na severozahodnem Curaçau se je uprlo, več kot 1000 pa jih je sodelovalo v daljših streljanjih. Po mesecu dni so lastniki sužnjev uspeli zatreti upor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|title=Curaçao History|publisher=Papiamentu.net|accessdate=2010-10-10|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601092637/http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RXsBJzA61lcC&amp;pg=PA525|title=Encyclopedia of Slave Resistance and Rebellion|last=Rodriguez|first=Junius P.|date=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313332739|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Luis_Brión_2012_000.jpg|sličica| Luis Brión, venezuelski admiral, rojen na Curaçau]]
[[Slika:The_colorful_buildings_of_the_Handelskade_in_Willemstad,_Curaçao.jpg|sličica| Barvite zgradbe Handelskade v Willemstadu, Curaçao]]

Bližina Curaçaa Južni Ameriki je povzročila interakcijo s kulturami obalnih območij več kot stoletje po neodvisnosti Nizozemske od Španije. Arhitekturne podobnosti je mogoče opaziti med soseskami Willemstad iz 19. stoletja in bližnjim venezuelskim mestom Coro v državi Falcón&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/658]&lt;/ref&gt;, ki je prav tako uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Nizozemska je vzpostavila gospodarske vezi s [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestvom Nova Granada]], ki je vključevalo današnji državi [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. V 19. stoletju so bili Kurasavčani, kot sta Manuel Piar in Luis Brión, vidno vključeni v osamosvojitvene vojne Venezuele in Kolumbije. Politični begunci s celine, kot je [[Simon Bolivar]], so se ponovno zbrali na Curaçau.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://curacao-art.com/galleries/octagon-museum/|title=Octagon Museum – Curaçao Art}}&lt;/ref&gt;  

V 18. in 19. stoletju so Britanci večkrat napadli otok, predvsem v letih 1800, 1804 in od 1807 do 1815.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.britishempire.co.uk/maproom/curacao.htm|title=Curacao in the British Empire}}&lt;/ref&gt;

Stabilna nizozemska vladavina se je vrnila leta 1815 ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je bil otok vključen v kolonijo Curaçao in Odvisni teritoriji.&lt;ref name=&quot;curacao-travelguide.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=2019-07-15|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nizozemci so leta 1863 odpravili suženjstvo, kar je povzročilo velike spremembe v gospodarstvu s prehodom na [[mezdno delo]]. Nekateri prebivalci Curaçaoa so emigrirali na druge otoke, na primer na [[Kuba|Kubo]], da bi delali v nasadih sladkornega trsa. Drugi nekdanji sužnji niso imeli kam iti in so nadaljevali z delom za lastnike plantaž po sistemu zakupnikov,&lt;ref&gt;Called &quot;Paga Tera&quot;&lt;/ref&gt; v katerem so nekdanji sužnji zakupili zemljo od nekdanjih gospodarjev in večino svojega pridelka plačevali lastnikom kot najemnino. Sistem je trajal do začetka 20. stoletja. 

Zgodovinsko gledano nizozemščina na otoku ni bila razširjena zunaj kolonialne uprave, vendar se je njena uporaba povečala v poznem 19. in začetku 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Putte&quot;&gt;''Dede pikiña ku su bisiña: Papiamentu-Nederlands en de onverwerkt verleden tijd''. van Putte, Florimon., 1999.&lt;/ref&gt; Študente na Curaçau, Arubi in Bonaireju so poučevali pretežno v španščini do poznega 17. stoletja, ko so Britanci zavzeli vse tri otoke. Poučevanje španščine je bilo obnovljeno, ko se je leta 1815 nadaljevala nizozemska vladavina. Prav tako so bila vložena prizadevanja za uvedbo široko razširjenega dvojezičnega nizozemskega in papiamentskega izobraževanja v poznem 19. stoletju.&lt;ref&gt;Van Putte 1999.&lt;/ref&gt;

=== 20. in 21. stoletje ===
Leta 1929 je Curaçao napadel poveljnik venezuelskih upornikov Rafael Simón Urbina, ki je ugrabil guvernerja Leonardusa Albertusa Fruytierja. V odgovor so Nizozemci povečali svojo vojaško prisotnost na otoku. &lt;ref name=&quot;mindef&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|title=Overval op fort Amsterdam in Willemstad op Curaçao door de Venezolaanse revolutionair Urbina (8 juni 1929)|language=nl|publisher=Ministry of Defense|accessdate=8 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328061718/http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|archivedate=28 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zum.de/whkmla/military/lowcountries/milxnederland.html|title=WHKMLA: List of Wars of the Dutch Republic / Netherlands}}&lt;/ref&gt;

Leta 1954 so se Curaçao in druge nizozemske karibske kolonije združile v [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]]. Nezadovoljstvo z na videz podrejenim odnosom Curaçaa do Nizozemske, nenehna rasna diskriminacija in porast [[Brezposelnost|brezposelnosti]] zaradi odpuščanj v naftni industriji so leta 1969 privedli do vrste nemirov.&lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, p. 81, Oostindie &amp; Klinkers 2013, p. 98, &quot;Striking Oil Workers Burn, Loot in Curacao&quot;.&lt;/ref&gt; Nemiri so v Willemstadu povzročili dve smrti, številne poškodbe in hudo škodo. V odgovor je nizozemska vlada uvedla daljnosežne reforme, ki so Afro-Kurakavčanom omogočile večji vpliv na politično in gospodarsko življenje otoka ter povečale pomen lokalnega jezika Papiamentu. &lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, pp. 100&amp;#x2013;101, Sharpe 2015, p. 122, Verton 1976, p. 90, &quot;Nieuwe ministers legden eed af&quot; (in Dutch). &lt;/ref&gt;
[[Slika:Dutch_soldier,_1969_Curaçao_uprising.png|desno|sličica| Nizozemski vojak v patrulji v Willemstadu po nemirih leta 1969]]

Sredi 1980-ih je ''Shell'' prodal svojo rafinerijo za simbolični znesek enega antilskega guldna lokalnemu vladnemu [[Konzorcij|konzorciju]]. V zadnjih letih je bila stara rafinerija predmet tožb, ki trdijo, da njene emisije, vključno z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] in [[Prašni delci|trdnimi delci]], močno presegajo varnostne standarde.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|work=Reuters|date=30 June 2008|title=Curaçao refinery sputters on, despite emissions|url=http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|accessdate=30 June 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111181434/http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vladni konzorcij odda rafinerijo v najem venezuelski državni naftni družbi PDVSA.

Curaçao naj bi 1. julija 2007 postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, tako kot Aruba in Nizozemski Antili. 28. novembra 2006 je bila sprememba odložena, ko je otoški svet zavrnil memorandum o razjasnitvi postopka. Nov otoški svet je ta sporazum ratificiral 9. julija 2007.&lt;ref name=&quot;approved&quot;&gt;{{Navedi splet|last=The Daily Herald St. Maarten|title=Curaçao IC ratifies 2 November accord|url=http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|date=9 July 2007|accessdate=13 July 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711181904/http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|archivedate=11 July 2007}}&lt;/ref&gt; 15. decembra 2008 naj bi Curaçao ponovno postal ločena dežela znotraj Kraljevine Nizozemske. Nezavezujoči referendum o tej potezi je bil 15. maja 2009 v Curaçau; Podprlo ga je 52 odstotkov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190607042327/https://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archivedate=7 June 2019|title=Curaçao referendum approves increasing autonomy|publisher=Newser|date=15 May 2009|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt;

==== Od razpada Nizozemskih Antilov ====
Razpustitev Nizozemskih Antilov je začela veljati 10. oktobra 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|title=New constitutional order – Caribbean Parts of the Kingdom – Government.nl|first=Ministerie van Binnenlandse Zaken en|last=Koninkrijksrelaties|website=Government.nl|accessdate=23 August 2017|date=13 December 2011|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607111857/https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet| url=http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004012255/http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archivedate=4 October 2009|title=NOS Nieuws&amp;nbsp;– Antillen opgeheven op 10-10-2010|publisher=Nos.nl|date=18 November 2009|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Curaçao je postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, pri čemer je kraljestvo obdržalo odgovornost za obrambo in [[Zunanja politika|zunanjo politiko]]. Kraljestvo je bilo zadolženo tudi za nadzor nad financami otoka v okviru dogovora o odpisu dolgov, o katerem sta se dogovorila oba.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-11511355|work=BBC News|title=Status change means Dutch Antilles no longer exists|date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Prvi premier Curaçaa je bil Gerrit Schotte. Leta 2012 ga je nasledil ''začasni'' Stanley Betrian. Po volitvah leta 2012 je Daniel Hodge 31. decembra 2012 postal tretji premier.&lt;ref name=&quot;Hodge&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.nrc.nl/nieuws/2012/12/31/curacao-heeft-een-nieuw-tussenkabinet-dat-vooral-moet-bezuinigen/|title=Curaçao heeft een tussenkabinet, dat vooral moet bezuinigen|language=nl|date=31 December 2012|accessdate=31 December 2012}}&lt;/ref&gt; Demisionarski kabinet je vodil do 7. junija 2013, ko je zaprisegel nov kabinet pod vodstvom Ivarja Asjesa.&lt;ref name=&quot;Asjes&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://nos.nl/artikel/515584-regering-curacao-beedigd.html|title=Regering Curaçao beëdigd|language=nl|date=7 June 2013|accessdate=7 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Curaçao avtonomen, se je Nizozemska vmešala v njegove zadeve, da bi zagotovila izvedbo parlamentarnih volitev in pomagala pri dokončnem oblikovanju točnih proračunov. Julija 2017 je Curaçavski premier Eugene Rhuggenaath dejal, da želi, da Curaçao prevzame vso odgovornost za svoje zadeve, vendar je prosil za več sodelovanja in pomoči Nizozemske s predlogi za bolj inovativne pristope, ki bi Curaçau pomagali uspeti in povečati njegov [[življenjski standard]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|title=Curaçao Prime Minister wants to do business with the Netherlands|date=4 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202227/http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|title=Premier Rhuggenaath participates High Level Political Forum in New York|date=17 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202230/http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nizozemska vlada je vlado Curaçaa opomnila, da je pomagala pri pogajanjih o rafineriji nafte s Kitajci »ob številnih priložnostih«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|title=On numerous occasions the Netherlands has offered assistance with Oil Refinery negotiations|date=10 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729002545/http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Curacao_Dushi_(34800928041).jpg|sličica|Pogled iz zraka na obalo Curaçaa]]
[[Slika:Curaçao2021OSM.png|sličica|Povečan, podroben zemljevid Curaçaa]]
=== Plaže ===
Curaçao ima veliko število plaž. Večina jih je na južni strani otoka. Najbolj znani so:
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Baya Beach]]
* [[Blue Bay]]
* [[Boca Sami]]
* Daaibooi
* [[Grote Knip]] (''Kenepa Grandi'')
* [[Kleine Knip]] (''Kenepa Chiki'')
* Kokomo Beach
* Mambo Beach
* Piscaderabaai
* [[Playa Forti]]
* [[Playa Jeremi]]
* Playa Kas Abao
* Playa Kalki
* Playa Kanoa
* Playa Lagun
* Playa Porto Marie
* Playa Santa Cruz
* Playa Santa Barbara
* Seaquarium Beach
* Sint Michielsbaai
* Vaersenbaai 
* Westpunt
{{div col end}}
 Curaçao ima skupaj 37 plaž.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ruepert|first=Maaike|date=2014-11-25|title=De 37 stranden van Curaçao in kaart|url=https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|accessdate=2021-03-04|website=Algemeen Dagblad|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115104733/https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|archivedate=15 January 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Trdnjave ===
[[Slika:Curacao_Fort_Beekenburg_Luftbild_(34873603326).jpg|sličica|Fort Beekenburg, zaliv Caracas, Curaçao]]
Ko so leta 1634 prispeli Nizozemci, so zgradili utrdbe na ključnih točkah po otoku, da bi se zaščitili pred tujimi silami, zasebniki in pirati. Še danes je šest najbolje ohranjenih utrdb:

* [[Trdnjava Amsterdam (Curaçao)|Utrdba Amsterdam]] (1635)
* Utrdba Beekenburg (1703)
* [[Trdnjava Nassau (Curaçao)|Utrdba Nassau]] (1797)
* Waterfort (1826)
* Utrdba Rif (1828) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://riffortcuracao.com/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110509200837/http://riffortcuracao.com/|archivedate=9 May 2011|title=Riffort|publisher=Riffortcuracao.com|accessdate=20 May 2014}}&lt;/ref&gt;
* Utrdba Piscadera Bay (zgrajena med 1701 in 1704)

[[Slika:Bohrinsel_Curacao_(34800864151).jpg|sličica| Naftna poščad na morju v Curaçau]]Poleg Svetega Martina Curaçao kot svojo valuto uporablja karibski gulden, ki je 31. marca 2025 nadomestil nizozemski antilski gulden.&lt;ref&gt;{{cite web | title=CBCS Confidently Awaits the Introduction of the Caribbean Guilder | website=721news.com | date=2025-03-30 | url=https://www.721news.com/2025/03/cbcs-confidently-awaits-the-introduction-of-the-caribbean-guilder/ | access-date=2025-04-07}}&lt;/ref&gt; Njegovo gospodarstvo je dobro razvito, podpira visok življenjski standard, se uvršča na 46. mesto na svetu po BDP (PKS) na prebivalca in na 27. mesto na svetu po [[Seznam držav po BDP na prebivalca|nominalnem BDP na prebivalca]] . Curaçao ima gospodarstvo z visokimi dohodki, kot ga opredeljuje [[Svetovna banka]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The World Bank|title=Excel file of historical classifications by income.|url=http://databank.worldbank.org/data/download/site-content/OGHIST.xls|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How are the income group thresholds determined? – World Bank Data Help Desk|url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/378833-how-are-the-income-group-thresholds-determined|website=datahelpdesk.worldbank.org|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt; Dejavnosti, povezane s pristaniščem Willemstad, kot je cona proste trgovine, pomembno prispevajo k gospodarstvu.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook- Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Da bi dosegla večjo gospodarsko diverzifikacijo, vlada curaçaoa  povečuje svoja prizadevanja za privabljanje več tujih naložb.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Ta politika, imenovana politika &quot;odprtih rok&quot;, se močno osredotoča na privabljanje podjetij z [[Informacijska tehnika|informacijsko tehnologijo]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.curacao-law.com/wp-content/uploads/2006/08/Investors%20Guide%20Curacao%202006.pdf|title=An investor's guide to the welcoming island of Curaçao|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mindmagnet.com|url=http://www.ecommerceatcuracao.com/corporate.htm|title=Ecommerce at Curaçao Corporate|publisher=Ecommerceatcuracao.com|date=1 March 2001|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.investcuracao.com/01e01.html|title=Economic Data Overview|publisher=Investcuracao.com|accessdate=23 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228080942/http://www.investcuracao.com/01e01.html|archivedate=2009-02-28}}&lt;/ref&gt;

Čeprav ima turizem pomembno vlogo v gospodarstvu Curaçaa, je otok manj odvisen od turizma kot številne druge karibske države. Večina turistov prihaja na Curaçao iz Nizozemske, vzhodnih ZDA in Južne Amerike.  Curaçao je bil s 610.186 potniki na križarjenjih leta 2013 vodilni na Karibih po rasti turizma s križarjenja, kar je 41,4 % več kot leto prej.&lt;ref name=&quot;CaribbeanInTourismGrowth&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.caribjournal.com/2014/02/14/curacao-leading-caribbean-in-cruise-tourism-growth/|title=Curaçao Leading Caribbean in Cruise Tourism Growth|publisher=Caribjournal.com|date=14 February 2014|accessdate=14 February 2014}}&lt;/ref&gt; Mednarodno letališče Hato je v letu 2013 sprejelo 1.772.501 potnikov in napovedalo kapitalske naložbe v skupni vrednosti 48 USD milijonov, namenjenih preoblikovanju letališča v regionalno vozlišče.

=== Vera ===
* [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]]:  69,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=Central America and Caribbean: Curaçao|date=19 October 2021|publisher=CIA The World Factbook|accessdate=2022-02-13|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Adventizem|adventisti]]: 9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Evangeljske Cerkve|evangeličanski]]: 8,9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Binkoštništvo|binkoštni]]: 7,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugi [[Protestantizem|protestanti]]: 3,2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Jehovove priče]]: 2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugo: 3,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nobena: 10 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nedoločeno: 0,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;


== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes|last2=Robert Rojer|title=Jan Gerard Palm Music Scores: Waltzes, Mazurkas, Danzas, Tumbas, Polkas, Marches, Fantasies, Serenades, a Galop and Music Composed for Services in the Synagogue and the Lodge|publisher=Amsterdam: Broekmans &amp; Van Poppel|year=2008|url=http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226182057/http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archivedate=26 December 2008}}
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes I.M.|last2=Rojer, Robert A.|title=Jan Gerard Palm: Life and Work of a Musical Patriarch in Curaçao (In Dutch language)|publisher=Leiden: KITLV|year=2008|url=http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925102829/http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archivedate=2009-09-25}}
* {{Navedi knjigo|last=Palm, Edgar|title=Muziek en musici van de Nederlandse Antillen|publisher=Curaçao: E. Palm|year=1978|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040605232842/http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archivedate=2004-06-05}}
* {{Navedi knjigo|last=Boskaljon, Rudolph|title=Honderd jaar muziekleven op Curaçao|series=Anjerpublicaties 3|publisher=Assen: Uitg. in samenwerking met het Prins Bernhard fonds Nederlandse Antillen door Van Gorcum|year=1958|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040202085423/http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archivedate=2004-02-02}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Curaçao}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ Curaçao]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]].
* [http://www.gobiernu.cw/nl/ Government of Curaçao] {{In lang|nl}}
* [http://www.gobiernu.cw/pap/ Government of Curaçao] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191113231548/https://www.gobiernu.cw/pap/ |date=2019-11-13 }} {{In lang|pap}}
* [http://www.curacao.com/ Curaçao Tourism Board]
* [https://www.instagram.com/curacao/ Curaçao Official Instagram Account]
* [https://web.archive.org/web/20130901005056/http://buskami.info/ Directory and information guide for Curaçao]
* [https://web.archive.org/web/20140713170159/http://www.undp.org.tt/NA/MDGReportCURandSXM.pdf First Millennium Development Goals and Report. Curaçao and Sint Maarten. 2011]


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Curaçao| ]]
[[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Nizozemskem]]</text>
      <sha1>7o8o9e0xmr4x0t3mixhgzfgq5wwxdae</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686617</id>
      <parentid>6686615</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:09:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gnooi</username>
        <id>106999</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6686617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34782" sha1="98nwskyu68tyvtbpr6qlnf0weg2vyln" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| name = {{lang|pap|Kòrsou}}
| native_name = Curaçao
| settlement_type = [[Kraljevina Nizozemska|Konstitutivna dežela Kraljevine Nizozemske]]
| official_name = Dežela Curaçao&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|nl|Land Curaçao}}}}&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|pap|Pais Kòrsou}}}}
| image_flag = Flag of Curaçao.svg
| flag_size = 125px
| flag_link = Zastava Curaçao
| image_seal = Coat of arms of Curaçao.svg
| seal_size = 85px
| seal_type = Grb
| seal_link = 
| anthem = &quot;Himno di Kòrsou&quot;&lt;br /&gt;({{Lang-en|&quot;Himna Curaçao&quot;}})&lt;div style=&quot;display:inline-block;margin-top:0.4em;&quot;&gt;{{center|[[File:Curacaoanthem.ogg]]}}&lt;/div&gt;
| image_map = Curacao in its region.svg
| map_alt = Lokacija Curaçao
| map_caption = Lokacija Curaçao (obkroženo z rdečo)
| mapsize = 290px
| subdivision_type = [[država]]
| subdivision_name = [[Nizozemska]]
| established_title = [[Razdružitev Nizozemskih Antilov|Pred razdružitvijo]]
| established_date = [[Nizozemski Antili]]
| established_title2 = Status države
| established_date2 = 10. oktober 2010|official_languages  [[nizozemščina]], [[papiamento]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|demonym                  = Kurasavčan, Kurasavčanka
|capital                  = [[Willemstad]]
|latd=12 |latm=7 |latNS=N |longd=68 |longm=56 |longEW=W
|largest_city             = glavno mesto
| ethnic_groups = 75,4% Curaçao&lt;br /&gt;9% [[Nizozemci]]&lt;br /&gt;3,6% [[Dominikanci]]&lt;br /&gt;3% [[Kolumbijci]]&lt;br /&gt;1,2% [[Haitčani]]&lt;br /&gt;1,2% [[Surinamci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Venezuelci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Aruba]]&lt;br /&gt;0,9% neopredeljeni&lt;br /&gt;6% drugi&lt;ref name=&quot;cia.gov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |title=The World Factbook – Central Intelligence Agency |website=cia.gov |access-date=29 December 2019 |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year = 2018
|government_type          = [[Parlamentarni sistem]]  [[ustavna monarhija]] 
|leader_title1            = kralj
|leader_name1             = [[Viljem-Aleksander Nizozemski]]
|leader_title2            = [[guverner]]
|leader_name2             = Lucille George-Wout
|leader_title3            =predsednik vlade
|leader_name3             = Gilmar Pisas
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note         = od [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]
|established_event1       = datum
|established_date1        = 10. oktober 2010
|land_area_rank           = 214.
|area_magnitude           = 1 E8
|area_km2                     = 444
|percent_water            = zanemarljiv
|population_estimate      = 160.000
|population_estimate_rank = 190.
|population_estimate_year = 2026
|population_density_km2       = 349,13
|population_density_rank  = 
|GDP_PPP                  = 5,5 milijard USD
|GDP_PPP_rank             = 184.
|GDP_PPP_year             = 2021
|GDP_PPP_per_capita       = 35.484 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 45.
|currency                 = [[karibski gulden]] 
|currency_code            = XCG
|time_zone                = [[atlantski standardni čas|AST]]
|utc_offset               = -4
|cctld                    = [[.cw]]
|calling_code             = +5999
|footnote1                = in [[angleščina|angleško]].
|footnote2                = 
}}

'''Curaçao''' ({{IPA-nl|kyːraːˈsʌu, kuːr-|lang|nl-Curaçao.ogg}};&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mangold|first=Max|title=Aussprachewörterbuch|publisher=Duden Verlag|year=2005|isbn=978-3-411-04066-7|editor-last=Franziska Münzberg|location=Mannheim|chapter=Curaçao|chapter-url=https://www.duden.de/}}&lt;/ref&gt; {{lang-pap|Kòrsou}}, {{IPA-pap|ˈkɔrsɔu̯|}}) je otoška država [[Mali Antili|Malih Antilov]] v južnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]] in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od [[Venezuela|venezuelske]] obale. Je konstituivna dežela ({{Jezik-nl|land}}) Kraljevine Nizozemske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook – Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupaj z [[Aruba|Arubo]] in Bonairejem tvori ABC otoke. Skupaj se Curaçao, Aruba in drugi nizozemski otoki v [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo Nizozemski Karibi.

Curaçao je bil prej del [[Kolonija (geografija)|kolonije]] Curaçao in Odvisni teritorij od 1815 do 1954, pozneje pa [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] od 1954 do 2010 kot »otoško ozemlje Curaçao« &lt;ref&gt;Angleško ime, ki ga uporabljata vlada Curaçao in vlada Nizozemskih Antilov (angleščina je bila uradni jezik Nizozemskih Antilov in otoškega ozemlja Curaçao)&lt;/ref&gt; ({{Jezik-nl|Eilandgebied Curaçao}}, Papiamento: Teritorio Insular di Korsou) in se zdaj uradno imenuje '''Dežela Curaçao''' ({{Jezik-nl|Land Curaçao}},&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722200254/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|archivedate=22 July 2011}}&lt;/ref&gt; Papiamento:  Pais Korsou).&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090902205625/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archivedate=2 September 2009}}&lt;/ref&gt; Vključuje glavni otok Curaçao in veliko manjši, nenaseljen otok Klein Curaçao (Mali Curaçao).&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Curaçao ima 160.000 prebivalcev  (ocena april 2026) in območje 444 km; njegovo glavno mesto je Willemstad.

== Etimologija ==
Ena od razlag za ime otoka je, da je bil ''Curaçao'' [[Eksonim in endonim|avtonim]], s katerim so se identificirala njegova staroselska ljudstva.&lt;ref&gt;Joubert and Van Buurt, 1994&lt;/ref&gt; Zgodnja španska poročila podpirajo to teorijo, saj se domorodna ljudstva omenjajo kot ''Indios Curaçaos''.&lt;ref name=&quot;curacao-nature&quot;&gt;[http://www.curacao-nature.com/curacao &quot;Curaçao&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224165042/http://www.curacao-nature.com/curacao |date=2021-02-24 }}, Curaçao-nature.com, 2005–2016.&lt;/ref&gt;

Od leta 1525 je bil otok na španskih zemljevidih predstavljen kot ''Curaçote, Curasaote, Curasaore'' in celo ''Curacaute''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://decolonialatlas.wordpress.com/2015/02/02/taino-names-of-the-caribbean-islands/|title=Taino Names of the Caribbean Islands|date=2 February 2015}}&lt;/ref&gt; Do 17. stoletja se je na večini zemljevidov pojavil kot ''Curaçao'' ali ''Curazao''. Na zemljevidu, ki ga je leta 1562 v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ustvaril Hieronymus Cock, se je otok imenoval ''Qúracao.''&lt;ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/map_item.pl?data=/home/www/data/gmd/gmd3/g3290/g3290/ct000342.jp2&amp;style=dsxpmap&amp;itemLink=r?ammem/gmd:@filreq(@field(NUMBER+@band(g3290+ct000342))+@field(COLLID+dsxpmap))&amp;title=Americae%20sive%20qvartae%20orbis%20partis%20nova%20et%20exactissima%20descriptio%20%2f%20avtore%20Diego%20Gvtiero%20Philippi%20Regis%20Hisp.%20etc.%20Cosmographo%20;%20Hiero.%20***%20excvde%201562%20;%20Hieronymus%20***%20excude%20cum%20gratia%20et%20priuilegio%201562. Cock's 1562 map], Library of Congress website&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Predkolonialno obdobje ===
[[Slika:1562_Americae-Gutierrez_map_10hrs-inn_Sth-Florida-Cuba-Spagnola-Benezuela-to-Lesser-Antilles.jpg|levo|sličica| Zemljevid iz leta 1562, na katerem je Curaçao označen kot Qúracao]]
[[Slika:Curaçao1836.png|levo|sličica| Zemljevid Curaçaoa iz leta 1836]]
Prvotni prebivalci Curaçaa so bili [[Ameriški staroselci]] Aravak in Caquetio.&lt;ref name=&quot;The History of Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njihovi predniki so se na otok priselili s celinske [[Južna Amerika|Južne Amerike]], verjetno več sto let pred prvim prihodom Evropejcev.

=== Španska kolonizacija ===
Prvi Evropejci, za katere je zapisano, da so videli otok, so bili člani španske odprave pod vodstvom Alonsa de Ojede leta 1499. Španci [[Suženjstvo|so zasužnjili]] večino Aravakov za [[prisilno delo]] v svoji koloniji [[Hispaniola]], a samemu otoku so posvečali malo pozornosti. Leta 1515 je bilo skoraj vseh 2000 tam živečih Caquetijev prepeljanih kot sužnji v Hispaniolo.

Od leta 1499 je Curaçao služil kot most za špansko raziskovanje in osvajanje ozemelj v severni Južni Ameriki. Španci so se na otoku naselili leta 1527. Skozi 16. stoletje so vladali Curaçau kot otoškemu delu province Venezuele, ki so ga upravljali s celine, preden so ga postopoma opustili, ko je kolonizacija celine napredovala. Ena najstarejših pisnih omemb otoka je v arhivu glavnega javnega mestnega registra [[Caracas|Caracasa]] v Venezueli. V dokumentu z dne 9. decembra 1595 piše, da je Francisco Montesinos, [[duhovnik]] in [[vikar]] »Yslas de Curasao, Aruba in Bonaire«, svoje pooblastilo podelil Pedru Gutiérrezu de Lugu, prebivalcu Caracasa, da pobere svojo cerkveno plačo iz kraljeve zakladnice [[Filip II. Španski|španskega kralja Filipa II.]].

Španci so na Curaçao prinesli številne drevesne, rastlinske in živalske vrste, vključno s konji, ovcami, kozami, prašiči in govedom iz Evrope in drugih španskih kolonij. Na splošno so se uvožene ovce, koze in govedo obnesle relativno dobro. Caquetios in Španci so govedo prosto pasli po nasadih kunukuja in [[Savana|savanah]].

=== Nizozemska kolonialna vladavina ===
Leta 1634 je med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] za neodvisnost med [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemsko]] in Španijo [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] pod vodstvom admirala Johanna van Walbeecka vdrla na otok; Španci so se avgusta predali v San Juanu. Približno 30 Špancev in veliko avtohtonih prebivalcev je bilo nato deportiranih v Santa Ano de Coro v Venezueli. Približno 30 družin Taíno je smelo živeti na otoku, medtem ko so se tam začeli naseljevati nizozemski kolonisti. Nizozemska zahodnoindijska družba je ustanovila glavno mesto Willemstad na bregovih zaliva, imenovanega Schottegat; naravno pristanišče se je izkazalo za idealen kraj za trgovino. Trgovina in ladijski promet – ter piratstvo – sta postala najpomembnejša gospodarska dejavnost Curaçaa. Kasneje je postalo glavna panoga rudarjenje soli. Od leta 1662 je nizozemska zahodnoindijska družba Curaçao naredila za središče atlantske trgovine s sužnji, ki je na otok pogosto pripeljala sužnje iz zahodne Afrike, preden jih je prodala drugam na Karibih in španski glavnini.

[[Sefardski Judje]], ki so bežali pred preganjanjem v Španiji in na Portugalskem, so poiskali varno zatočišče v nizozemski Braziliji in [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]]. Mnogi so se naselili na Curaçau, kjer so pomembno prispevali k njegovi civilni družbi, kulturnemu razvoju in gospodarski blaginji.&lt;ref name=&quot;history&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Curacao.html|title=Curacao Virtual Jewish History Tour|website=jewishvirtuallibrary.org}}&lt;/ref&gt;

V [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] 1672–1678 je francoski grof [[Jean II. d'Estrées|Jean II. d'Estrées]] načrtoval napad na Curaçao. Njegova flota – 12 bojnih ladij, tri zažigalne ladje, dve transportni ladji, [[Bolniška ladja|bolnišnična ladja]] in 12 [[gusarstvo|zasebnikov]] – je doživela katastrofo, izgubila je sedem vojakov in dve drugi ladji, ko so udarili na grebene pred arhipelagom Las Aves. Resna navigacijska napaka se je zgodila 11. maja 1678, teden dni po tem, ko je flota odplula iz Saint Kittsa. V spomin na ta tesen pobeg pred invazijo je Curaçao dogodke zaznamoval z dnevom zahvale, ki so ga praznovali desetletja v 18. stoletju. 
[[Slika:Curaçao,_Broad_Street.jpg|sličica| Willemstad, 1885]]

Številni nizozemski kolonisti so postali premožni zaradi trgovine s sužnji, in so v glavnem mestu Willemstad zgradili impresivne kolonialne stavbe; mesto je od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivo ''Historic Area of Willemstad, Inner City and Harbour, Curaçao'' (Zgodovinsko območje Willemstad, notranje mesto in pristanišče, Curaçao).&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/819]&lt;/ref&gt;  

Leta 1795 se je pod vodstvom Tule Rigauda, Louisa Mercierja, Bastiana Karpate in Pedra Wakaoa zgodil velik upor sužnjev. Do 4000 sužnjev na severozahodnem Curaçau se je uprlo, več kot 1000 pa jih je sodelovalo v daljših streljanjih. Po mesecu dni so lastniki sužnjev uspeli zatreti upor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|title=Curaçao History|publisher=Papiamentu.net|accessdate=2010-10-10|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601092637/http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RXsBJzA61lcC&amp;pg=PA525|title=Encyclopedia of Slave Resistance and Rebellion|last=Rodriguez|first=Junius P.|date=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313332739|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Luis_Brión_2012_000.jpg|sličica| Luis Brión, venezuelski admiral, rojen na Curaçau]]
[[Slika:The_colorful_buildings_of_the_Handelskade_in_Willemstad,_Curaçao.jpg|sličica| Barvite zgradbe Handelskade v Willemstadu, Curaçao]]

Bližina Curaçaa Južni Ameriki je povzročila interakcijo s kulturami obalnih območij več kot stoletje po neodvisnosti Nizozemske od Španije. Arhitekturne podobnosti je mogoče opaziti med soseskami Willemstad iz 19. stoletja in bližnjim venezuelskim mestom Coro v državi Falcón&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/658]&lt;/ref&gt;, ki je prav tako uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Nizozemska je vzpostavila gospodarske vezi s [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestvom Nova Granada]], ki je vključevalo današnji državi [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. V 19. stoletju so bili Kurasavčani, kot sta Manuel Piar in Luis Brión, vidno vključeni v osamosvojitvene vojne Venezuele in Kolumbije. Politični begunci s celine, kot je [[Simon Bolivar]], so se ponovno zbrali na Curaçau.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://curacao-art.com/galleries/octagon-museum/|title=Octagon Museum – Curaçao Art}}&lt;/ref&gt;  

V 18. in 19. stoletju so Britanci večkrat napadli otok, predvsem v letih 1800, 1804 in od 1807 do 1815.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.britishempire.co.uk/maproom/curacao.htm|title=Curacao in the British Empire}}&lt;/ref&gt;

Stabilna nizozemska vladavina se je vrnila leta 1815 ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je bil otok vključen v kolonijo Curaçao in Odvisni teritoriji.&lt;ref name=&quot;curacao-travelguide.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=2019-07-15|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nizozemci so leta 1863 odpravili suženjstvo, kar je povzročilo velike spremembe v gospodarstvu s prehodom na [[mezdno delo]]. Nekateri prebivalci Curaçaoa so emigrirali na druge otoke, na primer na [[Kuba|Kubo]], da bi delali v nasadih sladkornega trsa. Drugi nekdanji sužnji niso imeli kam iti in so nadaljevali z delom za lastnike plantaž po sistemu zakupnikov,&lt;ref&gt;Called &quot;Paga Tera&quot;&lt;/ref&gt; v katerem so nekdanji sužnji zakupili zemljo od nekdanjih gospodarjev in večino svojega pridelka plačevali lastnikom kot najemnino. Sistem je trajal do začetka 20. stoletja. 

Zgodovinsko gledano nizozemščina na otoku ni bila razširjena zunaj kolonialne uprave, vendar se je njena uporaba povečala v poznem 19. in začetku 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Putte&quot;&gt;''Dede pikiña ku su bisiña: Papiamentu-Nederlands en de onverwerkt verleden tijd''. van Putte, Florimon., 1999.&lt;/ref&gt; Študente na Curaçau, Arubi in Bonaireju so poučevali pretežno v španščini do poznega 17. stoletja, ko so Britanci zavzeli vse tri otoke. Poučevanje španščine je bilo obnovljeno, ko se je leta 1815 nadaljevala nizozemska vladavina. Prav tako so bila vložena prizadevanja za uvedbo široko razširjenega dvojezičnega nizozemskega in papiamentskega izobraževanja v poznem 19. stoletju.&lt;ref&gt;Van Putte 1999.&lt;/ref&gt;

=== 20. in 21. stoletje ===
Leta 1929 je Curaçao napadel poveljnik venezuelskih upornikov Rafael Simón Urbina, ki je ugrabil guvernerja Leonardusa Albertusa Fruytierja. V odgovor so Nizozemci povečali svojo vojaško prisotnost na otoku. &lt;ref name=&quot;mindef&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|title=Overval op fort Amsterdam in Willemstad op Curaçao door de Venezolaanse revolutionair Urbina (8 juni 1929)|language=nl|publisher=Ministry of Defense|accessdate=8 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328061718/http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|archivedate=28 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zum.de/whkmla/military/lowcountries/milxnederland.html|title=WHKMLA: List of Wars of the Dutch Republic / Netherlands}}&lt;/ref&gt;

Leta 1954 so se Curaçao in druge nizozemske karibske kolonije združile v [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]]. Nezadovoljstvo z na videz podrejenim odnosom Curaçaa do Nizozemske, nenehna rasna diskriminacija in porast [[Brezposelnost|brezposelnosti]] zaradi odpuščanj v naftni industriji so leta 1969 privedli do vrste nemirov.&lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, p. 81, Oostindie &amp; Klinkers 2013, p. 98, &quot;Striking Oil Workers Burn, Loot in Curacao&quot;.&lt;/ref&gt; Nemiri so v Willemstadu povzročili dve smrti, številne poškodbe in hudo škodo. V odgovor je nizozemska vlada uvedla daljnosežne reforme, ki so Afro-Kurakavčanom omogočile večji vpliv na politično in gospodarsko življenje otoka ter povečale pomen lokalnega jezika Papiamentu. &lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, pp. 100&amp;#x2013;101, Sharpe 2015, p. 122, Verton 1976, p. 90, &quot;Nieuwe ministers legden eed af&quot; (in Dutch). &lt;/ref&gt;
[[Slika:Dutch_soldier,_1969_Curaçao_uprising.png|desno|sličica| Nizozemski vojak v patrulji v Willemstadu po nemirih leta 1969]]

Sredi 1980-ih je ''Shell'' prodal svojo rafinerijo za simbolični znesek enega antilskega guldna lokalnemu vladnemu [[Konzorcij|konzorciju]]. V zadnjih letih je bila stara rafinerija predmet tožb, ki trdijo, da njene emisije, vključno z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] in [[Prašni delci|trdnimi delci]], močno presegajo varnostne standarde.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|work=Reuters|date=30 June 2008|title=Curaçao refinery sputters on, despite emissions|url=http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|accessdate=30 June 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111181434/http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vladni konzorcij odda rafinerijo v najem venezuelski državni naftni družbi PDVSA.

Curaçao naj bi 1. julija 2007 postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, tako kot Aruba in Nizozemski Antili. 28. novembra 2006 je bila sprememba odložena, ko je otoški svet zavrnil memorandum o razjasnitvi postopka. Nov otoški svet je ta sporazum ratificiral 9. julija 2007.&lt;ref name=&quot;approved&quot;&gt;{{Navedi splet|last=The Daily Herald St. Maarten|title=Curaçao IC ratifies 2 November accord|url=http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|date=9 July 2007|accessdate=13 July 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711181904/http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|archivedate=11 July 2007}}&lt;/ref&gt; 15. decembra 2008 naj bi Curaçao ponovno postal ločena dežela znotraj Kraljevine Nizozemske. Nezavezujoči referendum o tej potezi je bil 15. maja 2009 v Curaçau; Podprlo ga je 52 odstotkov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190607042327/https://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archivedate=7 June 2019|title=Curaçao referendum approves increasing autonomy|publisher=Newser|date=15 May 2009|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt;

==== Od razpada Nizozemskih Antilov ====
Razpustitev Nizozemskih Antilov je začela veljati 10. oktobra 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|title=New constitutional order – Caribbean Parts of the Kingdom – Government.nl|first=Ministerie van Binnenlandse Zaken en|last=Koninkrijksrelaties|website=Government.nl|accessdate=23 August 2017|date=13 December 2011|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607111857/https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet| url=http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004012255/http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archivedate=4 October 2009|title=NOS Nieuws&amp;nbsp;– Antillen opgeheven op 10-10-2010|publisher=Nos.nl|date=18 November 2009|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Curaçao je postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, pri čemer je kraljestvo obdržalo odgovornost za obrambo in [[Zunanja politika|zunanjo politiko]]. Kraljestvo je bilo zadolženo tudi za nadzor nad financami otoka v okviru dogovora o odpisu dolgov, o katerem sta se dogovorila oba.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-11511355|work=BBC News|title=Status change means Dutch Antilles no longer exists|date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Prvi premier Curaçaa je bil Gerrit Schotte. Leta 2012 ga je nasledil ''začasni'' Stanley Betrian. Po volitvah leta 2012 je Daniel Hodge 31. decembra 2012 postal tretji premier.&lt;ref name=&quot;Hodge&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.nrc.nl/nieuws/2012/12/31/curacao-heeft-een-nieuw-tussenkabinet-dat-vooral-moet-bezuinigen/|title=Curaçao heeft een tussenkabinet, dat vooral moet bezuinigen|language=nl|date=31 December 2012|accessdate=31 December 2012}}&lt;/ref&gt; Demisionarski kabinet je vodil do 7. junija 2013, ko je zaprisegel nov kabinet pod vodstvom Ivarja Asjesa.&lt;ref name=&quot;Asjes&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://nos.nl/artikel/515584-regering-curacao-beedigd.html|title=Regering Curaçao beëdigd|language=nl|date=7 June 2013|accessdate=7 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Curaçao avtonomen, se je Nizozemska vmešala v njegove zadeve, da bi zagotovila izvedbo parlamentarnih volitev in pomagala pri dokončnem oblikovanju točnih proračunov. Julija 2017 je Curaçavski premier Eugene Rhuggenaath dejal, da želi, da Curaçao prevzame vso odgovornost za svoje zadeve, vendar je prosil za več sodelovanja in pomoči Nizozemske s predlogi za bolj inovativne pristope, ki bi Curaçau pomagali uspeti in povečati njegov [[življenjski standard]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|title=Curaçao Prime Minister wants to do business with the Netherlands|date=4 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202227/http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|title=Premier Rhuggenaath participates High Level Political Forum in New York|date=17 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202230/http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nizozemska vlada je vlado Curaçaa opomnila, da je pomagala pri pogajanjih o rafineriji nafte s Kitajci »ob številnih priložnostih«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|title=On numerous occasions the Netherlands has offered assistance with Oil Refinery negotiations|date=10 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729002545/http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Curacao_Dushi_(34800928041).jpg|sličica|Pogled iz zraka na obalo Curaçaa]]
[[Slika:Curaçao2021OSM.png|sličica|Povečan, podroben zemljevid Curaçaa]]
=== Plaže ===
Curaçao ima veliko število plaž. Večina jih je na južni strani otoka. Najbolj znani so:
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Baya Beach]]
* [[Blue Bay]]
* [[Boca Sami]]
* Daaibooi
* [[Grote Knip]] (''Kenepa Grandi'')
* [[Kleine Knip]] (''Kenepa Chiki'')
* Kokomo Beach
* Mambo Beach
* Piscaderabaai
* [[Playa Forti]]
* [[Playa Jeremi]]
* Playa Kas Abao
* Playa Kalki
* Playa Kanoa
* Playa Lagun
* Playa Porto Marie
* Playa Santa Cruz
* Playa Santa Barbara
* Seaquarium Beach
* Sint Michielsbaai
* Vaersenbaai 
* Westpunt
{{div col end}}
 Curaçao ima skupaj 37 plaž.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ruepert|first=Maaike|date=2014-11-25|title=De 37 stranden van Curaçao in kaart|url=https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|accessdate=2021-03-04|website=Algemeen Dagblad|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115104733/https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|archivedate=15 January 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Trdnjave ===
[[Slika:Curacao_Fort_Beekenburg_Luftbild_(34873603326).jpg|sličica|Fort Beekenburg, zaliv Caracas, Curaçao]]
Ko so leta 1634 prispeli Nizozemci, so zgradili utrdbe na ključnih točkah po otoku, da bi se zaščitili pred tujimi silami, zasebniki in pirati. Še danes je šest najbolje ohranjenih utrdb:

* [[Trdnjava Amsterdam (Curaçao)|Utrdba Amsterdam]] (1635)
* Utrdba Beekenburg (1703)
* [[Trdnjava Nassau (Curaçao)|Utrdba Nassau]] (1797)
* Waterfort (1826)
* Utrdba Rif (1828) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://riffortcuracao.com/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110509200837/http://riffortcuracao.com/|archivedate=9 May 2011|title=Riffort|publisher=Riffortcuracao.com|accessdate=20 May 2014}}&lt;/ref&gt;
* Utrdba Piscadera Bay (zgrajena med 1701 in 1704)

[[Slika:Bohrinsel_Curacao_(34800864151).jpg|sličica| Naftna poščad na morju v Curaçau]]Poleg Svetega Martina Curaçao kot svojo valuto uporablja karibski gulden, ki je 31. marca 2025 nadomestil nizozemski antilski gulden.&lt;ref&gt;{{cite web | title=CBCS Confidently Awaits the Introduction of the Caribbean Guilder | website=721news.com | date=2025-03-30 | url=https://www.721news.com/2025/03/cbcs-confidently-awaits-the-introduction-of-the-caribbean-guilder/ | access-date=2025-04-07}}&lt;/ref&gt; Njegovo gospodarstvo je dobro razvito, podpira visok življenjski standard, se uvršča na 46. mesto na svetu po BDP (PKS) na prebivalca in na 27. mesto na svetu po [[Seznam držav po BDP na prebivalca|nominalnem BDP na prebivalca]] . Curaçao ima gospodarstvo z visokimi dohodki, kot ga opredeljuje [[Svetovna banka]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The World Bank|title=Excel file of historical classifications by income.|url=http://databank.worldbank.org/data/download/site-content/OGHIST.xls|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How are the income group thresholds determined? – World Bank Data Help Desk|url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/378833-how-are-the-income-group-thresholds-determined|website=datahelpdesk.worldbank.org|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt; Dejavnosti, povezane s pristaniščem Willemstad, kot je cona proste trgovine, pomembno prispevajo k gospodarstvu.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook- Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Da bi dosegla večjo gospodarsko diverzifikacijo, vlada curaçaoa  povečuje svoja prizadevanja za privabljanje več tujih naložb.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Ta politika, imenovana politika &quot;odprtih rok&quot;, se močno osredotoča na privabljanje podjetij z [[Informacijska tehnika|informacijsko tehnologijo]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.curacao-law.com/wp-content/uploads/2006/08/Investors%20Guide%20Curacao%202006.pdf|title=An investor's guide to the welcoming island of Curaçao|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mindmagnet.com|url=http://www.ecommerceatcuracao.com/corporate.htm|title=Ecommerce at Curaçao Corporate|publisher=Ecommerceatcuracao.com|date=1 March 2001|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.investcuracao.com/01e01.html|title=Economic Data Overview|publisher=Investcuracao.com|accessdate=23 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228080942/http://www.investcuracao.com/01e01.html|archivedate=2009-02-28}}&lt;/ref&gt;

Čeprav ima turizem pomembno vlogo v gospodarstvu Curaçaa, je otok manj odvisen od turizma kot številne druge karibske države. Večina turistov prihaja na Curaçao iz Nizozemske, vzhodnih ZDA in Južne Amerike.  Curaçao je bil s 610.186 potniki na križarjenjih leta 2013 vodilni na Karibih po rasti turizma s križarjenja, kar je 41,4 % več kot leto prej.&lt;ref name=&quot;CaribbeanInTourismGrowth&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.caribjournal.com/2014/02/14/curacao-leading-caribbean-in-cruise-tourism-growth/|title=Curaçao Leading Caribbean in Cruise Tourism Growth|publisher=Caribjournal.com|date=14 February 2014|accessdate=14 February 2014}}&lt;/ref&gt; Mednarodno letališče Hato je v letu 2013 sprejelo 1.772.501 potnikov in napovedalo kapitalske naložbe v skupni vrednosti 48 USD milijonov, namenjenih preoblikovanju letališča v regionalno vozlišče.

=== Vera ===
* [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]]:  69,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=Central America and Caribbean: Curaçao|date=19 October 2021|publisher=CIA The World Factbook|accessdate=2022-02-13|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Adventizem|adventisti]]: 9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Evangeljske Cerkve|evangeličanski]]: 8,9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Binkoštništvo|binkoštni]]: 7,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugi [[Protestantizem|protestanti]]: 3,2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Jehovove priče]]: 2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugo: 3,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nobena: 10 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nedoločeno: 0,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;


== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes|last2=Robert Rojer|title=Jan Gerard Palm Music Scores: Waltzes, Mazurkas, Danzas, Tumbas, Polkas, Marches, Fantasies, Serenades, a Galop and Music Composed for Services in the Synagogue and the Lodge|publisher=Amsterdam: Broekmans &amp; Van Poppel|year=2008|url=http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226182057/http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archivedate=26 December 2008}}
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes I.M.|last2=Rojer, Robert A.|title=Jan Gerard Palm: Life and Work of a Musical Patriarch in Curaçao (In Dutch language)|publisher=Leiden: KITLV|year=2008|url=http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925102829/http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archivedate=2009-09-25}}
* {{Navedi knjigo|last=Palm, Edgar|title=Muziek en musici van de Nederlandse Antillen|publisher=Curaçao: E. Palm|year=1978|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040605232842/http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archivedate=2004-06-05}}
* {{Navedi knjigo|last=Boskaljon, Rudolph|title=Honderd jaar muziekleven op Curaçao|series=Anjerpublicaties 3|publisher=Assen: Uitg. in samenwerking met het Prins Bernhard fonds Nederlandse Antillen door Van Gorcum|year=1958|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040202085423/http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archivedate=2004-02-02}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Curaçao}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ Curaçao]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]].
* [http://www.gobiernu.cw/nl/ Government of Curaçao] {{In lang|nl}}
* [http://www.gobiernu.cw/pap/ Government of Curaçao] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191113231548/https://www.gobiernu.cw/pap/ |date=2019-11-13 }} {{In lang|pap}}
* [http://www.curacao.com/ Curaçao Tourism Board]
* [https://www.instagram.com/curacao/ Curaçao Official Instagram Account]
* [https://web.archive.org/web/20130901005056/http://buskami.info/ Directory and information guide for Curaçao]
* [https://web.archive.org/web/20140713170159/http://www.undp.org.tt/NA/MDGReportCURandSXM.pdf First Millennium Development Goals and Report. Curaçao and Sint Maarten. 2011]


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Curaçao| ]]
[[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Nizozemskem]]</text>
      <sha1>98nwskyu68tyvtbpr6qlnf0weg2vyln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686622</id>
      <parentid>6686617</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:15:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno iz en wiki</comment>
      <origin>6686622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36928" sha1="3o4bnj48su8vd0dnhpa0awjmu4x8xjq" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| name = {{lang|pap|Kòrsou}}
| native_name = Curaçao
| settlement_type = [[Kraljevina Nizozemska|Konstitutivna dežela Kraljevine Nizozemske]]
| official_name = Dežela Curaçao&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|nl|Land Curaçao}}}}&lt;br /&gt;{{nobold|{{native name|pap|Pais Kòrsou}}}}
| image_flag = Flag of Curaçao.svg
| flag_size = 125px
| flag_link = Zastava Curaçao
| image_seal = Coat of arms of Curaçao.svg
| seal_size = 85px
| seal_type = Grb
| seal_link = 
| anthem = &quot;Himno di Kòrsou&quot;&lt;br /&gt;({{Lang-en|&quot;Himna Curaçao&quot;}})&lt;div style=&quot;display:inline-block;margin-top:0.4em;&quot;&gt;{{center|[[File:Curacaoanthem.ogg]]}}&lt;/div&gt;
| image_map = Curacao in its region.svg
| map_alt = Lokacija Curaçao
| map_caption = Lokacija Curaçao (obkroženo z rdečo)
| mapsize = 290px
| subdivision_type = [[država]]
| subdivision_name = [[Nizozemska]]
| established_title = [[Razdružitev Nizozemskih Antilov|Pred razdružitvijo]]
| established_date = [[Nizozemski Antili]]
| established_title2 = Status države
| established_date2 = 10. oktober 2010|official_languages  [[nizozemščina]], [[papiamento]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|demonym                  = Kurasavčan, Kurasavčanka
|capital                  = [[Willemstad]]
|latd=12 |latm=7 |latNS=N |longd=68 |longm=56 |longEW=W
|largest_city             = glavno mesto
| ethnic_groups = 75,4% Curaçao&lt;br /&gt;9% [[Nizozemci]]&lt;br /&gt;3,6% [[Dominikanci]]&lt;br /&gt;3% [[Kolumbijci]]&lt;br /&gt;1,2% [[Haitčani]]&lt;br /&gt;1,2% [[Surinamci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Venezuelci]]&lt;br /&gt;1,1% [[Aruba]]&lt;br /&gt;0,9% neopredeljeni&lt;br /&gt;6% drugi&lt;ref name=&quot;cia.gov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |title=The World Factbook – Central Intelligence Agency |website=cia.gov |access-date=29 December 2019 |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year = 2018
|government_type          = [[Parlamentarni sistem]]  [[ustavna monarhija]] 
|leader_title1            = kralj
|leader_name1             = [[Viljem-Aleksander Nizozemski]]
|leader_title2            = [[guverner]]
|leader_name2             = Mauritsz de Kort
|leader_title3            = predsednik vlade
|leader_name3             = Gilmar Pisas
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note         = od [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]
|established_event1       = datum
|established_date1        = 10. oktober 2010
|land_area_rank           = 214.
|area_magnitude           = 1 E8
|area_km2                     = 444&lt;ref name=&quot;rijksoverheid.nl&quot;&gt;{{Cite web |title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |website=Rijksoverheid |date=19 May 2015 |language=nl |access-date=10 January 2020 |archive-date=13 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230513082052/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|percent_water            = zanemarljiv
| population_census           = 155.,826&lt;ref name=&quot;Central Bureau of Statistics Curaçao&quot;&gt;{{Cite web |title=First results 2023 pop census Curaçao |date=April 2023 |url=https://www.cbs.cw/cbs-presents-the-first-results-of-the-2023-census }}&lt;/ref&gt;
| population_census_year      = 2023
|population_estimate      = 160.000
|population_estimate_rank = 190.
|population_estimate_year = 2026
|population_density_km2       = 349,13
|population_density_rank  = 
|GDP_PPP                  = 5,5 milijard USD
|GDP_PPP_rank             = 184.
|GDP_PPP_year             = 2021&lt;ref&gt;{{Cite web |last=van der Molen |first=Maarten |date=19 September 2013 |title=Country Report Curaçao |url=https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |access-date=23 August 2017 |website=RaboResearch – Economic Research |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823204303/https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_per_capita       = 35.484 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 45.
| HDI                         = 0,811 &lt;!--number only--&gt;
| HDI_year                    = 2012&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change                  = &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref                     =&lt;ref&gt;{{cite web |title=Human Development Index (HDI): Korte Notitie inzake de berekening van de voorlopige Human Development Index (HDI) voor Curaçao |date=20 December 2013 |url=http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20&amp;%20Social%20Security-20140511112021.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713230223/http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20%26%20Social%20Security-20140511112021.pdf |publisher=Centraal Bureau voor de Statistiek |language=nl |archive-date=13 July 2015 }}&lt;/ref&gt;
|currency                 = [[karibski gulden]] 
|currency_code            = XCG
|time_zone                = [[atlantski standardni čas|AST]]
|utc_offset               = -4
|cctld                    = [[.cw]]
|calling_code             = +5999
|footnote1                = in [[angleščina|angleško]].
|footnote2                = 
}}

'''Curaçao''' ({{IPA-nl|kyːraːˈsʌu, kuːr-|lang|nl-Curaçao.ogg}};&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mangold|first=Max|title=Aussprachewörterbuch|publisher=Duden Verlag|year=2005|isbn=978-3-411-04066-7|editor-last=Franziska Münzberg|location=Mannheim|chapter=Curaçao|chapter-url=https://www.duden.de/}}&lt;/ref&gt; {{lang-pap|Kòrsou}}, {{IPA-pap|ˈkɔrsɔu̯|}}) je otoška država [[Mali Antili|Malih Antilov]] v južnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]] in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od [[Venezuela|venezuelske]] obale. Je konstituivna dežela ({{Jezik-nl|land}}) Kraljevine Nizozemske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook – Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupaj z [[Aruba|Arubo]] in Bonairejem tvori ABC otoke. Skupaj se Curaçao, Aruba in drugi nizozemski otoki v [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo Nizozemski Karibi.

Curaçao je bil prej del [[Kolonija (geografija)|kolonije]] Curaçao in Odvisni teritorij od 1815 do 1954, pozneje pa [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] od 1954 do 2010 kot »otoško ozemlje Curaçao« &lt;ref&gt;Angleško ime, ki ga uporabljata vlada Curaçao in vlada Nizozemskih Antilov (angleščina je bila uradni jezik Nizozemskih Antilov in otoškega ozemlja Curaçao)&lt;/ref&gt; ({{Jezik-nl|Eilandgebied Curaçao}}, Papiamento: Teritorio Insular di Korsou) in se zdaj uradno imenuje '''Dežela Curaçao''' ({{Jezik-nl|Land Curaçao}},&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722200254/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|archivedate=22 July 2011}}&lt;/ref&gt; Papiamento:  Pais Korsou).&lt;ref&gt;Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090902205625/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archivedate=2 September 2009}}&lt;/ref&gt; Vključuje glavni otok Curaçao in veliko manjši, nenaseljen otok Klein Curaçao (Mali Curaçao).&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Curaçao ima 160.000 prebivalcev  (ocena april 2026) in območje 444 km; njegovo glavno mesto je Willemstad.

== Etimologija ==
Ena od razlag za ime otoka je, da je bil ''Curaçao'' [[Eksonim in endonim|avtonim]], s katerim so se identificirala njegova staroselska ljudstva.&lt;ref&gt;Joubert and Van Buurt, 1994&lt;/ref&gt; Zgodnja španska poročila podpirajo to teorijo, saj se domorodna ljudstva omenjajo kot ''Indios Curaçaos''.&lt;ref name=&quot;curacao-nature&quot;&gt;[http://www.curacao-nature.com/curacao &quot;Curaçao&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224165042/http://www.curacao-nature.com/curacao |date=2021-02-24 }}, Curaçao-nature.com, 2005–2016.&lt;/ref&gt;

Od leta 1525 je bil otok na španskih zemljevidih predstavljen kot ''Curaçote, Curasaote, Curasaore'' in celo ''Curacaute''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://decolonialatlas.wordpress.com/2015/02/02/taino-names-of-the-caribbean-islands/|title=Taino Names of the Caribbean Islands|date=2 February 2015}}&lt;/ref&gt; Do 17. stoletja se je na večini zemljevidov pojavil kot ''Curaçao'' ali ''Curazao''. Na zemljevidu, ki ga je leta 1562 v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ustvaril Hieronymus Cock, se je otok imenoval ''Qúracao.''&lt;ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/map_item.pl?data=/home/www/data/gmd/gmd3/g3290/g3290/ct000342.jp2&amp;style=dsxpmap&amp;itemLink=r?ammem/gmd:@filreq(@field(NUMBER+@band(g3290+ct000342))+@field(COLLID+dsxpmap))&amp;title=Americae%20sive%20qvartae%20orbis%20partis%20nova%20et%20exactissima%20descriptio%20%2f%20avtore%20Diego%20Gvtiero%20Philippi%20Regis%20Hisp.%20etc.%20Cosmographo%20;%20Hiero.%20***%20excvde%201562%20;%20Hieronymus%20***%20excude%20cum%20gratia%20et%20priuilegio%201562. Cock's 1562 map], Library of Congress website&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Predkolonialno obdobje ===
[[Slika:1562_Americae-Gutierrez_map_10hrs-inn_Sth-Florida-Cuba-Spagnola-Benezuela-to-Lesser-Antilles.jpg|levo|sličica| Zemljevid iz leta 1562, na katerem je Curaçao označen kot Qúracao]]
[[Slika:Curaçao1836.png|levo|sličica| Zemljevid Curaçaoa iz leta 1836]]
Prvotni prebivalci Curaçaa so bili [[Ameriški staroselci]] Aravak in Caquetio.&lt;ref name=&quot;The History of Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njihovi predniki so se na otok priselili s celinske [[Južna Amerika|Južne Amerike]], verjetno več sto let pred prvim prihodom Evropejcev.

=== Španska kolonizacija ===
Prvi Evropejci, za katere je zapisano, da so videli otok, so bili člani španske odprave pod vodstvom Alonsa de Ojede leta 1499. Španci [[Suženjstvo|so zasužnjili]] večino Aravakov za [[prisilno delo]] v svoji koloniji [[Hispaniola]], a samemu otoku so posvečali malo pozornosti. Leta 1515 je bilo skoraj vseh 2000 tam živečih Caquetijev prepeljanih kot sužnji v Hispaniolo.

Od leta 1499 je Curaçao služil kot most za špansko raziskovanje in osvajanje ozemelj v severni Južni Ameriki. Španci so se na otoku naselili leta 1527. Skozi 16. stoletje so vladali Curaçau kot otoškemu delu province Venezuele, ki so ga upravljali s celine, preden so ga postopoma opustili, ko je kolonizacija celine napredovala. Ena najstarejših pisnih omemb otoka je v arhivu glavnega javnega mestnega registra [[Caracas|Caracasa]] v Venezueli. V dokumentu z dne 9. decembra 1595 piše, da je Francisco Montesinos, [[duhovnik]] in [[vikar]] »Yslas de Curasao, Aruba in Bonaire«, svoje pooblastilo podelil Pedru Gutiérrezu de Lugu, prebivalcu Caracasa, da pobere svojo cerkveno plačo iz kraljeve zakladnice [[Filip II. Španski|španskega kralja Filipa II.]].

Španci so na Curaçao prinesli številne drevesne, rastlinske in živalske vrste, vključno s konji, ovcami, kozami, prašiči in govedom iz Evrope in drugih španskih kolonij. Na splošno so se uvožene ovce, koze in govedo obnesle relativno dobro. Caquetios in Španci so govedo prosto pasli po nasadih kunukuja in [[Savana|savanah]].

=== Nizozemska kolonialna vladavina ===
Leta 1634 je med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] za neodvisnost med [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemsko]] in Španijo [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] pod vodstvom admirala Johanna van Walbeecka vdrla na otok; Španci so se avgusta predali v San Juanu. Približno 30 Špancev in veliko avtohtonih prebivalcev je bilo nato deportiranih v Santa Ano de Coro v Venezueli. Približno 30 družin Taíno je smelo živeti na otoku, medtem ko so se tam začeli naseljevati nizozemski kolonisti. Nizozemska zahodnoindijska družba je ustanovila glavno mesto Willemstad na bregovih zaliva, imenovanega Schottegat; naravno pristanišče se je izkazalo za idealen kraj za trgovino. Trgovina in ladijski promet – ter piratstvo – sta postala najpomembnejša gospodarska dejavnost Curaçaa. Kasneje je postalo glavna panoga rudarjenje soli. Od leta 1662 je nizozemska zahodnoindijska družba Curaçao naredila za središče atlantske trgovine s sužnji, ki je na otok pogosto pripeljala sužnje iz zahodne Afrike, preden jih je prodala drugam na Karibih in španski glavnini.

[[Sefardski Judje]], ki so bežali pred preganjanjem v Španiji in na Portugalskem, so poiskali varno zatočišče v nizozemski Braziliji in [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]]. Mnogi so se naselili na Curaçau, kjer so pomembno prispevali k njegovi civilni družbi, kulturnemu razvoju in gospodarski blaginji.&lt;ref name=&quot;history&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Curacao.html|title=Curacao Virtual Jewish History Tour|website=jewishvirtuallibrary.org}}&lt;/ref&gt;

V [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] 1672–1678 je francoski grof [[Jean II. d'Estrées|Jean II. d'Estrées]] načrtoval napad na Curaçao. Njegova flota – 12 bojnih ladij, tri zažigalne ladje, dve transportni ladji, [[Bolniška ladja|bolnišnična ladja]] in 12 [[gusarstvo|zasebnikov]] – je doživela katastrofo, izgubila je sedem vojakov in dve drugi ladji, ko so udarili na grebene pred arhipelagom Las Aves. Resna navigacijska napaka se je zgodila 11. maja 1678, teden dni po tem, ko je flota odplula iz Saint Kittsa. V spomin na ta tesen pobeg pred invazijo je Curaçao dogodke zaznamoval z dnevom zahvale, ki so ga praznovali desetletja v 18. stoletju. 
[[Slika:Curaçao,_Broad_Street.jpg|sličica| Willemstad, 1885]]

Številni nizozemski kolonisti so postali premožni zaradi trgovine s sužnji, in so v glavnem mestu Willemstad zgradili impresivne kolonialne stavbe; mesto je od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivo ''Historic Area of Willemstad, Inner City and Harbour, Curaçao'' (Zgodovinsko območje Willemstad, notranje mesto in pristanišče, Curaçao).&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/819]&lt;/ref&gt;  

Leta 1795 se je pod vodstvom Tule Rigauda, Louisa Mercierja, Bastiana Karpate in Pedra Wakaoa zgodil velik upor sužnjev. Do 4000 sužnjev na severozahodnem Curaçau se je uprlo, več kot 1000 pa jih je sodelovalo v daljših streljanjih. Po mesecu dni so lastniki sužnjev uspeli zatreti upor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|title=Curaçao History|publisher=Papiamentu.net|accessdate=2010-10-10|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601092637/http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RXsBJzA61lcC&amp;pg=PA525|title=Encyclopedia of Slave Resistance and Rebellion|last=Rodriguez|first=Junius P.|date=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313332739|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Luis_Brión_2012_000.jpg|sličica| Luis Brión, venezuelski admiral, rojen na Curaçau]]
[[Slika:The_colorful_buildings_of_the_Handelskade_in_Willemstad,_Curaçao.jpg|sličica| Barvite zgradbe Handelskade v Willemstadu, Curaçao]]

Bližina Curaçaa Južni Ameriki je povzročila interakcijo s kulturami obalnih območij več kot stoletje po neodvisnosti Nizozemske od Španije. Arhitekturne podobnosti je mogoče opaziti med soseskami Willemstad iz 19. stoletja in bližnjim venezuelskim mestom Coro v državi Falcón&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/658]&lt;/ref&gt;, ki je prav tako uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Nizozemska je vzpostavila gospodarske vezi s [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestvom Nova Granada]], ki je vključevalo današnji državi [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. V 19. stoletju so bili Kurasavčani, kot sta Manuel Piar in Luis Brión, vidno vključeni v osamosvojitvene vojne Venezuele in Kolumbije. Politični begunci s celine, kot je [[Simon Bolivar]], so se ponovno zbrali na Curaçau.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://curacao-art.com/galleries/octagon-museum/|title=Octagon Museum – Curaçao Art}}&lt;/ref&gt;  

V 18. in 19. stoletju so Britanci večkrat napadli otok, predvsem v letih 1800, 1804 in od 1807 do 1815.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.britishempire.co.uk/maproom/curacao.htm|title=Curacao in the British Empire}}&lt;/ref&gt;

Stabilna nizozemska vladavina se je vrnila leta 1815 ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je bil otok vključen v kolonijo Curaçao in Odvisni teritoriji.&lt;ref name=&quot;curacao-travelguide.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=2019-07-15|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nizozemci so leta 1863 odpravili suženjstvo, kar je povzročilo velike spremembe v gospodarstvu s prehodom na [[mezdno delo]]. Nekateri prebivalci Curaçaoa so emigrirali na druge otoke, na primer na [[Kuba|Kubo]], da bi delali v nasadih sladkornega trsa. Drugi nekdanji sužnji niso imeli kam iti in so nadaljevali z delom za lastnike plantaž po sistemu zakupnikov,&lt;ref&gt;Called &quot;Paga Tera&quot;&lt;/ref&gt; v katerem so nekdanji sužnji zakupili zemljo od nekdanjih gospodarjev in večino svojega pridelka plačevali lastnikom kot najemnino. Sistem je trajal do začetka 20. stoletja. 

Zgodovinsko gledano nizozemščina na otoku ni bila razširjena zunaj kolonialne uprave, vendar se je njena uporaba povečala v poznem 19. in začetku 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;Putte&quot;&gt;''Dede pikiña ku su bisiña: Papiamentu-Nederlands en de onverwerkt verleden tijd''. van Putte, Florimon., 1999.&lt;/ref&gt; Študente na Curaçau, Arubi in Bonaireju so poučevali pretežno v španščini do poznega 17. stoletja, ko so Britanci zavzeli vse tri otoke. Poučevanje španščine je bilo obnovljeno, ko se je leta 1815 nadaljevala nizozemska vladavina. Prav tako so bila vložena prizadevanja za uvedbo široko razširjenega dvojezičnega nizozemskega in papiamentskega izobraževanja v poznem 19. stoletju.&lt;ref&gt;Van Putte 1999.&lt;/ref&gt;

=== 20. in 21. stoletje ===
Leta 1929 je Curaçao napadel poveljnik venezuelskih upornikov Rafael Simón Urbina, ki je ugrabil guvernerja Leonardusa Albertusa Fruytierja. V odgovor so Nizozemci povečali svojo vojaško prisotnost na otoku. &lt;ref name=&quot;mindef&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|title=Overval op fort Amsterdam in Willemstad op Curaçao door de Venezolaanse revolutionair Urbina (8 juni 1929)|language=nl|publisher=Ministry of Defense|accessdate=8 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328061718/http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|archivedate=28 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zum.de/whkmla/military/lowcountries/milxnederland.html|title=WHKMLA: List of Wars of the Dutch Republic / Netherlands}}&lt;/ref&gt;

Leta 1954 so se Curaçao in druge nizozemske karibske kolonije združile v [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]]. Nezadovoljstvo z na videz podrejenim odnosom Curaçaa do Nizozemske, nenehna rasna diskriminacija in porast [[Brezposelnost|brezposelnosti]] zaradi odpuščanj v naftni industriji so leta 1969 privedli do vrste nemirov.&lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, p. 81, Oostindie &amp; Klinkers 2013, p. 98, &quot;Striking Oil Workers Burn, Loot in Curacao&quot;.&lt;/ref&gt; Nemiri so v Willemstadu povzročili dve smrti, številne poškodbe in hudo škodo. V odgovor je nizozemska vlada uvedla daljnosežne reforme, ki so Afro-Kurakavčanom omogočile večji vpliv na politično in gospodarsko življenje otoka ter povečale pomen lokalnega jezika Papiamentu. &lt;ref&gt;Anderson &amp; Dynes 1975, pp. 100&amp;#x2013;101, Sharpe 2015, p. 122, Verton 1976, p. 90, &quot;Nieuwe ministers legden eed af&quot; (in Dutch). &lt;/ref&gt;
[[Slika:Dutch_soldier,_1969_Curaçao_uprising.png|desno|sličica| Nizozemski vojak v patrulji v Willemstadu po nemirih leta 1969]]

Sredi 1980-ih je ''Shell'' prodal svojo rafinerijo za simbolični znesek enega antilskega guldna lokalnemu vladnemu [[Konzorcij|konzorciju]]. V zadnjih letih je bila stara rafinerija predmet tožb, ki trdijo, da njene emisije, vključno z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] in [[Prašni delci|trdnimi delci]], močno presegajo varnostne standarde.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|work=Reuters|date=30 June 2008|title=Curaçao refinery sputters on, despite emissions|url=http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|accessdate=30 June 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111181434/http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vladni konzorcij odda rafinerijo v najem venezuelski državni naftni družbi PDVSA.

Curaçao naj bi 1. julija 2007 postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, tako kot Aruba in Nizozemski Antili. 28. novembra 2006 je bila sprememba odložena, ko je otoški svet zavrnil memorandum o razjasnitvi postopka. Nov otoški svet je ta sporazum ratificiral 9. julija 2007.&lt;ref name=&quot;approved&quot;&gt;{{Navedi splet|last=The Daily Herald St. Maarten|title=Curaçao IC ratifies 2 November accord|url=http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|date=9 July 2007|accessdate=13 July 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711181904/http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|archivedate=11 July 2007}}&lt;/ref&gt; 15. decembra 2008 naj bi Curaçao ponovno postal ločena dežela znotraj Kraljevine Nizozemske. Nezavezujoči referendum o tej potezi je bil 15. maja 2009 v Curaçau; Podprlo ga je 52 odstotkov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190607042327/https://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archivedate=7 June 2019|title=Curaçao referendum approves increasing autonomy|publisher=Newser|date=15 May 2009|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt;

==== Od razpada Nizozemskih Antilov ====
Razpustitev Nizozemskih Antilov je začela veljati 10. oktobra 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|title=New constitutional order – Caribbean Parts of the Kingdom – Government.nl|first=Ministerie van Binnenlandse Zaken en|last=Koninkrijksrelaties|website=Government.nl|accessdate=23 August 2017|date=13 December 2011|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607111857/https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet| url=http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004012255/http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archivedate=4 October 2009|title=NOS Nieuws&amp;nbsp;– Antillen opgeheven op 10-10-2010|publisher=Nos.nl|date=18 November 2009|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Curaçao je postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, pri čemer je kraljestvo obdržalo odgovornost za obrambo in [[Zunanja politika|zunanjo politiko]]. Kraljestvo je bilo zadolženo tudi za nadzor nad financami otoka v okviru dogovora o odpisu dolgov, o katerem sta se dogovorila oba.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-11511355|work=BBC News|title=Status change means Dutch Antilles no longer exists|date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Prvi premier Curaçaa je bil Gerrit Schotte. Leta 2012 ga je nasledil ''začasni'' Stanley Betrian. Po volitvah leta 2012 je Daniel Hodge 31. decembra 2012 postal tretji premier.&lt;ref name=&quot;Hodge&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.nrc.nl/nieuws/2012/12/31/curacao-heeft-een-nieuw-tussenkabinet-dat-vooral-moet-bezuinigen/|title=Curaçao heeft een tussenkabinet, dat vooral moet bezuinigen|language=nl|date=31 December 2012|accessdate=31 December 2012}}&lt;/ref&gt; Demisionarski kabinet je vodil do 7. junija 2013, ko je zaprisegel nov kabinet pod vodstvom Ivarja Asjesa.&lt;ref name=&quot;Asjes&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://nos.nl/artikel/515584-regering-curacao-beedigd.html|title=Regering Curaçao beëdigd|language=nl|date=7 June 2013|accessdate=7 June 2013}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Curaçao avtonomen, se je Nizozemska vmešala v njegove zadeve, da bi zagotovila izvedbo parlamentarnih volitev in pomagala pri dokončnem oblikovanju točnih proračunov. Julija 2017 je Curaçavski premier Eugene Rhuggenaath dejal, da želi, da Curaçao prevzame vso odgovornost za svoje zadeve, vendar je prosil za več sodelovanja in pomoči Nizozemske s predlogi za bolj inovativne pristope, ki bi Curaçau pomagali uspeti in povečati njegov [[življenjski standard]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|title=Curaçao Prime Minister wants to do business with the Netherlands|date=4 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202227/http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|title=Premier Rhuggenaath participates High Level Political Forum in New York|date=17 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202230/http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nizozemska vlada je vlado Curaçaa opomnila, da je pomagala pri pogajanjih o rafineriji nafte s Kitajci »ob številnih priložnostih«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|title=On numerous occasions the Netherlands has offered assistance with Oil Refinery negotiations|date=10 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729002545/http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Curacao_Dushi_(34800928041).jpg|sličica|Pogled iz zraka na obalo Curaçaa]]
[[Slika:Curaçao2021OSM.png|sličica|Povečan, podroben zemljevid Curaçaa]]
=== Plaže ===
Curaçao ima veliko število plaž. Večina jih je na južni strani otoka. Najbolj znani so:
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Baya Beach]]
* [[Blue Bay]]
* [[Boca Sami]]
* Daaibooi
* [[Grote Knip]] (''Kenepa Grandi'')
* [[Kleine Knip]] (''Kenepa Chiki'')
* Kokomo Beach
* Mambo Beach
* Piscaderabaai
* [[Playa Forti]]
* [[Playa Jeremi]]
* Playa Kas Abao
* Playa Kalki
* Playa Kanoa
* Playa Lagun
* Playa Porto Marie
* Playa Santa Cruz
* Playa Santa Barbara
* Seaquarium Beach
* Sint Michielsbaai
* Vaersenbaai 
* Westpunt
{{div col end}}
 Curaçao ima skupaj 37 plaž.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ruepert|first=Maaike|date=2014-11-25|title=De 37 stranden van Curaçao in kaart|url=https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|accessdate=2021-03-04|website=Algemeen Dagblad|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115104733/https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|archivedate=15 January 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Trdnjave ===
[[Slika:Curacao_Fort_Beekenburg_Luftbild_(34873603326).jpg|sličica|Fort Beekenburg, zaliv Caracas, Curaçao]]
Ko so leta 1634 prispeli Nizozemci, so zgradili utrdbe na ključnih točkah po otoku, da bi se zaščitili pred tujimi silami, zasebniki in pirati. Še danes je šest najbolje ohranjenih utrdb:

* [[Trdnjava Amsterdam (Curaçao)|Utrdba Amsterdam]] (1635)
* Utrdba Beekenburg (1703)
* [[Trdnjava Nassau (Curaçao)|Utrdba Nassau]] (1797)
* Waterfort (1826)
* Utrdba Rif (1828) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://riffortcuracao.com/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110509200837/http://riffortcuracao.com/|archivedate=9 May 2011|title=Riffort|publisher=Riffortcuracao.com|accessdate=20 May 2014}}&lt;/ref&gt;
* Utrdba Piscadera Bay (zgrajena med 1701 in 1704)

[[Slika:Bohrinsel_Curacao_(34800864151).jpg|sličica| Naftna poščad na morju v Curaçau]]Poleg Svetega Martina Curaçao kot svojo valuto uporablja karibski gulden, ki je 31. marca 2025 nadomestil nizozemski antilski gulden.&lt;ref&gt;{{cite web | title=CBCS Confidently Awaits the Introduction of the Caribbean Guilder | website=721news.com | date=2025-03-30 | url=https://www.721news.com/2025/03/cbcs-confidently-awaits-the-introduction-of-the-caribbean-guilder/ | access-date=2025-04-07}}&lt;/ref&gt; Njegovo gospodarstvo je dobro razvito, podpira visok življenjski standard, se uvršča na 46. mesto na svetu po BDP (PKS) na prebivalca in na 27. mesto na svetu po [[Seznam držav po BDP na prebivalca|nominalnem BDP na prebivalca]] . Curaçao ima gospodarstvo z visokimi dohodki, kot ga opredeljuje [[Svetovna banka]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The World Bank|title=Excel file of historical classifications by income.|url=http://databank.worldbank.org/data/download/site-content/OGHIST.xls|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How are the income group thresholds determined? – World Bank Data Help Desk|url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/378833-how-are-the-income-group-thresholds-determined|website=datahelpdesk.worldbank.org|accessdate=18 March 2020}}&lt;/ref&gt; Dejavnosti, povezane s pristaniščem Willemstad, kot je cona proste trgovine, pomembno prispevajo k gospodarstvu.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook- Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Da bi dosegla večjo gospodarsko diverzifikacijo, vlada curaçaoa  povečuje svoja prizadevanja za privabljanje več tujih naložb.&lt;ref name=&quot;CIA World Factbook- Curaçao&quot; /&gt; Ta politika, imenovana politika &quot;odprtih rok&quot;, se močno osredotoča na privabljanje podjetij z [[Informacijska tehnika|informacijsko tehnologijo]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.curacao-law.com/wp-content/uploads/2006/08/Investors%20Guide%20Curacao%202006.pdf|title=An investor's guide to the welcoming island of Curaçao|accessdate=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mindmagnet.com|url=http://www.ecommerceatcuracao.com/corporate.htm|title=Ecommerce at Curaçao Corporate|publisher=Ecommerceatcuracao.com|date=1 March 2001|accessdate=23 May 2009}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.investcuracao.com/01e01.html|title=Economic Data Overview|publisher=Investcuracao.com|accessdate=23 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228080942/http://www.investcuracao.com/01e01.html|archivedate=2009-02-28}}&lt;/ref&gt;

Čeprav ima turizem pomembno vlogo v gospodarstvu Curaçaa, je otok manj odvisen od turizma kot številne druge karibske države. Večina turistov prihaja na Curaçao iz Nizozemske, vzhodnih ZDA in Južne Amerike.  Curaçao je bil s 610.186 potniki na križarjenjih leta 2013 vodilni na Karibih po rasti turizma s križarjenja, kar je 41,4 % več kot leto prej.&lt;ref name=&quot;CaribbeanInTourismGrowth&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.caribjournal.com/2014/02/14/curacao-leading-caribbean-in-cruise-tourism-growth/|title=Curaçao Leading Caribbean in Cruise Tourism Growth|publisher=Caribjournal.com|date=14 February 2014|accessdate=14 February 2014}}&lt;/ref&gt; Mednarodno letališče Hato je v letu 2013 sprejelo 1.772.501 potnikov in napovedalo kapitalske naložbe v skupni vrednosti 48 USD milijonov, namenjenih preoblikovanju letališča v regionalno vozlišče.

=== Vera ===
* [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]]:  69,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=Central America and Caribbean: Curaçao|date=19 October 2021|publisher=CIA The World Factbook|accessdate=2022-02-13|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Adventizem|adventisti]]: 9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Evangeljske Cerkve|evangeličanski]]: 8,9 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Binkoštništvo|binkoštni]]: 7,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugi [[Protestantizem|protestanti]]: 3,2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* [[Jehovove priče]]: 2 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* drugo: 3,8 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nobena: 10 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;
* nedoločeno: 0,6 %&lt;ref name=&quot;CIACuraçao&quot; /&gt;


== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes|last2=Robert Rojer|title=Jan Gerard Palm Music Scores: Waltzes, Mazurkas, Danzas, Tumbas, Polkas, Marches, Fantasies, Serenades, a Galop and Music Composed for Services in the Synagogue and the Lodge|publisher=Amsterdam: Broekmans &amp; Van Poppel|year=2008|url=http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226182057/http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archivedate=26 December 2008}}
* {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes I.M.|last2=Rojer, Robert A.|title=Jan Gerard Palm: Life and Work of a Musical Patriarch in Curaçao (In Dutch language)|publisher=Leiden: KITLV|year=2008|url=http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925102829/http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archivedate=2009-09-25}}
* {{Navedi knjigo|last=Palm, Edgar|title=Muziek en musici van de Nederlandse Antillen|publisher=Curaçao: E. Palm|year=1978|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040605232842/http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archivedate=2004-06-05}}
* {{Navedi knjigo|last=Boskaljon, Rudolph|title=Honderd jaar muziekleven op Curaçao|series=Anjerpublicaties 3|publisher=Assen: Uitg. in samenwerking met het Prins Bernhard fonds Nederlandse Antillen door Van Gorcum|year=1958|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040202085423/http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archivedate=2004-02-02}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Curaçao}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ Curaçao]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]].
* [http://www.gobiernu.cw/nl/ Government of Curaçao] {{In lang|nl}}
* [http://www.gobiernu.cw/pap/ Government of Curaçao] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191113231548/https://www.gobiernu.cw/pap/ |date=2019-11-13 }} {{In lang|pap}}
* [http://www.curacao.com/ Curaçao Tourism Board]
* [https://www.instagram.com/curacao/ Curaçao Official Instagram Account]
* [https://web.archive.org/web/20130901005056/http://buskami.info/ Directory and information guide for Curaçao]
* [https://web.archive.org/web/20140713170159/http://www.undp.org.tt/NA/MDGReportCURandSXM.pdf First Millennium Development Goals and Report. Curaçao and Sint Maarten. 2011]


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Curaçao| ]]
[[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Nizozemskem]]</text>
      <sha1>3o4bnj48su8vd0dnhpa0awjmu4x8xjq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Titov kip, Velenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514744</id>
    <revision>
      <id>6686461</id>
      <parentid>6605867</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:01:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bb63lj</username>
        <id>133296</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodana zunanja povezava</comment>
      <origin>6686461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8051" sha1="8c0q5snw662prlyl49k61cbd42uj134" xml:space="preserve">{{Infopolje Spomenik|monument_name=Titov kip|map_text=|long=|lat=|longEW=|longs=|longm=|longd=|latNS=|lats=|latm=|latd=|relief=|map_width=|map_image=|image=Tito-Kip Velenje.jpg|dedicated_to=[[Josip Broz - Tito]]|open=25. junij 1977|complete=1977|begin=|height=|width=|length=|material=bron|type=odlitek kipa|designer=[[Antun Augustinčić]] (kipar; 1948), pomagala [[Vladimir Herljević]] in [[Ivan Pavić]]|location=|caption=|extra=}}

'''Titov kip''' v [[Velenje|Velenju]] je spomenik [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu]] na [[Titov trg, Velenje|Titovem trgu]], glavnem trgu v mestu.

Po naročilu skupščine Občine Velenje je hrvaški kipar [[Antun Augustinčić]] nekaj let pred smrtjo ustvaril ta javni spomenik v nadnaravni velikosti po zgledu lastnega Titovega kipa iz leta 1947, ki stoji v [[Kumrovec|Kumrovcu]] ob [[Rojstna hiša Josipa Broza - Tita|Titovi rojstni hiši]]. Pri oblikovanju sta ostarelemu kiparju pomagala akademska kiparja [[Vladimir Herljević]] in [[Ivan Pavić]]. Bronasto figuro so odlili v zagrebški livarni Likum. Kip so odkrili 25. junija 1977 v čast 40-letnice prihoda Tita na čelo [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]], 40-letnice ustanovnega Kongresa [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in ob Titovi 85-letnici.

Lokacijo kipa je določil Augustinčić, ko je leta 1977 s tem namenom obiskal Velenje. Kip je iz livarne do trga prepeljal domač voznik Anton Kolenc. Finančno so postavitev podprle in zanj prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom ter s tem postali vsaj simbolni lastniki spomenika. 

Tito je upodobljen stoje, nekoliko razkoračen, v vojaški uniformi. Čez rame ima ogrnjen vojaški plašč, šinjel. Obut je v visoke škornje. Takšnega je videl Augustinčić novembra 1943 v Jajcu. Po zasedanju AVNOJ je postalo Jajce kultni prostor s svojo dvorano, spremenjeno v muzej. Tja so redno romali po koncu vojne partizani in njihovi pristaši ter podporniki. Starejšo figuralno upodobitev Tita je Augustinčić oblikoval za Kumrovac kot razmišljujočega poveljnika in revolucionarja, ko se sprehaja z rokami sklenjenimi za hrbtom. Dodatno oblikovana glava je zvest portret, ki nekoliko patetično gleda predse.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/za-obiskovalce/naravna-in-kulturna-dediscina/10874|title=Javni spomeniki, Maršal Tito|accessdate=15. marec 2022|website=www.velenje.si}}&lt;/ref&gt;  

Velenjski kip je največji Titov spomenik na svetu. Nad 4 m visokim podstavkom je figura, visoka okoli 6 m.

V Velenju je potekalo že več protestov, ki so zahtevali odstranitev kipa Tita zaradi povezav s komunizmom, kršitvami človekovih pravic in vojnimi zločini.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V Velenju kipu Tita – simbolu zločina in komunistične diktature odstranili glavo|url=https://demokracija.si/fokus/v-velenju-kipu-tita-simbolu-zlocina-in-komunisticne-diktature-odstranili-glavo/|website=Demokracija|date=2025-12-05|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}&lt;/ref&gt;

== Vandalizem ==
V noči iz 4. na 5. decembra 2025 je bil Titov kip obglavljen. Storilca je po prijavi očividca policija prijela, ko je 125,5 kilogramsko&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kako so obnavljali Titovo glavo: storilec jo je porinil s kipa, zato se je ukrivila|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kako-so-obnavljali-titovo-glavo-storilec-jo-je-porinil-s-kipa-zato-se-je-ukrivila/|website=N1|date=2025-12-12|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; glavo prevažal v prtljažniku avtomobila z ukradenimi registrskimi tablicami.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obglavili Tita sredi Velenja, glavo našli v prtljažniku|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/obglavili-tita-sredi-velenja|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Storilec, domačin Miroslav Pačnik, se je kasneje na družbenih omrežjih in v medijih sam izpostavil. Kot motiv za dejanje je kot izgovor izpovedal željo po odpiranju javne razprave o totalitarni zgodovini in ustreznosti, da na javnih mestih še vedno stojijo kipi diktatorjev ter s spomenikom nepovezano nezadovoljstvo z vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]], saj je bil Golob ob postavitvi kipa desetleten deček. Pačnik je glavo kipa žagal tri noči, po odstranitvi pa jo je baje nameraval zakopati.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miroslav Pačnik, domoljub: »Kako sem Josipu Brozu odrezal glavo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/miroslav-pacnik-domoljub-kako-sem-josipu-brozu-odrezal-glavo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Vandalizem spominja na akcije, ki so jih izvajali v Kidričevem, pred tem v Ljubljani s polivanjem nekaterih kipov z barvo in z akcijami samozvanih aktivistov, ki polivajo ali se lepijo na kipe (npr. Laokoonova skupina v Vatikanskih muzejih) ali na vandale, ki kradejo bronaste kipe, ne glede na njihovo simboliko (partizanski spomeniki, Stanko Bloudek v Ljubljani, pisatelj F. S. Finžgar v Žirovnici).

Glavo je velenjska občina kot lastnica na kip privarila že teden dni po dogodku, strošek popravila je bil približno 10.000 €.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obnova spomenika Tita v Velenju je stala deset tisoč evrov|url=https://vecer.com/celjsko/obnova-spomenika-tita-v-velenju-je-stala-deset-tisoc-evrov-10400448|website=Večer|date=2025-12-18|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tako so na Titov spomenik v Velenju nazaj privarili glavo (FOTO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/velenjska-obcina-obnovila-titov-spomenik-1867510|website=Reporter|date=2025-12-12|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zoper storilca je lastnica vložila kazensko ovadbo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Grozi mu večletna zaporna kazen.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Odzivi ===
Policija je izjavila, da »gre za zavržno dejanje skrunitve kulturne in zgodovinske dediščine«, župan občine Velenje, Peter Dermol ([[Socialni demokrati|SD]]) pa je kip označil za »del naše preteklosti, naše identitete«, Pačnika pa označil za »neuravnoteženo osebo z neuravnoteženim ozadjem«, za kar je ta proti Dermolu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Hkrati je Dermol za dejanje okrivil stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], katere član je tudi Pačnik.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Stranka [[Levica (Slovenija)|Levica]] je trdila, da gre za »spomenik narodnoosvobodilnega boja«, za kraji glave pa okrivila »hujskanja desne politike proti vsemu, kar predstavlja našo skupno antifašistično in socialistično zgodovinsko izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

[[Gibanje Svoboda]] je razpravo o dogodku spravila v dnevni red redne seje občine v Velenju. Svetniki Svobode so žaganje in krajo obsojali in zahtevali ukrepanje, medtem pa so svetniki SDS izpostavili problematiko še vedno javno vidnih simbolov totalitarizma, krajo bronaste glave pa demagoško označili za »širšo pravico izražanja političnega mnenja«. Tudi svetniki nekaterih drugih list so podprli prestavitev kipa in preimenovanje trga.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Janez Janša]] je v odzivu na obglavitev zapisal, da je »Slovenija verjetno edina država v EU, v kateri še vedno stojijo spomeniki enopartijski diktaturi in njenim nosilcem«, storilca pa pohvalil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Politikove izjave ne držijo, saj npr. v Rimu v predelu EUR še stoji Mussolinijev spomenik, v Trstu bronasti spomenik zavojevalcu Reke G. D'Annunziu, sporni bivši vladarji in pa imajo spomenike v različnih državah v Evropi in izven nje. Npr.: Henri Philippe Petain, obsojen izdajalec Francije, ki je predal 10.000 Judov Hitlerjevi državi, ima še vedno spominsko obeležje sredi New Yorka.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

[[Kategorija:Dela leta 1977]]
[[Kategorija:Dela Antuna Augustinčića]]
[[Kategorija:Josip Broz - Tito]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]]
[[Kategorija:Spomeniki v Mestni občini Velenje]]

== Zunanja povezava==
[https://www.youtube.com/watch?v=8KB9zsEs4NM Titov trg v Velenju]</text>
      <sha1>8c0q5snw662prlyl49k61cbd42uj134</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686903</id>
      <parentid>6686461</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:15:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Vandalizem */</comment>
      <origin>6686903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8059" sha1="h2blpbv89twjb9ae0zqyqcqngnad1ex" xml:space="preserve">{{Infopolje Spomenik|monument_name=Titov kip|map_text=|long=|lat=|longEW=|longs=|longm=|longd=|latNS=|lats=|latm=|latd=|relief=|map_width=|map_image=|image=Tito-Kip Velenje.jpg|dedicated_to=[[Josip Broz - Tito]]|open=25. junij 1977|complete=1977|begin=|height=|width=|length=|material=bron|type=odlitek kipa|designer=[[Antun Augustinčić]] (kipar; 1948), pomagala [[Vladimir Herljević]] in [[Ivan Pavić]]|location=|caption=|extra=}}

'''Titov kip''' v [[Velenje|Velenju]] je spomenik [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu]] na [[Titov trg, Velenje|Titovem trgu]], glavnem trgu v mestu.

Po naročilu skupščine Občine Velenje je hrvaški kipar [[Antun Augustinčić]] nekaj let pred smrtjo ustvaril ta javni spomenik v nadnaravni velikosti po zgledu lastnega Titovega kipa iz leta 1947, ki stoji v [[Kumrovec|Kumrovcu]] ob [[Rojstna hiša Josipa Broza - Tita|Titovi rojstni hiši]]. Pri oblikovanju sta ostarelemu kiparju pomagala akademska kiparja [[Vladimir Herljević]] in [[Ivan Pavić]]. Bronasto figuro so odlili v zagrebški livarni Likum. Kip so odkrili 25. junija 1977 v čast 40-letnice prihoda Tita na čelo [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]], 40-letnice ustanovnega Kongresa [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in ob Titovi 85-letnici.

Lokacijo kipa je določil Augustinčić, ko je leta 1977 s tem namenom obiskal Velenje. Kip je iz livarne do trga prepeljal domač voznik Anton Kolenc. Finančno so postavitev podprle in zanj prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom ter s tem postali vsaj simbolni lastniki spomenika. 

Tito je upodobljen stoje, nekoliko razkoračen, v vojaški uniformi. Čez rame ima ogrnjen vojaški plašč, šinjel. Obut je v visoke škornje. Takšnega je videl Augustinčić novembra 1943 v Jajcu. Po zasedanju AVNOJ je postalo Jajce kultni prostor s svojo dvorano, spremenjeno v muzej. Tja so redno romali po koncu vojne partizani in njihovi pristaši ter podporniki. Starejšo figuralno upodobitev Tita je Augustinčić oblikoval za Kumrovac kot razmišljujočega poveljnika in revolucionarja, ko se sprehaja z rokami sklenjenimi za hrbtom. Dodatno oblikovana glava je zvest portret, ki nekoliko patetično gleda predse.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/za-obiskovalce/naravna-in-kulturna-dediscina/10874|title=Javni spomeniki, Maršal Tito|accessdate=15. marec 2022|website=www.velenje.si}}&lt;/ref&gt;  

Velenjski kip je največji Titov spomenik na svetu. Nad 4 m visokim podstavkom je figura, visoka okoli 6 m.

V Velenju je potekalo že več protestov, ki so zahtevali odstranitev kipa Tita zaradi povezav s komunizmom, kršitvami človekovih pravic in vojnimi zločini.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V Velenju kipu Tita – simbolu zločina in komunistične diktature odstranili glavo|url=https://demokracija.si/fokus/v-velenju-kipu-tita-simbolu-zlocina-in-komunisticne-diktature-odstranili-glavo/|website=Demokracija|date=2025-12-05|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}&lt;/ref&gt;

== Vandalizem ==
V noči iz 4. na 5. decembra 2025 je bil Titov kip obglavljen. Storilca je po prijavi očividca policija prijela, ko je 125,5 kilogramsko&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kako so obnavljali Titovo glavo: storilec jo je porinil s kipa, zato se je ukrivila|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kako-so-obnavljali-titovo-glavo-storilec-jo-je-porinil-s-kipa-zato-se-je-ukrivila/|website=N1|date=2025-12-12|accessdate=2025-12-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; glavo prevažal v prtljažniku avtomobila z ukradenimi registrskimi tablicami.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obglavili Tita sredi Velenja, glavo našli v prtljažniku|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/obglavili-tita-sredi-velenja|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Storilec, domačin Miroslav Pačnik, se je kasneje na družbenih omrežjih in v medijih sam izpostavil. Kot motiv za dejanje je kot izgovor izpovedal željo po odpiranju javne razprave o totalitarni zgodovini in ustreznosti, da na javnih mestih še vedno stojijo kipi diktatorjev ter s spomenikom nepovezano nezadovoljstvo z vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]], saj je bil Golob ob postavitvi kipa desetleten deček. Pačnik je glavo kipa žagal tri noči, po odstranitvi pa jo je baje nameraval zakopati.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miroslav Pačnik, domoljub: »Kako sem Josipu Brozu odrezal glavo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/miroslav-pacnik-domoljub-kako-sem-josipu-brozu-odrezal-glavo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Vandalizem spominja na akcije, ki so jih izvajali v Kidričevem, pred tem v Ljubljani s polivanjem nekaterih kipov z barvo in z akcijami samozvanih aktivistov, ki polivajo ali se lepijo na kipe (npr. Laokoonova skupina v Vatikanskih muzejih) ali na vandale, ki kradejo bronaste kipe, ne glede na njihovo simboliko (partizanski spomeniki, Stanko Bloudek v Ljubljani, pisatelj F. S. Finžgar v Žirovnici).

Najdeno glavo je velenjska občina kot lastnica na kip privarila že teden dni po dogodku, strošek popravila je bil približno 10.000 €.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obnova spomenika Tita v Velenju je stala deset tisoč evrov|url=https://vecer.com/celjsko/obnova-spomenika-tita-v-velenju-je-stala-deset-tisoc-evrov-10400448|website=Večer|date=2025-12-18|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tako so na Titov spomenik v Velenju nazaj privarili glavo (FOTO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/velenjska-obcina-obnovila-titov-spomenik-1867510|website=Reporter|date=2025-12-12|accessdate=2025-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zoper storilca je lastnica vložila kazensko ovadbo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Grozi mu večletna zaporna kazen.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Odzivi ===
Policija je izjavila, da »gre za zavržno dejanje skrunitve kulturne in zgodovinske dediščine«, župan občine Velenje, Peter Dermol ([[Socialni demokrati|SD]]) pa je kip označil za »del naše preteklosti, naše identitete«, Pačnika pa označil za »neuravnoteženo osebo z neuravnoteženim ozadjem«, za kar je ta proti Dermolu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Hkrati je Dermol za dejanje okrivil stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], katere član je tudi Pačnik.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Stranka [[Levica (Slovenija)|Levica]] je trdila, da gre za »spomenik narodnoosvobodilnega boja«, za kraji glave pa okrivila »hujskanja desne politike proti vsemu, kar predstavlja našo skupno antifašistično in socialistično zgodovinsko izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

[[Gibanje Svoboda]] je razpravo o dogodku spravila v dnevni red redne seje občine v Velenju. Svetniki Svobode so žaganje in krajo obsojali in zahtevali ukrepanje, medtem pa so svetniki SDS izpostavili problematiko še vedno javno vidnih simbolov totalitarizma, krajo bronaste glave pa demagoško označili za »širšo pravico izražanja političnega mnenja«. Tudi svetniki nekaterih drugih list so podprli prestavitev kipa in preimenovanje trga.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Janez Janša]] je v odzivu na obglavitev zapisal, da je »Slovenija verjetno edina država v EU, v kateri še vedno stojijo spomeniki enopartijski diktaturi in njenim nosilcem«, storilca pa pohvalil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Politikove izjave ne držijo, saj npr. v Rimu v predelu EUR še stoji Mussolinijev spomenik, v Trstu bronasti spomenik zavojevalcu Reke G. D'Annunziu, sporni bivši vladarji in pa imajo spomenike v različnih državah v Evropi in izven nje. Npr.: Henri Philippe Petain, obsojen izdajalec Francije, ki je predal 10.000 Judov Hitlerjevi državi, ima še vedno spominsko obeležje sredi New Yorka.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

[[Kategorija:Dela leta 1977]]
[[Kategorija:Dela Antuna Augustinčića]]
[[Kategorija:Josip Broz - Tito]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]]
[[Kategorija:Spomeniki v Mestni občini Velenje]]

== Zunanja povezava==
[https://www.youtube.com/watch?v=8KB9zsEs4NM Titov trg v Velenju]</text>
      <sha1>h2blpbv89twjb9ae0zqyqcqngnad1ex</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mubarak Šah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514981</id>
    <revision>
      <id>6686784</id>
      <parentid>5665699</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:08:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>povezave Barak Kan</comment>
      <origin>6686784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3046" sha1="9falw1sfk8a7gafduhbql0lemlsep7e" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name        = Mubarak Šah
| title       = Kan
| image       =
| caption     = 
| succession = Kan  [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
|reign-type   = Prvo vladanja
| reign = 1252 – 1260
| predecessor = [[Kara Hulegu]]
|regent=[[Urgana]]| successor = [[Algu]]
|reign-type1   = Drugo vladanjae
| reign1 = marec 1266 – september 1266
| predecessor1 = [[Algu]]
| successor1 = [[Barak Kan|Gijas-ud-din Barak]]
| birth_date  = ni znano
| birth_place = 
| death_date  =[[1276]]
| death_place = 
|spouse=
| father      = 
| mother      = 
| religion    = 
| image_size  = 300px
| royal house =[[Bordžigini]]
}}

'''Mubarak Šah''' ([[Perzijščina|perzijsko]] مبارک شاه) je bi od leta 1252 do 1260 in marca–septembra 1266 kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], * ni znano, † [[1276]], jugovzhodna [[Perzija]].

==Biografija==
Bil je sin kana [[Kara Hulegu]]ja in Ergene hatun ([[Urgana]]), hčerke Toraldži Kuregena. Bil je prvi čagatajski kan, ki se je spreobrnil v [[islam]].&lt;ref&gt;Rene Grousset. ''The Empire of the Steppes''. New Brunswick, 1970. str. 332.&lt;/ref&gt; Položaj kana je zasedel po očetovi smrti leta 1252, vendar je v njegovem imenu kot regentka vladala njegova mati [[Urgana]]. Leta 1260 je zahtevnik za položaj velikega kana [[Arigbuha]] za čagatajskega kana imenoval Čagatajevega vnuka [[Algu]]ja, ki je imel do naslednjega leta oblast nad večino kanata. Ko se je Algu leta 1262 uprl Arigbuhi, ga je Urgana podprla. Po Algujevi smrti leta 1266 je Urgana ustoličila svojega sina Mubarak Šaha brez dovoljenja [[Kublajkan]]a, ki se je po Arigbuhovem porazu dve leti kasneje razglasil za velikega kana. Kublajkan je namesto Mubarak Šaha podprl Čagatajevega pravnuka [[Barak Kan|Baraka]] in ga razglasil za Mubarak Šahovega sovladarja.&lt;ref&gt;Boyle, John Andrew (1971). ''The Successors of Genghis Khan''. Columbia University Press. str. 151.&lt;/ref&gt; Barak je na svojo stran pridobil Mubarak Šahovo vojsko in se kmalu obrnil proti njemu in ga še tisto leto izgnal. Mubarak Šah je leta 1271 podprl podprl Kajduja proti Baraku, vendar je kmalu začutil svojo napako in prešel k drugemu Kajdujevemu sovražniku, ilkanu Abaki.

Abaka ga je imenoval za vladarja Karaunasa. Mubarak Šah je umrl med pustošenjem jugovzhodnih pokrajin Perzije leta 1276.

==Družina==
Mubarak Šah je imel več žena in priležnic, s katerimi je imel pet sinov:

# Oldžej Buka
#* Kutlukšah
# Boralki
#* Tutluk
# Horkadaj
# Esen Pulad
# Kadak

==Sklica==
{{sklici|2}}

{{S-start}}
{{S-hou| | | ni znano| |1276}}
{{S-reg}}
{{S-bef|before= [[Kara Hulegu]] }}
{{S-ttl|title= Kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] |years= 1251-1260}}
{{S-aft|after= [[Algu]] }}

{{S-bef|before= [[Algu]] }}
{{S-ttl|title = Kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] |years= 1266}}
{{S-aft|after = [[Barak Kan|Gijas-ud-din Barak]] }}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1276]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>9falw1sfk8a7gafduhbql0lemlsep7e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odmevi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520427</id>
    <revision>
      <id>6686625</id>
      <parentid>6664338</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:16:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3506" sha1="gfk0z8dbg09wf8flut4l8mb4wvf95lh" xml:space="preserve">{{Infopolje Televizija
| name                     = Odmevi
| image                    = PV gost Odmevi Tanja Starič.jpg
| location                 = [[TV Slovenija]]
| runtime                  = 30 minut
| producer                 = 
| presenter                = [[Rosvita Pesek]]&lt;br&gt;[[Žiga Bonča]]&lt;br&gt;[[Tanja Starič]]&lt;br&gt;[[Manica Janežič Ambrožič]]
| country                  = Slovenija
| language                 = 
| caption                  = Voditeljica Tanja Starič v studiu
| first_aired              = {{Start date|1997|01|06|df=yes}}
| num_episodes             = 6638&lt;br&gt;&lt;small&gt;(''do 30. avgusta 2024'')&lt;/small&gt;
| website                  = https://www.rtvslo.si/tv/info/odmevi
}}
'''Odmevi''' so večerna informativna televizijska oddaja, ki je na 1. programu [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenija]] na sporedu med delavniki ob 22.10. Prva oddaja je bila predvajana 6. januarja 1997,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STAznanost: Oddaja Odmevi na sporedu že 20 let|url=http://znanost.sta.si/2347780/oddaja-odmevi-na-sporedu-ze-20-let|website=znanost.sta.si|accessdate=2022-06-19}}&lt;/ref&gt; na sporedu jih je bilo že preko 6000. Oddaja predstavi najpomembnejše novice dneva in jih pokomentira z gosti. Oddajo si je zamislil takratni urednik informativnega programa [[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Oddaja Odmevi je v 20. letih posnela 4734 oddaj in dobila 13 viktorjev|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/oddaja-odmevi-je-v-20-letih-posnela-4734-oddaj-in-dobila-13-viktorjev/|website=Govori.se|date=2017-01-25|accessdate=2022-06-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Odmevi so prejeli tudi več nagrad [[Viktor (nagrada)|viktor]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Trenutni voditelji ==

* [[Rosvita Pesek]]
* [[Tanja Starič]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Starič: Raje nepopustljivo kot agresivno|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/tanja-staric-raje-nepopustljivo-kot-agresivno/|website=www.delo.si|accessdate=2021-04-05|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
* [[Manica Janežič Ambrožič]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Televizija Slovenija predstavila nove programske vsebine in obraze za leto 2025|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/televizija-slovenija-predstavila-nove-programske-vsebine-in-obraze-za-leto-2025/736225|website=rtvslo.si|accessdate=2025-08-13|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* [[Žiga Bonča]]

== Nekdanji voditelji ==
V zgodovini oddaje se je zvrstilo mnogo voditeljev: Mile Vreg, [[Janja Koren]], [[Ksenija Horvat]], [[Uroš Slak]], [[Mojca Širok]], Boštjan Lajovic, Tomaž Bratož, [[Tanja Gobec]], [[Slavko Bobovnik]][[Luka Svetina|, Luka Svetina]], [[Igor Evgen Bergant]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dvajset let Odmevov|url=https://www.dnevnik.si/1042758690|website=dnevnik.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904192126/https://www.dnevnik.si/1042758690|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kadrovske spremembe na RTV Slovenija: to je doletelo Luko Svetino|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kadrovske-spremembe-na-rtv-slovenija-to-je-doletelo-luko-svetino/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/odmevi/66 Spletna stran oddaje]
[[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]]
[[Kategorija:Dnevno-informativne televizijske oddaje]]</text>
      <sha1>gfk0z8dbg09wf8flut4l8mb4wvf95lh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Edo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523813</id>
    <revision>
      <id>6686872</id>
      <parentid>6620581</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:55:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Fujimi-yagura_1_by_D_Ramey_Logan.jpg z [[c:File:Fujimi-yagura_1_by_Don_Ramey_Logan.jpg|Fujimi-yagura_1_by_Don_Ramey_Logan.jpg]]</comment>
      <origin>6686872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37277" sha1="21819x26lcdytkxcou1y0mcydd03s0b" xml:space="preserve">{{Infobox military installation
| name=Grad Edo &lt;br&gt;江戸城
| partof=
| location=Čijoda, [[Tokio]], [[Japonska]]
| coordinates=
| image=Edo P detail.jpg
| image_size=250px
| caption= Grad Edo z okoliškimi rezidenčnimi palačami in jarki, iz zaslonske slike iz 17. stoletja.
| type=[[japonski grad]]
| code=
| built=1457
| builder=Ōta Dōkan, [[Tokugava Iejasu]]
| materials= granit, zemeljska dela, les
| height=
| used=1457–danes (ko [[Tokijska cesarska palača]])
| demolished=''[[Tenšu]]'' (bivalno-obrambni stolp) je uničil požar leta 1657, večino preostalega pa je uničil drug večji požar 5. maja 1873.
| condition= Večinoma ruševine, deli rekonstruirani po drugi svetovni vojni. Današnja tokijska cesarska palača..
| ownership=
| controlledby= Agencija za cesarsko gospodinjstvo
| garrison=
| commanders=
| occupants=[[Šogunat Tokugava |Tokugava šoguni]], japonski cesarji in cesarska družina od obdobja Meidži
| battles=
| events=
}}
[[File:Tokyo Imperial Palace Aerial photograph 2019.jpg|thumb| Pogled iz zraka na notranjost gradu Edo, kjer je danes tokijska cesarska palača	]]

'''Grad Edo''' (江戸城, ''Edo-džō'') je ravninski [[grad]], ki ga je leta 1457 zgradil Ōta Dōkan v [[Edo (mesto)|Edu]], okrožje Tošima, provinca Musaši.[1] V sodobnem času je del [[tokijska cesarska palača|tokijske cesarske palače]] v Čijoda v [[Tokio|Tokiu]] in je zato znan tudi kot '''grad Čijoda''' (千代田城, ''Čijoda-džō''). [[Tokugava Iejasu]] je tam ustanovil [[Šogunat Tokugava]] in je bil rezidenca [[šogun]]a in sedež vojaške vlade v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] (1603-1867) v [[japonska zgodovina|japonski zgodovini]]. Po odstopu šoguna in [[obnova Meidži|obnovi Meidžij]] je postal tokijska cesarska palača. Nekateri [[obrambni jarek|jarki]], stene in [[obzidje]] gradu so preživeli do danes. Vendar pa je bilo ozemlje v obdobju Edo obsežnejše, saj sta postaja Tokio in del mesta Marunouči ležala znotraj najbolj oddaljenega jarka. Vključeval je tudi park Kitanomaru, dvorano Nippon Budokan in druge trenutne znamenitosti v okolici.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/12499|title=熱海市内伊豆石丁場遺跡確認調査報告書|last=熱海市教育委員会|date=2009-03-25|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423193212/https://sitereports.nabunken.go.jp/en/12499|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Zgodovina ==
[[File:Edo Castle plan 1849.svg|thumb|Zemljevid ozemlja gradu Edo okoli leta 1849&lt;br /&gt;1)Ōoku 2)Naka-Oku 3)Omote 4)Ninomaru-Goten 5)Ninomaru 6)Momidži-jama 7)Nišinomaru 8)Fukiage 9)Kitanomaru 10)? 11)Sannomaru 12)Nišinomaru-šita 13)Ōte-mae 14)Daimjō-Kōdži]]
Bojevnik Edo Šigecugu je zgradil svojo rezidenco v današnjem delu gradu Edo ''Honmaru'' in ''Ninomaru'', okoli konca [[obdobje Heian|obdobja Heian]] ali začetka [[obdobje Kamakura|obdobja Kamakura]]. Klan Edo je zapustil v 15. stoletju kot posledica uporov v regiji [[Kanto]] in Ōta Dōkan, služabnik družine Ogigajacu Uesugi, je leta 1457 zgradil grad Edo.

Kasneje je leta 1524 po obleganju Eda grad prešel pod nadzor klana Poznejši Hōdžō.&lt;ref name=Turnbull2&gt;{{navedi knjigo |last=Turnbull |first=Stephen |title=The Samurai Sourcebook |publisher=Cassell &amp; Co. |year=1998 |isbn=1854095234 |page=208}}&lt;/ref&gt; Grad je bil izpraznjen leta 1590 zaradi obleganja Odavare. Tokugava Iejasu je grad Edo postavil za svojo bazo, potem ko mu je [[Tojotomi Hidejoši]] ponudil osem vzhodnih provinc. Pozneje je premagal Tojotomija Hidejorija, Hidejošijevega sina, pri [[obleganje Osake|obleganju Osake]] leta 1615 in postal politični voditelj Japonske. Tokugava Iejasu je leta 1603 prejel naziv Sei-i Taišōgun, Edo pa je postal središče Tokugavove uprave.

Sprva so deli območja ležali pod vodo. Morje je doseglo sedanje območje Nišinomaru gradu Edo, Hibija pa je bila plaža. Pokrajina je bila spremenjena za gradnjo gradu.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg. 101&lt;/ref&gt; Večina gradnje se je začela leta 1593 in je bila dokončana leta 1636 pod vodstvom Iejasujevega vnuka Tokugava Iemicuja. V tem času je imel Edo 150.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg. 103&lt;/ref&gt;

Obstoječa območja Honmaru, Ninomaru in Sannomaru so bila razširjena z dodatkom območij Nišinomaru, Nišinomaru-šita, Fukiage in Kitanomaru. Obod je meril 16 km.

Šogun je zahteval, da ''daimjōji'' dobavijo gradbeni material ali finance, kar je metoda, ki jo je šogun uporabljal za nadzor moči ''daimjōjev''. Velike granitne kamne so pripeljali od daleč, velikost in število kamnov sta bila odvisna od bogastva ''daimjōja''. Premožnejši so morali prispevati več. Tisti, ki niso dobavili kamnov, so morali prispevati delo za naloge, kot je kopanje velikih jarkov in izravnavanje hribov. Zemljo, ki so jo vzeli iz jarkov, so uporabili kot odlagališče za melioracijo ali za izravnavo tal. Tako je gradnja gradu Edo postavila temelje za dele mesta, kjer so se lahko naselili trgovci.

Najmanj 10.000 mož je sodelovalo v prvi fazi gradnje in več kot 300.000 v srednji fazi.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg. 102&lt;/ref&gt; Ob koncu gradnje je imel grad 38 vrat. Obzidje je bilo visoko skoraj 20 metrov, zunanje obzidje pa 12 metrov. Za dodatno zaščito so bili izkopani jarki, ki tvorijo približno koncentrične kroge. Nekateri jarki so segali do Ičigaja in Jocuja, deli obzidja pa so preživeli do danes. To območje meji na morje ali reko Kanda, kar omogoča dostop ladjam.
[[File:Kanadehon-Chushingura-Stage-3-Utagawa-Kuniteru.png|thumb|[[Ukijo-e]] grafika, ki prikazuje napad Asana Naganorija na Kira Jošinaka v Macu no Ōrōka leta 1701]]

Različni požari so skozi stoletja poškodovali ali uničili dele gradu, Edo in večina njegovih stavb je bila zgrajena iz lesa.

21. aprila 1701 je v Velikem borovem hodniku (Macu no Ōrōka) gradu Edo, Asano Takumi-no-kami izvlekel svoj kratki meč in poskušal ubiti Kira Kōzuke-no-sukeja, ker ga je užalil. To je sprožilo dogodke, ki vključujejo sedeminštirideset ''rōninov''.
[[File:Edo Karte 1847 Mitte.jpg|thumb|Na tem zemljevidu iz leta 1847 je območje gradu cenzurirano.]]

Po kapitulaciji šogunata leta 1867 so morali prebivalci in šogun zapustiti prostore. Grajski kompleks se je oktobra 1868 preimenoval v '''Tokijski grad''' (東京城, ''Tōkei-džō'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.wdic.org/w/CUL/%E7%9A%87%E5%B1%85|title = 皇居 ‐ 通信用語の基礎知識}}&lt;/ref&gt; in nato leta 1869 preimenoval v cesarski grad (皇城, Kōdžō). V letu Meidži 2 (1868), na 23. dan 10. meseca japonskega koledarja se je cesar preselil v Tokio in grad Edo je postal cesarska palača.&lt;ref&gt;Ponsonby-Fane, Richard A. B. (1956). ''Kyoto: The Old Capital of Japan, 794–1869'', p. 328.&lt;/ref&gt;

Požar je požrl stari grad Edo v noči na 5. maj 1873. Območje okoli stare utrdbe, ki je zgorelo v požaru Meireki leta 1657, je postalo mesto novega gradu cesarske palače (宮城, Kjūdžō), zgrajenega leta 1888. Nekatere stavbe iz obdobja Tokugava, ki so še vedno obstajale, so bile uničene, da bi naredili prostor za nove strukture za cesarsko vlado. Sama zgradba cesarske palače pa je bila zgrajena v okraju Nišinomaru, ne na isti lokaciji kot šogunova palača v okraju Honmaru.

Mesto je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in med uničenjem Tokia leta 1945 utrpelo znatno škodo.

Danes je mesto del tokijske cesarske palače. Vlada je območje razglasila za zgodovinsko mesto in sprejela ukrepe za obnovo in ohranitev preostalih struktur gradu Edo.

== Opis ==
Tloris gradu Edo ni bil samo velik, ampak tudi dodelan. Zemljišče je bilo razdeljeno na različna [[podgradje|podgradja]] ali citadele. ''Honmaru'' je bil v središču, z ''Ninomaru'' (drugo [[podgradje]]), Sannomaru (tretje podgradje) so se raztezali proti vzhodu; Nišinomaru (zahodni kompleks), ki ga obdajata Nišinomaru-šita (zunanji del) in Fukiage (protipožarni kompleks); in Kitanomaru (severno podgradje). Različna podgradja so bila razdeljena z jarki in velikimi kamnitimi zidovi, na katerih so bili zgrajeni različni [[bivalno-obrambni grad|bivalno-obramni stolpi]], obrambne hiše in stolpi. Na vzhodu, za Sannomarujem, je bil zunanji jarek, ki je obdajal okrožji Otomači in Daimjō-Kōdži. Kamniti zidovi Išigaki so bili zgrajeni okoli Honmaruja in vzhodne strani Nišinomaruja. Do vsakega podgradja je bilo mogoče priti preko lesenih mostov, ki so bili zaščiteni z vrati na obeh straneh. Obseg je predmet razprave, ocene pa segajo od 9 do 16 km.&lt;ref name=&quot;Schmorleitz, pg. 105&quot;&gt;Schmorleitz, pg. 105&lt;/ref&gt;
{{Wide image|Kyosai Kiyomitsu 001.jpg|1000px|Zložljiv zaslon, ki prikazuje prizore obiska ''daimjōjev'' na gradu Edo leta 1847. Hasuike-Tacumi-Sandžū-jagura je v sredini, Kikjō-mon (notranji Sakurada-mon) na desni strani. Znaki ob jarku so napisani z besedami ''geba'' (odstop). Prisotni ''daimjōji'' so morali zmanjšati svoje število spremljevalcev, preden so vstopili v notranji kompleks gradu. Znaki z družinskimi imeni vsakega spremstva jih identificirajo (šteto z desne strani prve plošče) iz domene Okajama, domene Fukuoka (četrta plošča), domene Kurume (peta plošča), domene Totori (šesta plošča), domeni Sacuma in Izumi (sedma plošča) in domena Sendai (osma plošča).}}
[[File:Honmaru and Ninomaru Palaces, Edo Castle, in the last years of the Tokugawa Shogunate, model scale 1 over 200 - Edo-Tokyo Museum - Sumida, Tokyo, Japan - DSC06586.jpg|thumb|300px|Pojav Honmaru in Ninomaru v obdobju Edo]]

Z uveljavitvijo sistema ''sankin-kōtai'' (nadomestna prisotnost) v 17. stoletju je postalo smotrno, da si ''daimjōji'' postavijo prebivališče v Edu blizu šoguna. Notranjost gradu so zato obkrožale njihove rezidence, večina jih je bila skoncentrirana pri zunanjih vratih Sakurada na jugovzhodu ter v okrožjih Ōtemači in Daimjō-Kōdži vzhodno od gradu znotraj zunanjega jarka. Nekatera bivališča so bila tudi znotraj notranjih jarkov v zunanjem Nišinomaru.

Dvorci so bili veliki in zelo dodelani, brez prihranka stroškov za gradnjo palač z [[japonski vrt|japonskimi vrtovi]] in številnimi vrati. Vsak blok je imel štiri do šest dvorcev, ki so bili obdani z jarki za odvodnjavanje.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg. 108&lt;/ref&gt; ''Daimjōji'' z manjšim premoženjem so lahko postavili svoje hiše, imenovane ''bančo'', severno in zahodno od gradu.

Vzhodno in južno od gradu so bili deli, ki so bili namenjeni trgovcem, saj je bilo to območje neprimerno za bivanje. Tam je bila tudi zabaviščna četrt [[Jošivara]].

=== Vrata ===
Notranje citadele gradu so bile zaščitene z več velikimi in malimi lesenimi vrati ('' Mon (arhitektura)|mon''), vgrajenimi med vrzeli kamnitega zidu. Danes jih ni ostalo veliko. Od juga proti jugozahodu proti severu so glavna vrata pri Nidžūbaši, Sakurada-mon, Sakašita-mon, Kikjō-mon, Hanzō-mon, Inui-mon, Ōte-mon, Hirakava-mon in Kitahanebaši-mon. Ohranjeni so le še kamniti temelji drugih vrat (misli se na vrzel med velikimi kamnitimi zidovi za lesena vrata). Velika vrata, kot so Ōte-mon, so imela stražo 120 mož, medtem ko je manjša vrata varovalo od 30 do 70 oboroženih mož.

Obstaja poročilo očividca, francoskega direktorja Françoisa Carona iz nizozemske kolonije [[Dedžima]]. Opisal je, da so bila vrata in dvorišča postavljena tako, da bi zmedla tujca. Caron je opazil, da vrata niso bila postavljena v ravni črti, ampak so bila zamaknjena, zaradi česar se je morala oseba obrniti za 90 stopinj, da bi šla naprej do naslednjih vrat. Ta slog konstrukcije za glavna vrata se imenuje ''masugata'' (kar pomeni »kvadrat«). Kot je omenil Caron, so vrata sestavljala kvadratno oblikovano dvorišče ali ograjen prostor in dvonadstropna vratarnica, v katero se vstopa skozi tri pokrite ''kōrai-mon''. ''Vatari-jagura-mon'' so bila zgrajena v sosednjih kotih na vsaki strani znotraj vrat.&lt;ref name=&quot;Hinago, pg. 138&quot;&gt;Hinago, pg. 138&lt;/ref&gt; Vsa glavna vrata so imela velik tram, ki je uokvirjal glavno vstopno točko in je bil zgrajen tako, da je naredil vtis in razglasil moč šogunata.

=== Garnizija ===
Zapisi o tem, koliko oboroženih moških je služilo na gradu Edo, se razlikujejo. Španski generalni guverner Filipinov Rodrigo de Vivero y Velasco je v letih 1608–1609 podal poročilo očividca, ki je opisal ogromne kamne, ki so sestavljali zidove in veliko število ljudi na gradu. Trdil je, da je med prvimi vrati in šogunovo palačo videl 20.000 služabnikov. Šel je skozi dve vrsti po 1000 vojakov, oboroženih z mušketami, do drugih vrat pa ga je pospremilo 400 oboroženih mož. Šel je mimo hlevov, v katerih je bilo očitno prostora za 200 konjev in orožarne, v kateri je bilo dovolj orožja za 100.000 mož.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg 105&lt;/ref&gt;

== ''Honmaru'' ==
[[File:Edo P2.jpg|thumb|Glavni stolp (zgoraj desno) z okoliško palačo Honmaru, Bairinzaka, vrata Hirakavaguči in Ninomaru (spodnji del)]]
''Honmaru'' (本丸, napisano tudi ''Hommaru'') je bil osrednji, najbolj notranji del gradu, ki je vseboval [[bivalno-obrambni grad|stolp]] in rezidenco šoguna. Veličastne in razkošne glavne stavbe, sestavljene iz zunanje, osrednje in notranje dvorane, naj bi v obdobju Kanei (1624– 1644) pokrivale površino 33.000 kvadratnih metrov. Honmaru je obkrožale [[kurtina|kurtine]] z 11 stolpi, 15 obrambnimi hišami in več kot 20 vrati.

''Honmaru'' je bil večkrat uničen v požaru in po vsakem požaru obnovljen. Stolp in glavna palača sta bila uničena leta 1657 oziroma 1863 in nista bila obnovljena. Nekateri ostanki, kot sta stolp Fudžimi-jagura in obrambna hiša Fudžimi-tamon, še vedno obstajata.

''Honmaru'' je bil z vseh strani obdan z jarki. Na severu, ki ga je ločeval od Kitanomaruja, sta bila Inui-bori in Hirakava-bori, na vzhodu, ki je ločeval Ninomaru, je bil Hakučō-bori, na zahodu in jugu, ki sta ločevala Nišinomaru, pa sta bila Hasuike-bori in Hamaguri-bori. Večina teh še vedno obstaja, čeprav je bil Hakučō-bori delno zapolnjen od obdobja Meidži.

=== ''Kitahanebaši-mon'' ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Kitahanebashimon Gate 2.jpg|left|thumb|''Kitahanebaši-mon'']]
''Kitahanebaši-mon'' (北桔橋門, »Vrata severnega dvižnega mostu«) so severna vrata v podgradje ''Honmaru'', obrnjena proti podgradju ''Kitanomaru'' čez ulico Daikan-čo. Prav tako je zgrajen kot ''masu''-vrata, tako kot Ōte-mon in Hirakava-mon, in ima ''vatari-jagura-mon'' v levem kotu. Most pred vrati, ki je bil nekoč [[dvižni most]] v obdobju Edo, je zdaj pritrjen na tla. Kovinske sponke, s katerimi so narisali most, so še vedno pritrjene na streho vrat.

=== Bivalno-obrambni stolp ===
[[File:Tokyo Edo Castle base.jpg|thumb|Kamniti temelj glavnega stolpa (''tenšu'')]]
Glavna utrdba ali bivalno-obrambni stolp (znan kot ''[[tenšu]]dai'' (天守台)) je bil v severnem kotu podgradja ''Honmaru''. Kitahanebaši-mon so tik ob njem in je bil eden od glavnih prehodov v ta najbolj notranji del. Mere so 41 metrov v širino od vzhoda proti zahodu, 45 metrov v dolžino od severa proti jugu in 11 metrov v višino. Na tej podlagi, ki je bila visoka 51 metrov, je nekoč stala petnadstropna stavba in je bila tako najvišji grajski stolp na celotni Japonski, ki je simboliziral moč šoguna. Trdnjava in njene številne strehe so bile zgrajene leta 1607 in okrašene z zlatom. Uničen je bil v požaru Meirekija leta 1657 in ni bil obnovljen. Vse, kar je ostalo, so temelji stolpa.

Kljub temu filmi ''džidaigeki'' (kot je ''Abarenbō Šōgun''), ki se dogajajo v Edu, običajno prikazujejo grad Edo, ki ima posestvo in v ta namen nadomestijo [[grad Himedži]].

Neprofitno »Združenje za obnovo Edo-džo« (NPO江戸城再建) je bilo ustanovljeno leta 2004 z namenom zgodovinsko pravilne rekonstrukcije vsaj glavnega stolpa. Marca 2013 je Naotaka Kotake, vodja skupine, dejal, da »prestolnica potrebuje simbolično stavbo« in da skupina namerava zbirati donacije in podpise peticije v upanju, da bodo stolp ponovno zgradili. Na podlagi starih dokumentov je bil izdelan načrt rekonstrukcije. Agencija za cesarsko gospodinjstvo ni navedla, ali bo podprla projekt.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://npo-edojo.org/|title=Rebuilding &quot;Edo-jo&quot; Association |access-date=2008-09-17 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Daily Yomiuri [http://www.yomiuri.co.jp/dy/national/T130320002902.htm NPO wants to restore Edo Castle glory March 21, 2013]&lt;/ref&gt;

=== Palača ''Honmaru'' ===
[[File:Model of historical imperial palace in Edo white.jpg|thumb|Model ''širo šoin'' (»bela učna soba«), ki se uporablja za srečanja s cesarskimi glasniki]]
Stanovanjska palača (本丸御殿, ''honmaru-goten'') ter vrtovi šoguna in njegovega dvora so bili zgrajeni okoli grajskega stolpa na območju ''Honmaru''. Sestavljena je iz niza nizkih stavb, povezanih s hodniki in zbirajočih se okoli različnih vrtov, dvorišč ali ležečih samostojno, podobno kot strukture, ki jih je danes mogoče videti v [[grad Nidžo|gradu Nidžō]] v [[Kjoto|Kjotu]]. Te strukture so bile uporabljene za stanovanjske ali vladne namene, kot so občinstva.

Palača ''Honmaru'' je bila visoka eno nadstropje in je bila sestavljena iz treh delov:
#''Ō-omote'' (Velika zunanja palača) je vsebovala sprejemne sobe za občinstvo in stanovanja za stražarje in uradnike;
#''Naka-oku'' (srednja notranjost) je bil kraj, kjer je šōgun sprejel svoje sorodnike, višje gospode in se srečal s svojimi svetovalci za državne zadeve; in
#''Ōoku'' (velika notranjost) je vsebovala zasebne apartmaje šoguna in njegovih dvornih dam. Velika notranjost je bila strogo prepovedana in komunikacija je potekala prek mladih kurirjev.&lt;ref&gt;Schmorleitz, pg. 104&lt;/ref&gt; Velika notranjost je bila očitno velika za 1000 ''[[tatami]]jev'' in jo je bilo mogoče razdeliti na dele z uporabo drsnih vrat ''[[šodži]]'', ki so bila poslikana v elegantnih shemah.

Različni požari so sčasoma uničili palačo ''Honmaru'' in je bila po vsakem požaru obnovljena. V obdobju od 1844 do 1863 je doživela tri požare. Po vsakem požaru se je šogun za čas preselil v rezidenco Nišinomaru, dokler ni bila obnova končana. Vendar sta leta 1853 obe zgoreli, zaradi česar se je šōgun moral preseliti v rezidenco ''daimjō''. Zadnji požar se je zgodil leta 1873, po katerem nova cesarska oblast palače ni obnovila. Za palačo je bil glavni stolp. Poleg lokacije stolpa in palače je bil to kraj zakladnice. Tri skladišča, ki so mejila na obzidje, so na drugi strani mejila na palačo. Vhod je bil majhen, narejen iz debelega lesa in močno zastražen. Za zidom je bil globok padec do spodnjega jarka, zaradi česar je bilo območje varno.

=== ''Fudžimi-jagura'' ===
[[File:Bjh37 Yedo castlemoat.jpg|thumb|Pogled na Hamaguri-bori (spredaj), Sakašita-mon (levo), Hasuike-Tacumi-Sandžu-jagura (desno), Fudžimi-jagura (na sredini zadaj) pred letom 1870]]
[[File:Fujimi-yagura 1 by Don Ramey Logan.jpg|thumb|left|Fudžimi jagura (stolp gradu Edo), zgrajen leta 1659]]
''Fudžimi-jagura'' (富士見櫓, »razgledna trdnjava gore Fudži«) stoji v jugovzhodnem kotu ''Honmaru'' in je visoka tri nadstropja. Je eden od le treh preostalih stolpov notranje citadele gradu Edo, od skupnega števila prvotno enajstih. Drugi preostali stolpi so Fušimi-jagura (zraven zgornjega jeklenega mostu Nidžūbaši) in Tacumi-nidžju-jagura (na vogalu jarka Kikjō-bori poleg vrat Kikjō-mon). Imenuje se tudi »vsesprednja stran«, ker so vse strani videti enako iz vseh smeri. Domneva se, da je bilo nekoč mogoče videti goro Fudži iz tega stolpa, od tod tudi ime. Ker je bila glavna stavba gradu Edo uničena leta 1657 in ni bila obnovljena, je Fudžimi-jagura prevzela vlogo in je bila pomembna stavba, potem ko je bila zgrajena leta 1659 v obdobju Edo. Približno 150–160 metrov severno od Fudžimi-jagure je nekdanji kraj koridorja Macu no Ōrōka, prizorišče dramatičnih dogodkov leta 1701, ki so pripeljali do maščevanja sedeminštiridesetih ''rōnin'' - zgodovinski dogodek iz 18. stoletja, v katerem je skupina ''rōninov'' (samurajev brez gospoda) maščevala smrt svojega gospodarja.

=== ''Fudžimi-tamon'' ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Fujimitamon.jpg|thumb|left|''Fudžimi-tamon'']]
Obrambna hiša ''Fudžimi-tamon'' (富士見多聞) je približno 120–130 metrov severno od Macu no Ōrōka. Ta obrambna hiša stoji na vrhu velikih kamnitih zidov s pogledom na Hasuike-bori (jarek, v katerem raste lotos). Tu so shranjevali orožje in orodje. V obdobju Edo so bile na strateških točkah na vrhu kamnitega zidu, ki obdaja ''Honmaru'', zgrajeni dvojni in trojni stolpi (''jagura''). Med vsakim stolpom je bila za obrambne namene  postavljena obrambna hiša (imenovana ''tamon''). V Honmaruju je bilo nekoč 15 teh hiš, od katerih še obstaja Fudžimi-tamon.

=== ''Išimuro'' ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Ishimuro Stone Cellar.jpg|thumb|''Išimuro'']]
Severno od Fudžimi-tamona je na pobočju ''išimuro'' (石室, »kamnita klet«). Velika je približno 20 kvadratnih metrov. Njen natančen namen ni znan, a ker je blizu nekdanjega notranjega skladišča palače, se domneva, da so jo uporabljali za shranjevanje zalog in dokumentov za šogunat.

=== ''Šiomi-zaka'' ===
''Šiomi-zaka'' (潮見坂) je pobočje, ki teče vzdolž današnje stavbe cesarskega glasbenega oddelka proti utrdbi Ninomaru. V starih časih se je od tod očitno videlo morje, od tod tudi njegovo ime.

== ''Ninomaru'' ==
[[File:Castle of Yedo, inner moat.jpg|thumb|''Hamaguri-bori'' (spredaj),''Hasuike-Tacumi-Sandžū-jagura'' (levo),''Tacumi-Sandžū-jagura''(desno) pred 1870]]
Ob vznožju Šiomi-zaka na vzhodni strani ''Honmaruja'' leži ''Ninomaru'' (二の丸, drugo podgradje) gradu Edo. Palača za dediče šogunov Tokugava je bila zgrajena leta 1639 na zahodnem območju (Zahodni obod), leta 1630 pa poročajo, da je bil na jugovzhodu urejen vrt, ki ga je zasnoval Kobori Enšū, ki je bil ustanovitelj japonskega krajinskega oblikovanja. Več požarov je uničilo vse, kar je tu stalo, in ni bilo obnovljeno. Poleg palače Honmaru, je Ninomaru obkrožalo 7 stolpov, 8 obrambnih hiš, približno 10 vrat in druge stražarnice. Tendžin-bori ločuje del Ninomaruja od Sannomaruja.

V letih do obdobja Meidži je bilo izvedenih več prenov. Od takrat je okoli starega ribnika, ki je ostal iz obdobja Edo, urejen popolnoma nov vrt. Še vedno stojita samo Hjakunin-banšo in Dōšin-banšo.

=== ''Dōšin-banšo'' ===
[[File:Kokyo0078.jpg|thumb|left|''Dōšin-banšo'']]
''Dōšin-banšo'' (同心番所) je stražarnica. V Ōte-monu je bila velika stražarnica, kjer je današnja varnost. Prehod, ki poteka od stražnice proti zahodu, se med kamnitimi zidovi na obeh straneh oži. Dōšin-banšo je na desni strani mimo tega prehoda. Tu so bili postavljeni samurajski stražarji, ki so bdeli nad grajskim ozemljem.

=== ''Hjakunin-banšo'' === 
[[File:Imperial Palace Tokyo Hyakunin bansho Guardhouse.jpg|thumb|''Hjakunin-banšo'']]
Pred Dōšin-banšo je velik kamnit zid, ki je temelj stolpa Ōte-sanno-mon vatari-jagura. Dolga stavba na levi na južni strani tega temelja je ''hjakunin-banšo'' (百人番所). Tako se imenuje, ker je v njem živelo sto gardistov, tesno povezanih s klanom Tokugava..

=== ''Ō-banšo''  ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Obansho Guard house.jpg|thumb|''Ō-banšo'']]
Velik kamniti zid pred ''Hjakunin-banšo'' je vse, kar je ostalo od Naka-no-mon vatari-jagura (»Utrdba notranjih vrat«). Ta stavba na notranji desni strani vrat je ''Ō-banšo'' (大番所). Ker naj bi se podgradje Honmaru začelo tik za vrati Naka-no-mon, je ''Ō-banšo'' verjetno igral ključno vlogo pri varnosti gradu Edo.

=== ''Suva-no-Čaja'' ===
[[File:Kokyo0097.jpg|thumb|left|''Suva-no-Čaja'']]
''Suva-no-Čaja (諏訪の茶屋) je čajnica, ki je bila nekoč v vrtu Fukiage v obdobju Edo. Po različnih selitvah v dobi Meidži je danes v sodobnem vrtu Ninomaru.

== ''Sannomaru'' ==
''Sannomaru'' (三の丸, tretje podgradje) je najbolj vzhodno podgradje poleg Ninomaruja, ločen s ''Tendžin-bori''. ''Ōte-bori'' je na severu, nato proti jugu je ''Kikjō-bori''.

=== ''Bairin-zaka''  ===
Strmo pobočje, ''Bairin-zaka'' (梅林坂), teče od vzhodnega Honmaruja proti Hirakava-monu pred današnjo stavbo oddelka za arhive in mavzoleja. Pravijo, da je Ōta Dōkan leta 1478 posadil več sto sliv v posvetilo Sugavara no Mičizaneju (učenjak, pesnik in politik obdobja Heian). Dōkan naj bi tukaj zgradil Sanno-Gongendō, kjer sta bili dve svetišči, ko je to mesto zasedel klan Tokugava. S postavitvijo gradu Honmaru iz gradu Edo je bilo svetišče, posvečeno Sugavari no Mičizaneju, premaknjeno v Kodžimači Hirakava-čō in je pozneje postalo znano kot svetišče Hirakava. Svetišče Sanno je bilo najprej premaknjeno v Momidžijamo gradu Edo in je postalo njegovo skrbniško svetišče, vendar je bilo ponovno premaknjeno. Danes je znano kot svetišče Hie.

=== ''Hirakava-mon'' === 
[[File:Imperial Palace Tokyo Hirakawa-mon-dec23-2016.jpg|thumb|left|''Hirakava-mon'']]
''Hirakava-mon'' (平川門) naj bi bila glavna vrata v Sannomaru gradu Edo. Prav tako naj bi bila stranska vrata za služkinje in so se zato imenovala ''Ocubone-mon''. Oblika teh vrat je v ''masugati'', podobna ''Ōte-mon''. Vendar pa so ''vatari-jagura-mon'' zgrajena v sosednjem levem kotu znotraj ''kōrai-mona''. Drugi ''kōrai-mon'' je zahodno od ''vatari-jagura-mon'', ki so bila uporabljena kot »vrata nečistih« za pokojnike in kriminalce iz gradu. Zunaj teh vrat je lesen most z ograjami, okronanimi z ''giboši''-okrasnimi vrhovi.

=== ''Ōte-mon''  ===
[[File:Ōte-mon Watari-yagura, Edo Castle.jpg|thumb|''Ōte-mon'']]
''Ōte-mon'' (大手門, »Velika ročna vrata«) so bila glavna vrata gradu. Med vladavino drugega šoguna Tokugava Hidetada so grad v 1620-ih popravili in vrata naj bi takrat dobila današnjo obliko s pomočjo ''daimjo'' Date Masamuneja, gospodarja gradu Sendai, in Soma Tošitaneja, gospodarja gradu Nakamura.

Požar v Edu je januarja 1657 uničil Ōte-mon, vendar so bila obnovljena novembra 1658. Dvakrat so bila močno poškodovana, leta 1703 in 1855, zaradi močnih potresov, in obnovljena, da so stala do obdobja Meidži. Po tem je bilo izvedenih več popravil, vendar je škoda, ki jo je septembra 1923 povzročil [[Veliki potres v Kantoju (1923)|veliki potres v Kantoju]], vodila do razstavljanja ''vatari-jagura'' (渡り櫓) in ponovne gradnje kamnitih zidov na vsaki strani vrat leta 1925.

''Vatari-jagura'' so bila popolnoma požgana med drugo svetovno vojno 30. aprila 1945. Obnova je potekala od oktobra 1965 do marca 1967, da bi popravili ''kōrai-mon'' in njegove zidove, ''Ōte-mon'' pa so bila rekonstruirana.

=== ''Tacumi-jagura'' ===
[[File:EdoCastleMoatWallBuilding.jpg|thumb|left|''Tacumi-jagura'' pri ''Kikjō-bori'']]
''Tacumi-jagura'' (巽櫓), znan tudi kot ''sakurada-jagura'' (桜田櫓), je dvonadstropni stolp na skrajnem vzhodnem vogalu Sannomaruja in edina trdnjava, ki je še ostala v njej.

=== ''Kikjō-mon'' ===
Ena redkih vrat, ki so ostala od Ninomaruja, so ''kikjō-mon'' (桔梗門), ki so znana tudi kot Notranja ''Sakurada-mon'', v nasprotju z (Zunanjimi) ''Sakurada-mon'' na jugu. Arhitektura stolpa so vrata in slog ''kōrai''.

== ''Nišinomaru'' ==
[[File:Edo l21.jpg|thumb|''Nišinomaru'' in ''Fukiage'', rezidenci treh družin Tokugava (17. stoletje)]]
''Nišinomaru'' (西の丸, zahodno podgradje) je bil nekaj časa kraj palač in rezidenc upokojenega šoguna in njegovega naslednika. Zunanji del Nišinomaruja na vzhodu (današnji Zunanji vrtovi cesarske palače) je bil kraj različnih rezidenc ''daimjōjev''. Nišinomaru meji na zahodu z jarki, kot so Dōkan-bori, Sakurada-bori in Gaisen-bori na jugu, Kikjō-bori in Hamaguri-bori na severu. Po vsakem požaru v Honmaruju se je šōgun običajno preselil v Nišinomaru, čeprav ga je prav tako uničil požar leta 1853. 5. maja 1873 je Nišinomaru rezidenca pogorela. Na njenem mestu je bila v dobi Meidži zgrajena cesarska palača.

=== ''Sakurada-mon'' ===
[[File:Bjh36 Yedo TycoonPalace.jpg|thumb|left|''Sakurada-mon'' (levo), kraj, kjer je bil leta 1860 umorjen Tairō Ii Naosuke]]
Z juga ''Nišinomaru'' ščiti velik zunanji ''Sakurada-mon'' (桜田門). Teh vrat ne smemo zamenjevati z Notranjimi ''Sakurada-mon'', znanimi tudi kot ''Kikjo-mon''

=== ''Seimon Išibaši in Seimon Tecubaši'' ===
[[File:Bjh36 Yedo TycoonPalace doublebridge.jpg|thumb|Stari most, preden je bil v obdobju Meidži zamenjan z mostom v evropskem slogu, s Fušimi-jaguro zadaj]]
Čez jarke sta vodila dva mostova. Mostove, ki so bili nekoč leseni in obokani, so v obdobju Meidži zamenjali s sodobnimi strukturami iz kamna in železa. Mostovi so bili nekoč varovani z vrati na obeh koncih, od katerih so preživele le ''Nišinomaru-mon'', ki so glavna vrata v današnjo cesarsko palačo.

Most v ospredju se je včasih imenoval ''Nišinomaru Ōte-baši'' (西の丸大手橋), medtem ko se je tisti zadaj imenoval ''Nišinomaru Šimodžō-baši'' (西の丸下乗橋).

Po njihovi zamenjavi v obdobju Meidži se most zdaj imenuje kamniti most glavnih vrat cesarske palače (皇居正門石橋, kōkyo seimon ishibashi)) oziroma železni most glavnih vrat cesarske palače (皇居正門鉄橋, ''kōkjo seimon tekjō''). Železni most je znan tudi kot ''Nidžūbaši'' (二重橋, dobesedno »dvojni most«), ker je bil prvotni leseni most zgrajen na vrhu pomožnega mostu zaradi globine jarka. Kamniti most se zaradi svoje oblike imenuje tudi ''Meganebaši'' (眼鏡橋, dobesedno »Most očal«).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kotobank.jp/word/二重橋|script-title=ja:二重橋|work=世界大百科事典 第２版|language=ja|access-date=2013-07-12}}&lt;/ref&gt; Vendar se oba mosta pogosto napačno imenujeta ''Nidžūbaši.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pref.aichi.jp/kyoiku/bunka/bunkazainavi/yukei/kenzoubutu/kunitouroku/1090.html|script-title=ja:明治村二重橋飾電燈|work=Aichi Cultural Properties Navi|publisher=Aichi Prefecture|language=ja|access-date=2013-07-12}}&lt;/ref&gt;

Danes sta oba mostova zaprta za javnost, razen 2. januarja in na cesarjev rojstni dan.
&lt;gallery&gt;
File:Nijuubashi2.jpg|Seimon Tecubaši (Nidžūbaši)
File:Seimon Ishibashi.JPG|Seimon Išibaši (Meganebaši)
&lt;/gallery&gt;

=== ''Fušimi-jagura'' ===
''Fušimi-jagura'' (伏見櫓) je dvonadstropni stolp, ki še vedno obstaja na zahodnem vogalu, ki vodi proti notranjemu Nišinomaru, obkrožen z dvema galerijama (''tamon'') na vsaki strani. To je edini stolp, ki je ostal v Nišinomaru. Prvotno izvira iz gradu Fušimi v Kjotu.

=== ''Sakašita-mon'' ===
[[File:Imperial Palace Tokyo Sakashita mon outside.JPG|thumb|left|''Sakašita-mon'']]
(坂下門, ''Sakašita-mon'') so bila prvotno obrnjena proti severu, vendar so bila v dobi Meidži spremenjena v vzhod. Ta stolpna vrata gledajo na Hamaguri-bori. Pred temi vrati se je zgodil atentat na Andō Nobumaso, člana šogunovega sveta starešin.

=== ''Momidžijama'' ===
''Momidžijama'' (紅葉山, »Javorjeva gora«) je območje v severnem Nišinomaru. Območje je imelo svetišča, posvečena nekdanjim šogunom, v katerih so v spomin nanje potekale slovesnosti, ki so jih redno prirejali.

Tokugava Iejasu je leta 1602 zgradil knjižnico v stolpu gradu Fudžimi s številnimi knjigami, ki jih je pridobil iz stare knjižnice v Kanazavi. Julija 1693 je bila v Momidžijami  zgrajena nova knjižnica (''Momidžijama Bunko'').

Tako imenovani ''Momidžijama Bunkobon'' so knjige iz te knjižnice, ki so danes shranjene v Državnem arhivu Japonske. To skupino sestavljajo predvsem knjige, izdane v času dinastije Song, korejske knjige, ki so bile prej v lasti knjižnice Kanazava Bunko, knjige, ki jih je družina Hajaši podarila kot darila in delovni osnutki knjig, ki jih je sestavila vlada Tokugava.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://www.archives.go.jp/english/abouts/publicatons/Kitanomaru/pdf/kita_37.pdf |title=Catalogue of Donated Books: Chinese Books (Kizousho Mokuroku: Kanseki) |access-date=January 12, 2012 |author=AMAKO Akihiko |date=October 2004 |journal=Kitamaru: Journal of the National Archives of Japan |issue=37 |pages=4–5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090423005623/http://www.archives.go.jp/english/abouts/publicatons/kitanomaru/kita036.html |archive-date=April 23, 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tokugawa.ne.jp/info_04.htm |title=Tokugawa Memorial Foundation |accessdate=2022-09-17 |archive-date=2022-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220920172104/http://www.tokugawa.ne.jp/info_04.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== ''Fukiage'' ==
''Fukiage'' (吹上, »prepihano«) je zahodno območje, ki je bilo po velikem požaru Meireki leta 1657 spremenjeno v protipožarno pregrado. Fukiage je obkroženo z Dōkan-bori do Nišinomaru na vzhodu, Sakurada-bori do na jugu, Hanzō-bori na zahodu, Čidorigafuči na severozahodu in Inui-bori na severu.

=== ''Inui-mon'' ===
''Inui-mon'' (乾門) so bila na območju Nišinomaru poleg današnjega sedeža agencije Imperial Household in so se imenovala Nišinomaru Ura-mon. V dobi Meidži so jih preselili na sedanjo lokacijo med vrtovoma Kitanomaru in Fukiage. Ime so dobila, ker so bila v severozahodnem delu ozemlja cesarske palače.

=== ''Hanzōmon'' ===
''Hanzōmon'' (半蔵門) so vrata v slogu ''kōrai''. Stara vrata je med drugo svetovno vojno uničil požar. Vrata ''Vadakura'' so bila namesto njih premaknjena sem. ''Hanzō-mon'' so danes edina vrata v območje Fukiage od zunaj.
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;180px&quot;&gt;
File:Imperial Palace Tokyo inuimon gate.jpg|''Inui-mon'', nekdanji ''Nišinomaru Ura-mon''
File:Imperial Palace Tokyo Hanzomon Gate.jpg|''Hanzō-mon'', nekdanja Vadakura vrata
&lt;/gallery&gt;

== ''Kitanomaru'' ==
[[File:Imperial Palace Tokyo Shimizumon Gate.jpg|thumb|''Šimizu-mon'']]
''Kitanomaru'' (北の丸) je severno podgradje poleg Honmaruja. Med šogunovo vladavino so ga uporabljali kot zdravilni vrt (''Ohanabatake''). V 17. stoletju je bila tam tudi rezidenca Suruga Dainagon, ki so jo uporabljale stranske veje klana Tokugava. Danes je to mesto lokacija javnega parka Kitanomaru. Iz časov gradu Edo ni ostalo veliko razen dveh vrat, Šimizu-mon in severneje Tajasu-mon.

''Kitanomaru'' je obdan z jarki. ''Inui-bori'' in ''Hirakava-bori'' na jugu ga ločujeta od Honmaruja in Čidorigafučija na zahodu.

== Sodobni Tokio ==
[[File:Tora-no-Mon.JPG|thumb|''Toranomon'' (Tigrova vrata), uničena v 1870-ih]]
Številna imena krajev v Tokiu izhajajo iz gradu Edo. ''Ōtemači'' (大手町, &quot;mesto pred velikimi vrati&quot;), ''Takebaši'' (竹橋, &quot; bambusov most&quot;), ''Toranomon'' (虎ノ門, &quot; &quot;tigrova vrata&quot;), ''Učibori Dōri'' (内堀通り, &quot; ulica Notranji jarek&quot;), ''Sotobori Dōri'' (外堀通り, &quot; ulica Zunanji jarek&quot;), in ''Marunouči'' (丸の内, &quot; Znotraj ograjenega prostora&quot;) so primeri.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Reference ==
*[https://doi.org/10.1017/S0080440118000063 Benesch, Oleg. &quot;Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan,&quot; ''Transactions of the Royal Historical Society'', Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107–134.]

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |title=An Encyclopedia of Japanese Castles | last=De Lange |first=William |year=2021 |pages=600 pages|publisher=Toyo Press |location=Groningen |isbn=978-9492722300}}
* {{navedi knjigo | title=Japanese Castles| last=Motoo| first=Hinago| year=1986 |publisher=Kodansha| location=Tokyo| isbn=0-87011-766-1}}
* Ponsonby-Fane, Richard A. B. (1956). ''Kyoto: The Old Capital of Japan, 794–1869.'' Kyoto: The Ponsonby Memorial Society.
* {{navedi knjigo| title=Castles in Japan| last=Schmorleitz| first=Morton S.| year=1974| pages=[https://archive.org/details/castlesinjapan00schm/page/99 99–112]| publisher=Charles E. Tuttle Co| location=Tokyo| isbn=0-8048-1102-4| url-access=registration| url=https://archive.org/details/castlesinjapan00schm/page/99}}
* {{navedi splet |url=http://www.wdic.org/ |script-title=ja:通信用語の基礎知識 |publisher=WDIC Creators Club |access-date=January 12, 2012 |language=ja}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [http://npo-edojo.org/ Rebuilding &quot;Edo-jo&quot; Association]
* National Museum of Japanese History: [https://web.archive.org/web/20090422210617/http://www.rekihaku.ac.jp/e-rekihaku/123/rekishi.html Folding screens depicting scenes of the attendance of daimyo at Edo castle]
* National Archives of Japan: [https://web.archive.org/web/20080403190540/http://jpimg.digital.archives.go.jp/kouseisai/category/emaki/ryukyutyuzan_e.html ''Ryukyu Chuzano ryoshisha tojogyoretsu,'' scroll illustrating procession of Ryukyu emissary to Edo, 1710 (''Hōei'' 7).]
* National Archives of Japan: [https://web.archive.org/web/20081224192347/http://jpimg.digital.archives.go.jp/kouseisai/category/emaki/ryuei_oshirosyoin_toranoma_e.html ''Ryuei Oshirosyoin Toranoma Shingoten Gokyusoku ukagai shitae,'' scroll showing artwork added to partitions of castle keep during reconstruction after 1844 fire, artist was Kanō Eitoku (1814–1891)]
* [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan], Nara National Research Institute for Cultural Properties

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Obdobje Edo]]
[[Kategorija:Tokio]]
[[Kategorija:Gradovi na Japonskem]]</text>
      <sha1>21819x26lcdytkxcou1y0mcydd03s0b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonsko kiparstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>525186</id>
    <revision>
      <id>6686858</id>
      <parentid>6498851</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Stone_statue,_late_Jomon_period.JPG z [[c:File:Clay_statue,_late_Jomon_period.jpg|Clay_statue,_late_Jomon_period.jpg]]</comment>
      <origin>6686858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28823" sha1="p8wi16yteq08pjkmstut06ndn8rif5d" xml:space="preserve">[[Image:Todaiji05s3200.jpg|thumb|right|Tamonten v [[Todai-dži]], les, [[obdobje Edo]]]]
'''Kiparstvo na Japonskem''' se je začelo z glineno figuro. Proti koncu dolgega [[neolitik|neolitskega]] [[obdobje Džomon|obdobja Džōmon]] so bile nekatere [[Džomonsko lončarstvo|lončene posode]] »obrobljene s plameni« z ekstravagantnimi podaljški na robu, ki jih lahko imenujemo le kiparske,&lt;ref&gt;[http://www.nbz.or.jp/eng/middlejomon.htm Middle Jomon Sub-Period] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090525100233/http://www.nbz.or.jp/eng/middlejomon.htm |date=2009-05-25 }}, Niigata Prefectural Museum of History, accessed August 15, 2012.&lt;/ref&gt; in izdelane zelo stilizirane lončene figure [[Lončenina dogu|dogū]], mnoge z značilnimi izbuljenimi očmi. V [[obdobje Kofun|obdobju Kofun]] od 3. do 6. stoletja n. št. so bile figure ljudi in živali iz [[keramika ''haniva''|terakote ''haniva'']] v poenostavljenem slogu postavljene zunaj pomembnih grobnic. Prihod budizma v 6. stoletju je s seboj prinesel sofisticirano tradicijo v kiparstvu, kitajske sloge, posredovane prek Koreje. [[Horju-dži]] iz 7. stoletja in njegova vsebina sta preživela bolj nedotaknjena kot kateri koli vzhodnoazijski budistični tempelj njegovega datuma, z deli, vključno s ''Trojico Šaka'' iz leta 623 v bronu, ki prikazuje zgodovinskega Budo, obkroženega z dvema [[bodhisatva]]ma in tudi ''[[Čhatumaharadžika|Kralji varuhi Štiri smeri]]''.&lt;ref&gt;Paine &amp; Soper, 30–31.&lt;/ref&gt;

[[Jōčō]] (定朝; umrl 1057 n. št.) naj bi bil eden največjih budističnih kiparjev ne le v [[obdobje Heian|obdobju Heian]], ampak tudi v zgodovini budističnih kipov na Japonskem. Jōčō je na novo opredelil obliko telesa kipov Bude tako, da je izpopolnil tehniko ''josegi zukuri'' (寄木造り), ki je kombinacija več lesnih vrst. Miren izraz in graciozna figura kipa Bude, ki ga je izdelal, sta dopolnila japonski slog kiparstva kipov Bude, imenovan ''Jōčō jō'' (Jōčōv slog, 定朝様) in določila slog japonskih budističnih kipov poznejšega obdobja. Njegov dosežek je dramatično dvignil družbeni status ''busšija'' (budističnega kiparja) na Japonskem.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20210321090221/https://kotobank.jp/word/%E5%AE%9A%E6%9C%9D-79529 Kotobank, Jōchō.] The Asahi Shimbun.&lt;/ref&gt;

V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] je klan Minamoto ustanovil [[šogunat Kamakura]] in [[samuraj]]ski razred je prvič dejansko vladal Japonski. Jočovi nasledniki, kiparji šole budističnih kipov Kei, so ustvarili realistične in dinamične kipe po okusu samurajev in japonsko budistično kiparstvo je doseglo svoj vrhunec. [[Unkei]], Kaikei in Tankei so bili znani in so naredili veliko novih kipov Bude v mnogih templjih, kot je Kofuku-dži, a je bilo veliko kipov Bude izgubljenih v vojnah in požarih.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20200703173413/https://kotobank.jp/word/%E6%85%B6%E6%B4%BE-59106 Kotobank, Kei school.] The Asahi Shimbun.&lt;/ref&gt;

Skoraj vsa kasnejša pomembna velika skulptura na Japonskem je bila budistična, z nekaterimi šintoističnimi ekvivalenti. Po padcu budizma na Japonskem v 15. stoletju je monumentalna skulptura postala večinoma arhitekturni okras in manj pomembna.&lt;ref&gt;Paine &amp; Soper, 121.&lt;/ref&gt; Vendar pa je bilo kiparstvo v dekorativni umetnosti razvito do izjemne ravni tehničnega dosežka in prefinjenosti v majhnih predmetih, kot sta ''[[inrō]]'' (印籠, ''Inrō'', dobesedno »škatlica za znamke) in ''necuke'' (根付, miniaturni kipci) v številnih materialih in kovinski ''tosogu'' ali japonske nožnice za meče. V 19. stoletju je obstajala izvozna industrija malih bronastih skulptur izjemne virtuoznosti, figuric iz [[slonovina|slonovine]] in [[porcelan]]a ter drugih vrst male plastike, ki so vedno bolj poudarjale tehnično dovršenost.

== Zgodovina ==
=== Antična umetnost ===
[[Image:Clay statue, late Jomon period.jpg|thumb|''Dogū'' ali kipec v poznem obdobju Džōmon]]
Zgodnji prebivalci Japonske so sčasoma razvili prvo japonsko avtohtono umetnost v grobi lončenini in nenavadnih glinenih figurah, imenovanih [[Lončenina dogu|dogū]], ki so verjetno fetiši verske narave. Nekateri so bili morda uporabljeni v obredih plodnosti, nekateri pa za eksorcizem ali druge oblike obredov.

''Dogū'' figure so impresivne v svoji dodelani in skrivnostni simboliki; v močno vgraviranih črtah in vrtincih, s katerimi so figure okrašene, je čutiti moč in strast.

Legenda, kot je zapisana v ''[[Nihon Šoki]]'' (Japonske kronike), starodavni zgodovini Japonske, sestavljena leta 720, navaja, da je figure ''haniva'' ob smrti cesarice ukazal cesar, ki je obžaloval navado služabnikov in služkinj pokojnika da so sledili svojemu gospodarju v smrt in ukazal, da se namesto žrtvovanja živih bitij oblikujejo glinene figure in postavijo okoli kofunskega groba. Učenjaki dvomijo o pristnosti te zgodbe in trdijo, da so bile navadne cilindrične glinene cevi prve oblike ''haniva'' in da so jih uporabljali kot kole, da so držali zemljo grobišča na mestu. Kasneje so te navadne valjaste ''hanive'' začeli krasiti in so dobivale različne oblike, vključno z oblikami hiš in domačih živali ter ljudi. Najdene so bile razporejene v krogu okoli gomile, kar daje verodostojnost teoriji učenjakov. Vendar pa so figure ''haniva'' nedvomno kasneje prevzele nekakšno versko simboliko, poleg njihovega prvotnega praktičnega namena vložkov.

&lt;gallery&gt;
File:Clevelandart 1984.68.jpg| Posoda v slogu plamena, neolitsko obdobje Džōmon; ok. 2750 pr. n. št.; lončena posoda z izrezljanim in apliciranim okrasjem; višina: 61&amp;nbsp;cm, premer: 55,8&amp;nbsp;cm
File:Dogu Miyagi 1000 BCE 400 BCE.jpg| ''Dogū'' z izbuljenimi očmi, 1000–400 pr. n. št.
File:Arte giapponese, nobile haniwa, VI sec.JPG| Figura ''haniva''
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Asuka in Hakuhō  ===
[[Image:Shakyamuni Triad Horyuji2.JPG|thumb|''Triada Šakjamuni'' v Horju-dži, delo Torija Busšija]]
Japonski izhod iz obdobja domačih primitivnih umetnosti je spodbudil predvsem uvedba [[budizem|budizma]] s celinske Aazije okoli sredine 6. stoletja. Skupaj z novo religijo so na Japonsko prišli izurjeni umetniki in rokodelci iz Kitajske, da bi zgradili templje in izklesali idole ter domačim obrtnikom posredovali umetniške tehnike.

Najzgodnejše primere budistične umetnosti je mogoče videti v templju [[Horju-dži]] iz 7. stoletja v [[Nara (mesto)|Nari]], katerega same stavbe, postavljene po predpisanem vzorcu z glavno dvorano, zvonikom, pagodami in drugimi stavbami, zaprtimi v obkrožajočem pokritem hodniku, ohranjajo avro stare dobe, skupaj z neštetimi umetniškimi zakladi, ohranjenimi v njihovih dvoranah.

Nara in njena bližina vsebujeta veliko večino narodnih zakladov zgodnjega obdobja budistične umetnosti, v umetnostni zgodovini znanega kot [[obdobje Asuka]]. Kiparstvo tega obdobja kaže, tako kot večina vseh naslednjih kiparstev, vpliv celinske umetnosti. Znani kipar Asuka Tori Busši je sledil slogu kiparstva Severni Wei in ustanovil tisto, kar je postalo znano kot ''kiparska šola Tori''. Pomembna primera Torijevih del sta ''Triada Šakjamuni'', ki so glavne ikone Zlate dvorane templja Horjū-dži in ''Bodhisatva kanon'' iz dvorane Jumedono istega templja, znan tudi kot ''Guze kanon''.

Nekatere najpomembnejše budistične skulpture pripadajo naslednjemu obdobju umetnosti Hakuho, ko je kiparstvo pokazalo pretežno vpliv [[dinastija Tang|dinastijeTang]]. Mistični nerealistični pridih prejšnjega sloga Tori je zamenjala mehka prožna poza in skoraj čutna lepota bolj v maniri [[Maitreja|Maitreje]], z dolgimi ozkimi razrezanimi očmi in nežnimi ženskimi potezami, ki so kljub svojemu pridihu zasanjanosti imajo o njih intimno dostopnost. Odmaknjenost prejšnje skulpture Asuka je zmehčana v bolj domačo obliko; in v njih je treba videti kompromis med božanskim in človeškim idealom.

Reprezentativni skulpturi tega obdobja sta čudoviti ''Šo kanon'' iz templja Jakuši.dži in ''Jumatagae kanon'' iz Horjū-džija, obe prikazujeta polnost zaokroženega mesa v konvencionalnih gubah oblačil, ki v svojih umetniških značilnostih odražata umetnost [[Guptski imperij|Gupta]], ki se prenaša na Japonsko prek Tanga.
&lt;gallery&gt;
File:AsukaBodhisattva.JPG| ''Bodhisatva'', obdobje Asuka, 7. stoletje. Tokijski narodni muzej.
File:Asuka_dera_daibutsu.jpg| Bron Š''akjamuni Daibucu'' (4,8 metra) je najstarejša znana skulptura Bude na Japonskem, ki jo je leta 609 ulil Tori Busši.
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Nara ===
[[File:ASURA Kohfukuji.jpg|thumb|Asura, 733, [[Kofuku-dži]] ]]
Leta 710–793 so se japonski kiparji naučili visokega sloga Tang in izdelali slog, imenovan kipi Tenpjō, ki kaže realističen obraz, ogromen masiven volumen, naravno draperijo in občutljivo predstavitev čustev. [[Cesar Šomu]] je naročil kolosalnega pozlačenega bronastega ''Budo Vairocana'' v templju [[Todai-dži]], ki je bil dokončan leta 752. Čeprav je bil kip dvakrat uničen in popravljen, je manjši izvirni del preživel. Med številnimi izvirnimi deli je ''Asura'' v templju Kōfuku-dž,i kip iz suhega laka, ki prikazuje občutljivo predstavitev čustev. ''Štirje varuhi v Kaidaninu'', oddelku templja Tōdai-dži, so glineni kipi. Nacionalna uradna tovarna, ''Zō Tōdai-dži ši'' (&quot;Urad za gradnjo templja Tōdai-dži&quot;), je proizvedla številne budistične skulpture z delitvijo dela za Tōdai-dži in druge uradne templje ter templje za novosti. V tovarni so izdelovali skulpture iz pozlačenega [[bron]]a, suhega laka, [[glina|gline]], [[terakota|terakote]], [[Cizeliranje (umetnost)|repousee]], [[kamen|kamna]] in [[srebro|srebra]]. Na splošno so bili kiparji posvetni in so prejemali uradni status in plačo. Nekateri zasebni studii so ljudem ponujali budistične ikone, nekateri menihi pa so jih izdelali sami.
&lt;gallery&gt;
File:Triad_of_Yakushi_Nyorai.JPG|''Triada Jakuši'' v [[Jakuši-dži]]
File:Eleven-faced Kannon Shorinji.JPG| ‘’Džuičimen kanon''. 8. stoletje, Šōrin-dži v Nari
File:Thousand armed Kannon Fujii dera.jpg|''Sendžu kanon'' v Fudži-dera v Osaki
File:NaraTodaijiDaibutsu0212.jpg|''Veliki Buda'' v [[Todai-dži]] v Nari
File:Todaiji Monaster Fukuken-saku Kannon of Hokke-do. Todai-ji.jpg|''Fukū-kensaku kanon'' iz Hokke-do. Tōdai-dži v Nari
File:Vajirapani Shukongoshin Todaiji2.JPG|''Šukongošin''. Tōdai-dži v Nari
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Heian  ===
[[File:Taishakuten Śakra, Tō-ji.jpg|thumb|Taišakuten Śakra, 839, [[To-dži]] ]]
S selitvijo cesarske prestolnice iz Nare v [[Kjoto]] leta 794 se veliki templji niso preselili v Kjoto. Vlada je hranila nov ezoterični budizem, uvožen od kitajske dinastije Tang. Uradna tovarna ''Zo Tōdai-dži ši'' je bila zaprta leta 789. Odpuščeni kiparji so delali pod pokroviteljstvom velikih templjev v Nari, novih templjev ezoterične sekte, dvora in novosti. Kiparji so prejeli status tempeljske duhovščine. [[Les]] je postal primarni medij. Glede na slog je bilo [[obdobje Heian]] razdeljeno na dvoje: zgodnje obdobje Heian in poznejše. V zgodnjem obdobju Heian (794 do približno sredine 10. stoletja) so cveteli ezoterični budistični kipi. Kūkai, Saičō in drugi člani veleposlaništev cesarske Japonske na Kitajskem so uvažali kasnejši slog Tang. Telesa kipov so bila izrezljana iz posameznih blokov lesa in so v primerjavi z deli iz obdobja Nara videti impozantna, masivna in težka. Njihove debele okončine in stroge, skoraj zamišljene poteze obraza jih prežemajo z občutkom temne skrivnosti in vzbujajo strahospoštovanje pri opazovalcu, v skladu s skrivnostjo ezoteričnih budističnih obredov. Za to obdobje so značilne močno izrezljane draperije, v katerih se zaobljene gube izmenjujejo z ostro zarezanimi gubami. Med ezoteričnimi budističnimi božanstvi so Japonci izdelali ogromne podobe Acala (sanskrit अचल, &quot;Nepremični&quot;, IPA: [ˈɐt͜ɕɐlɐ]), znan tudi kot ''Acalanātha'' (अचलनाथ, &quot;Nepremični Gospod&quot;) ali ''Ārjācalanātha'' (अर्याचलनाथ, &quot;Plemeniti Gospod&quot;)).

V kasnejšem obdobju Heian (od sredine 10. stoletja do 12. stoletja) sta prefinjenost dvorne kulture in priljubljenost čaščenja Amide povzročila nov slog: nežne, umirjene in prefinjene poteze z bolj oslabljenimi proporci. Kiparjevi japonizirani obrazi podob. Vodja sekte Čiste dežele (čaščenje Amida) Genšin in njegovo delo ''Ōdžōjōšū'' sta vplivala na številne kiparje. Mojstrovina je ''Amida Buda'' v Bjōdō-inu v Udžiju mojstra Džōčōja. Vzpostavil je kanon budističnega kiparstva. Imenovali so ga strokovnjaka za tehniko ''josegi zukuri'': tudi kiparji so začeli delati z več bloki lesa. Ta tehnika je mojstrom omogočala ateljejsko proizvodnjo z vajenci. V šoli je Džōčōjev vnuk ustanovil atelje, ki je sodeloval s cesarskim dvorom v Kjotu.
&lt;gallery&gt;
File:Bonten Brahma TOJI.JPG|''Bonten'' v Tō-dži. 839
File:Byodoin Amitaabha Buddha.JPG|''Amitāba'' v [[Bjodo-in]], ki ga je ustvaril Džōčō. 1053.
File:大日如来2, Vairocana, Heian period.jpg| ''Kip Vairocana Bude'' iz pozlačenega lesa, 11.–12. stoletje.
File:広目天, Virūpākṣa, Heian period, Jōruri-ji.jpg| ''Kip Komokuten'' (Virūpākṣa). Džōruri-dži, 11.-12. stoletje.
File:Vaiśravaṇa (Tamonten).jpg| ''Kip Tamontena'' (Vaiśravaṇa), Narodni muzej Nara, 11.–12. stoletje, pozno obdobje Heian ali zgodnje obdobje Kamakura.
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Kamakura  ===
To [[obdobje Kamakura]] velja za obdobje renesanse japonskega kiparstva. Skulpture šole Kei so vodile ta trend; so potomci Džōčōja. Vzpostavili so nov slog budističnega kiparstva, ki je temeljil na realizmu in je vključeval elemente sloga Tenpjo iz obdobja Nara ter tehniko ''josegi-zukuri''. Njihove skulpture zaznamujejo ostri in strogi izrazi, mišičasta in tridimenzionalna telesa ter drže in oblačila, ki izražajo gibanje, pri čemer jim je uspelo bolj kot prej izraziti čustva, tridimenzionalne občutke in gibe. Ta realizem je odražal okuse samurajev, ki so dejansko vladali Japonski od obdobja Kamakura in postali novi pokrovitelji budističnega kiparstva. Po drugi strani pa glinena, suho lakirana, reliefna in terakota plastika ni zaživela. Uporabljali so predvsem les in včasih bron.&lt;ref&gt;Yoshio Kawahara (2002) ''How to see and distinguish Buddhist sculptures.'' p.185. Shufunotomo Co., Ltd. {{ISBN|978-4391126686}}&lt;/ref&gt;

Šola Kei se je ukoreninila v mestu Nara, ki je bila nekdanja prestolnica (710-793), in je delovala v velikih templjih v Nari. V obdobju Kamakura sta kjotski dvor in vojaška vlada šogunata Kamakura obnovila velike templje, požgane v vojnah poznega 12. stoletja. Številne skulpture so bile popravljene in številne zgradbe so bile prezidane ali popravljene. V projektu se odraža »renesančni« značaj.

Med kiparji šole Kei je najbolj znan [[Unkei]]. Med njegovimi deli sta najbolj znana dva kolosalna ''Kongō-rikišija'' v Tōdai-džiju, portretom podobni kipi indijskih duhovnikov v Kōfuku-džiju pa so dovršene mojstrovine. Unkei je imel šest sinov kiparjev in tudi njihovo delo je bilo prežeto z novim humanizmom. [[Tankei]], najstarejši sin in sijajen kipar, je postal vodja ateljeja. Kōšō, četrti sin, je izdelal izjemno skulpturo japonskega budističnega učitelja Kuja (903–972) iz 10. stoletja. [[Kaikei]] je bil Unkeijev sodelavec. Bil je pobožen privrženec sekte Čiste dežele. Sodeloval je z duhovnikom Čōgenom (1121–1206), direktorjem projekta obnove Tōdai-dži. Številne njegove figure so bolj idealizirane kot tiste Unkeija in njegovih sinov, zanje pa je značilna lepo obdelana površina, bogato okrašena s pigmenti in zlatom. Ohranilo se je več kot 40 njegovih del, od katerih jih je veliko podpisanih. Njegovo najpomembnejše delo je ''Triada Amitabha'' Ono Džōdo-dži (1195).

Ena najodličnejših budističnih umetnosti tega obdobja je bil kip Bude posvečen v Sandžūsangen-dō, sestavljen iz 1032 kipov, ki so jih izdelali kiparji budističnih kipov šole Kei, šole In in šole En. Ena glavna slika ''[[Kvamon|Sendžu kanon]]'' v središču, okolica 1001 Sendžu kanon, 28 spremljevalcev Sendžu kanon, Fūdžin (bog vetra) in Raidžin (bog groma) ustvarjajo slovesen prostor, vsi kipi Bude pa so označeni kot nacionalni zakladi.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20210322075215/https://kotobank.jp/word/%E4%B8%89%E5%8D%81%E4%B8%89%E9%96%93%E5%A0%82-70788 Kotobank, Sanjūsangen-dō.] The Asahi Shimbun.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20201117061412/http://sanjusangendo.jp/b_1.html Buddhist Statues at the Sanjūsangen-dō.] Sanjūsangen-dō.&lt;/ref&gt;

Kiparji so delali tudi za šogunat Kamakura in druge vojaške klane. Zanje so izdelovali budistične in portretne skulpture. Ogromni bronasti ''Buda Amitabha'' v Kamakura Kōtoku-in je bil izdelan leta 1252. Vsi sloji družbe so prispevali sredstva za izdelavo tega ogromnega brona. Takšno pokroviteljstvo je dvignilo in včasih nadomestilo nekdanje pokroviteljstvo bogatih in močnih mož.
&lt;gallery&gt;
File:小野浄土寺三尊.jpg|''Amitāba'', Kaikei. Džōdo-dži, 1195－1197. 
File:Nio guardians by Unkei in Nara.jpg| ''Varuh Nio'' v Tōdai-ji, avtor Unkei, 1203
File:愛染明王, Rāgarāja, Kamakura period 2.jpg| ''Aizen Mjo'o (Ragaraja)'', 13. stoletje, Tokijski narodni muzej
File:Kuya_Portrait.JPG| ''Portret meniha Kūja'' (930-972), les, barvano, 13. stoletje, avtor Košo
File:Sanjusangendo Thousand-armed Kannon.JPG|''Sendžu kanon'', avtor Tankei, Sandžūsangen-dō. 1254, 
File:Kamakura Budda Daibutsu front 1885.jpg|''Kamakura Daibucu'' (Amida Buda) v Kōtoku-in.
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Muromači in Sengoku  ===
[[File:Śākyamuni coming out of the mountains.jpg|thumb|''Šākjamuni prihaja iz gora''. 15.-16. stoletja. Narodni muzej Nara]]
Budistične skulpture so se zmanjšale v količini in kakovosti. Novi [[zen budizem]] je opustil podobe Bude. Veliki templji starih sekt so bili ogroženi z državljanskimi vojnami. Portretne skulpture mojstrov zena so v tem obdobju postale nov žanr. Umetnost izrezovanja mask za gledališče ''Noh'' je cvetela in se izboljševala od 15. do 17. stoletja.
&lt;gallery&gt;
File:Senju Kannon The Thousand-Armed Bodhisattva Kannon.jpg| ''Sendžu kanon'', 14. stoletje. Tokijski narodni muzej
File:Jūichimen Kannon Eleven-Headed Kannon.jpg|''Džūičimen kanon'', 14. stoletje. Metropolitanski muzej umetnosti 
File:Zaō Gongen.jpg|Zaō Gongen. 14.-16. stoletje, Metropolitanski muzej umetnosti
File:Masugami Lady Noh mask.jpg| ''Noh maska'', 16. stoletje
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje Edo  ===
[[File:Sculpture of a Retired Townsman as a Lay Buddhist, 17th-18th century.jpg|thumb|right|250px| ''Skulptura upokojenega ćonina kot laičnega budista''. Obdobje Edo, okoli 1700.]]
Obnova budističnih templjev, požganih v državljanskih vojnah, je zahtevala kiparje. Nove skulpture so bile večinoma konzervativno izrezljane iz lesa in pozlačene ali pobarvane. Manjka jim predvsem umetniška moč. Vendar so nekateri budistični menihi kiparji izdelali nepobarvane, grobo izklesane podobe iz lesa. Enku (1632–1695) in Mokudžiki (1718–1810) sta reprezentativna. Potovala sta po Japonski in izdelala ogromna dela za misijonarske in obredne namene. Njuni arhaični in spiritualni slogi so bili ponovno ovrednoteni v 20. stoletju. Umetnost izrezovanja mask za ''Noh'' gledališče je tudi v 17. stoletju še naprej ustvarjala boljša dela.

V obdobju Edo je urbanizacija napredovala v različnih delih Japonske in kultura meščanov se je močno razvila. V tem obdobju sta ''[[inrō]]'' in ''necuke'' postala priljubljena kot dodatka za moške. ''Necuke'' so dovršene rezbarije iz lesa in slonovine, tema pa so bile predvsem živali in domišljijska bitja. Ker je figura majhna in jo je enostavno zbirati, je še danes veliko zbirateljev.

V tem obdobju je bilo veliko skulptur pritrjenih na stavbe [[šintoistično svetišče|šintoističnih svetišč]], zgrajenih v slogu ''Iši-no-ma-zukuri'' (石の間造).
&lt;gallery&gt;
File:Miyasaka Hakuryu II - Tigress with Two Cubs - Walters 71909.jpg| ''Necuke tigrice z dvema mladičema'', sredina 19. stoletja, slonova kost z vstavkom iz školjk
File:黒蝋色塗鞘大小拵刀装具, Sword Fittings Tsuba, Fuchigashira, Menuki, Kozuka, Kogai.jpg| Nožnica za meč. Cuba (zgoraj levo) in fučigašira (zgoraj desno), ki ju je naredil Išiguro Masajoši v 18. ali 19. stoletju. Kogai (na sredini) in kozuka (spodaj), ki ju je izdelal Janagava Naomasa v 18. stoletju.
File:Izumiya Tomotada - Netsuke in the Form of a Dog - Walters 711020 - Three Quarter.jpg| Izumija Tomotada, ''necuke v obliki psa'', konec 18. stoletja
File:Bodhisattva Kannon.jpg| ''Seiši Bosacu (Bodhisatva)''. 17. ali 18. stoletje. Metropolitanski muzej umetnosti 
File:Noh Mask Hannya type.jpg| Noh maska tipa Hanja. 17. ali 18. stoletje. Tokijski narodni muzej
File:Menuma Kangiin IMG 1728.JPG| Tempelj Kangin
&lt;/gallery&gt;

=== Meidži do danes ===
[[File:Khalili Collection Japanese Meiji Art M17.jpg|thumb|''Haneakarutama, zmajski kralj, Susano'oju ponuja dragulj plime''. 1881 ali pozneje, zbirka japonske umetnosti Khalili]]
V poznem 19. stoletju je [[šogunat Tokugava]] predal nadzor nad Japonsko cesarju, ki se je hitro modernizirala in odpravila razred samurajev, japonska oblačila pa so se začela vesternizirati. Posledično so obrtniki, ki so izdelovali japonske meče, oklepe, ''necuke'', ''kiseru'' (pipa), ''inro'' in pohištvo, izgubili stranke, vendar so s podporo nove vlade začeli izdelovati izjemno dovršene skulpture iz kovine, slonovine in lesa, ki so jih nato izvažali v ZDA in Evropa. V obdobjih Meidži in Taišō je japonsko kiparstvo napredovalo od izdelave nabožnih predmetov do okrasnih predmetov in na koncu do likovne umetnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Guth|first=Christine M. E.|chapter-url=https://books.google.com/books?id=UNdm2YstVrEC&amp;pg=PA152|title=The Artist as Professional in Japan|date=2004|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-4355-6|editor-last=Takeuchi|editor-first=Melinda|pages=152|language=en|chapter=Takamura Kōun and Takamura Kōtarō: On being a sculptor}}&lt;/ref&gt;  Mednarodne razstave so japonski uliti bron prinesle novemu tujemu občinstvu in pritegnile veliko pohval.{{sfn|Earle|1999|p=64}} Pretekla zgodovina samurajskega orožja je japonske kovinarje opremila za ustvarjanje kovinskih zaključkov v široki paleti barv. S kombiniranjem in dodelavo bakra, srebra in zlata v različnih razmerjih so ustvarili posebne zlitine, vključno z ''šakudō'' in ''šibuiči''. S to raznolikostjo zlitin in zaključkov je lahko umetnik dal vtis barvne dekoracije.{{sfn|Earle|1999|p=66}}

Spodbuda zahodnih umetniških oblik je vrnila kiparstvo na japonsko umetniško sceno in predstavila mavčne odlitke, herojske skulpture na prostem in koncept pariške šole o kiparstvu kot »formi umetnosti«. Takšne ideje, sprejete na Japonskem v poznem 19. stoletju, so skupaj z vrnitvijo državnega pokroviteljstva pomladile kiparstvo.

Leta 1868 je nova vlada prepovedala tradicionalni [[sinkretizem]] [[šintoizem|šintoizma]] in [[budizem|budizma]] ter jima ukazala, naj ločita budistične templje in šintoistična svetišča, da bi vzpostavila centralizirano vlado cesarja, ki je bil vrhovni duhovnik šintoizma. Kot odgovor na to situacijo so nekateri šintoistični duhovniki začeli uničevati budistične templje. Okakura Tenšin in drugi so trdo delali v političnih dejavnostih za zaščito budistične umetnosti, vlada pa je izjavila, da bo zaščitila budizem. Uničevanje se je ustavilo okoli leta 1874, vendar je bilo veliko dragocenih budističnih kipov izgubljenih.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20210114133830/https://kotobank.jp/word/%E7%A5%9E%E4%BB%8F%E5%88%86%E9%9B%A2-538886 Kotobank, Shinbutsu-bunri.] The Asahi Shimbun.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Khalili Collection Japanese Meiji Art M072 CROP.jpg| Kadilnica (Koro), srebro okrašeno s plemenitimi kovinami in kamenim kristalom, 1890
File:Eagle, By Suzuki Chokichi Suzuki 鈴木長吉「鷲置物」.jpg| Orel Suzukija Čokičija, 1892, Tokijski narodni muzej
File:Twelve Hawks by Suzuki Chokichi, 1893, bronze, lacquer, casting, gilding, and inlay - DSC04872.jpg| Dvanajst jastrebov, Suzuki Čokiči, 1893
File:Old Monkey By Takamura Kōun.jpg| Stara opica, Takamura Koun, 1893
File:Khalili Collection Japanese Meiji Art MISC066C.jpg|Košara z rožami iz slonovine. približno 1900 v zbirki japonske umetnosti Khalili
File:Khalili Collection Japanese Meiji Art M159.jpg|thumb|Okimono rib v vodi, približno 1900 v zbirki japonske umetnosti Khalili
&lt;/gallery&gt;

== Sodobna umetnost ==
Po drugi svetovni vojni so se kiparji od figurativne francoske šole [[Auguste Rodin|Rodina]] in [[Aristide Maillol|Maillola]] obrnili k agresivnim modernim in [[Avantgarda|avantgardnim]] oblikam in materialom, včasih v ogromnem obsegu. Obilica materialov in tehnik je zaznamovala te nove eksperimentalne skulpture, ki so vsrkale tudi ideje mednarodne ''op'' ([[optična iluzija]]) in ''pop'' (popularni motiv) umetnosti. Številni inovativni umetniki so bili tako [[kipar]]ji kot [[slikar]]ji ali [[grafik]]i, njihove nove teorije pa so presekale materialne meje.

V 1970-ih so se ideje o kontekstualnem umeščanju naravnih objektov iz kamna, lesa, bambusa in papirja v odnose z ljudmi in njihovim okoljem utelesile v šoli ''mono-ha''. ''Mono-ha'' umetniki so poudarjali materialnost kot najpomembnejši vidik umetnosti in odpravili antiformalizem, ki je prevladoval v avantgardi v predhodnih dveh desetletjih. Ta osredotočenost na odnose med predmeti in ljudmi je bila povsod prisotna v svetu umetnosti in je privedla do naraščajočega spoštovanja »japonskih« lastnosti v okolju in vrnitve k domačim umetniškim načelom in oblikam. Med temi zapovedmi so bili spoštovanje do narave in različni budistični koncepti, ki so jih arhitekti uporabili za reševanje težav s časom in prostorom. Zahodna ideologija je bila skrbno preverjena in veliko je bilo zavrnjenih, ko so se umetniki obrnili k lastnemu okolju – tako navznoter kot navzven – po preživetje in navdih. Od poznih 1970-ih do poznih 1980-ih so umetniki začeli ustvarjati vitalno novo umetnost, ki je bila sodobna in azijska po virih in izrazu, a še vedno v veliki meri del mednarodne scene. Ti umetniki so se osredotočali na projiciranje lastnega individualizma in nacionalnih slogov, ne pa na prilagajanje ali sintetiziranje izključno zahodnih idej.

Skulptura na prostem, ki je prišla v ospredje s pojavom Muzeja na prostem Hakone leta 1969, je bila široko uporabljena v 1980-ih. Mesta so podpirala ogromne skulpture na prostem za parke in trge, veliki arhitekti pa so načrtovali kiparstvo v svojih stavbah in urbanih načrtih. Razcveteli so se muzeji in razstave na prostem, ki poudarjajo naravno umeščenost kiparstva v okolje. Ker trden kiparski kamen ni domač na Japonskem, je bila večina zunanjih kosov ustvarjenih iz nerjavečega jekla, plastike ali aluminija za »napetostne in kompresijske« strojne konstrukcije iz jekla z zrcalno površino ali za elegantne ultramoderne oblike iz poliranega aluminija. Močan vpliv sodobne visoke tehnologije na umetnike je povzročil eksperimentiranje s kinetičnimi, nateznimi oblikami, kot so upogljivi loki in »info-okoljske« skulpture z uporabo luči. Video komponente in video umetnost sta se hitro razvijali od poznih 1970-ih do 1980-ih. Nove japonske eksperimentalne kiparje bi lahko razumeli kot delo z budističnimi idejami o prepustnosti in regeneraciji pri strukturiranju svojih oblik, v nasprotju s splošnim zahodnim pojmovanjem kiparstva kot nečesa s končnimi in trajnimi obrisi.

V 1980-ih so les in naravne materiale izrazito uporabljali številni kiparji, ki so sedaj svoja dela začeli postavljati na notranja dvorišča in v zaprte prostore. Tudi japonski občutek za ritmično gibanje, zajeto v ponavljajočih se oblikah kot »sistematično gestualno gibanje«, so uporabljali tako dolgo uveljavljeni umetniki, kot sta Kjubei Kijomizu in Hidetoši Nagasava, kot mlajša generacija pod vodstvom Šigea Toje.

== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
*[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html Japan]
*''Approarch to Japanese culture'', Kokusai Bunka Shinkokai, The Japan Times
*{{navedi knjigo|title=Splendors of Meiji : treasures of imperial Japan : masterpieces from the Khalili Collection|url=https://archive.org/details/splendorsofmeiji0000joee|last=Earle|first=Joe|publisher=Broughton International Inc|year=1999|isbn=1874780137 |location=St. Petersburg, Fla.|oclc=42476594}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Sculptures in Japan}}
* [http://www.raingod.com/angus/Gallery/Photos/Asia/Japan/JapanThemes/JapanSculpture.html Japanese sculptures] — photographs
* [http://www.shinjoito.com/ The Vision and Art of Shinjo Ito]: Sculptures by a Japanese Buddhist Great Master

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Japonsko kiparstvo]]</text>
      <sha1>p8wi16yteq08pjkmstut06ndn8rif5d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tolsti vrh (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528929</id>
    <revision>
      <id>6686894</id>
      <parentid>6388283</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:57:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="674" sha1="7rfeq7kpsfh6cx68uw1rqwag7eesi4z" xml:space="preserve">'''Tolsti vrh''' je ime več vzpetin v Sloveniji:

* [[Tolsti vrh]] (1715 mnv), gora v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] (zahodno od [[Storžič|Storžiča]])
* Tolsti vrh (1170 mnv), razgledni vrh in tretji najvišji vrh na [[Čemšeniška planina|Čemšeniški planini]]
* Tolsti vrh (906 m) pri [[Babna Polica|Babni Polici]] nad Babnim poljem
* Tolsti vrh (883 m), južno od Bleda nad Lovsko kočo [[Talež]]
* Tolsti vrh nad Celjsko kočo (834 m)
* Tolsti vrh (803 m) pri Logatcu
* Tolsti vrh (751 m) nad Preboldom
* Tolsti vrh (366 m) na Komenskem krasu


== Glej tudi ==

* [[Tolsti Vrh]] (naselbinsko ime)
* [[Suhi vrh, Vršič]]
{{Razločitev}}</text>
      <sha1>7rfeq7kpsfh6cx68uw1rqwag7eesi4z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686908</id>
      <parentid>6686894</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:23:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6686908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="688" sha1="34wp1fiisgo6oemtdff5y4ze72odtqt" xml:space="preserve">'''Tolsti vrh''' je ime več vzpetin v Sloveniji:

* [[Tolsti vrh]] (1715 mnv), gora v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] (zahodno od [[Storžič|Storžiča]])
* Tolsti vrh (1170 mnv), razgledni vrh in tretji najvišji vrh na [[Čemšeniška planina|Čemšeniški planini]]
* Tolsti vrh (906 m) pri [[Babna Polica|Babni Polici]] nad Babnim poljem
* Tolsti vrh (883 m), na Jelovici južno od Bleda (nad Lovsko kočo [[Talež]])
* Tolsti vrh nad Celjsko kočo (834 m)
* Tolsti vrh (803 m) pri Logatcu
* Tolsti vrh (751 m) nad Preboldom
* Tolsti vrh (366 m) na Komenskem krasu


== Glej tudi ==

* [[Tolsti Vrh]] (naselbinsko ime)
* [[Suhi vrh, Vršič]]
{{Razločitev}}</text>
      <sha1>34wp1fiisgo6oemtdff5y4ze72odtqt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Template sandbox</title>
    <ns>10</ns>
    <id>536129</id>
    <redirect title="Predloga:X1" />
    <revision>
      <id>6686866</id>
      <parentid>5953565</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:51:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Predloga:X1]]</comment>
      <origin>6686866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:X1]]</text>
      <sha1>dy67ye0rv48h8zkex26rhptfp0ow2g2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Sandbox</title>
    <ns>118</ns>
    <id>536911</id>
    <redirect title="Wikipedija:Peskovnik" />
    <revision>
      <id>6686868</id>
      <parentid>5965683</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:52:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Wikipedija:Peskovnik]]</comment>
      <origin>6686868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="sxh3d6jpjxkhbtkxgcpkjbd241aufzw" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Wikipedija:Peskovnik]]</text>
      <sha1>sxh3d6jpjxkhbtkxgcpkjbd241aufzw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tokijski narodni muzej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551760</id>
    <revision>
      <id>6686859</id>
      <parentid>6266282</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:36:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Stone_statue,_late_Jomon_period.JPG z [[c:File:Clay_statue,_late_Jomon_period.jpg|Clay_statue,_late_Jomon_period.jpg]]</comment>
      <origin>6686859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32350" sha1="sle9h26xav4gzm8cmx30ub72dmwc0wq" xml:space="preserve">{{Infobox museum
| name            = Tokijski narodni muzej
| native_name     = 東京国立博物館
| native_name_lang = ja
| logo            =
| image           = Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg
| caption         = Honkan (glavna galerija)
| alt             = 
| mapframe        = yes
| mapframe-caption = Interactive fullscreen map
| mapframe-zoom   = 15
| mapframe-marker = museum
| mapframe-wikidata = yes
| coordinates     = {{coord|35|43|08|N|139|46|35|E|display=inline,title}}
| established     = {{nowrap|1872 (Yushima Seido Exhibition)}}&lt;br /&gt;1873 (stalna razstava)&lt;br /&gt;1882 (sedanja lokacija)&lt;br /&gt;{{nowrap|2007 (sedanja uprava)}}
| location        = Ueno, Taitō, [[Tokijo]], [[Japonska]]
| type            = umetniški muzej
| visitors        = 2.180.000 (2017)&lt;ref&gt;2017 TEA-AECOM Museum Index, published May 2018&lt;/ref&gt;
| collection_size = 110.000
| publictransit   = 
| website         = {{URL|1=http://www.tnm.jp/?lang=en|2=tnm.jp}}
}}
'''Tokijski narodni muzej''' ({{nihongo|東京国立博物館|Tōkyō Kokuritsu Hakubutsukan}}) ali TNM je umetnostni muzej v parku Ueno v predelu Taitō v [[Tokijo|Tokiju]] na [[Japonska|Japonskem]]. Je eden od štirih muzejev, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za kulturno dediščino (国立文化財機構), velja za najstarejši narodni muzej na Japonskem, je največji umetnostni muzej na Japonskem in eden največjih umetnostnih muzejev na svetu. Muzej zbira, hrani in prikazuje obsežno zbirko umetniških del in kulturnih predmetov iz Azije, s poudarkom na starodavni in srednjeveški japonski umetnosti ter azijski umetnosti vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Obstaja tudi velika zbirka grško-budistične umetnosti. Od aprila 2023 je imel muzej približno 120.000 kulturnih dobrin, vključno z 89 nacionalnimi zakladi, 319 zakladi Horyuji in 649 pomembnimi kulturnimi dobrinami.&lt;ref name=&quot;faq23&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=156|archive-url=https://web.archive.org/web/20230428164602/https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=156|title=Frequently asked questions about the Tokyo National Museum|publisher=Tokyo National Museum|date=|archive-date=28 April 2023|access-date=29 April 2023}}&lt;/ref&gt; Od istega datuma je japonska vlada označila 902 del umetnosti in obrti kot nacionalno bogastvo in 10.820 del umetnosti in obrti kot pomembne kulturne dobrine, tako da muzej hrani približno 10 % del umetnosti in obrti, označenih kot nacionalno bogastvo in 6 % tistih, ki so označeni kot pomembne kulturne dobrine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bunka.go.jp/seisaku/bunkazai/shokai/shitei.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20230428164127/https://www.bunka.go.jp/seisaku/bunkazai/shokai/shitei.html|script-title=ja:文化財指定等の件数|language=ja|publisher=Agency for Cultural Affairs|date=5 April 2023|archive-date=28 April 2023|access-date=29 April 2023}}&lt;/ref&gt; Muzej ima tudi 2.651 kulturnih dobrin, ki so jih deponirali posamezniki in organizacije, od tega 54 nacionalnih bogastev in 262 pomembnih kulturnih dobrin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nich.go.jp/wp-content/uploads/2022/10/gaiyo2022_j.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314214710/https://www.nich.go.jp/wp-content/uploads/2022/10/gaiyo2022_j.pdf|script-title=ja:国立文化財機構概要 2022|page=6|language=ja|publisher=National Institutes for Cultural Heritage|archive-date=14 March 2023|access-date=29 April 2023}}&lt;/ref&gt; Od tega je naenkrat razstavljenih 3000 kulturnih znamenitosti, pri čemer se vsaka spreminja od štiri do osem tednov. Muzej tudi izvaja raziskave in organizira izobraževalne dogodke, povezane s svojo zbirko.

Objekti so sestavljeni iz Honkana, v katerem je japonska galerija; Heiseikan in Hyokeikan s posebnimi razstavami; Toyokan, ki ima Azijsko galerijo; Galerija zakladov Horyuji, ki hrani pomembne relikvije, ki so bile prvotno shranjene v templju [[Horju-dži]] v [[nara (mesto)|Nari]]; spominska dvorana Kuroda, ki hrani zbirko del Kurode Seikija; in Raziskovalno-informacijski center. V muzejskih prostorih so restavracije in trgovine, pa tudi razstave na prostem (vključno s Kuromonom) in vrt, kjer lahko obiskovalci uživajo v sezonskih pogledih.

Tokijski narodni muzej je eden od štirih muzejev, ki jih upravlja nacionalni inštitut za kulturno dediščino; Narodni muzej Kjoto, Narodni muzej Nara in Narodni muzej Kjušu so muzeji, ki niso v Tokiju. Narodni muzej v Tokiju je reprezentativen muzej, ki celovito razstavlja japonska kulturna bogastva, vendar so drugi nacionalni muzeji bolj popolni na določenih področjih, kot so kulturna bogastva iz obdobja Meidži v 19. stoletju do danes. Neodvisna upravna ustanova Narodni muzej umetnosti upravlja sedem muzejev, specializiranih za posebna področja, vključno s tistimi, ki se osredotočajo na sodobno umetnost in japonske obrti, ter tistimi, ki se osredotočajo na zahodno umetnost. Dva muzeja, ki ju upravlja Nacionalni inštitut za humanistiko, se osredotočata na folkloro. Muzej cesarskih zbirk, ki ga upravlja Imperial Household Agency, se osredotoča na kulturne dobrine, ki jih je japonska cesarska družina podarila narodu.

== Imena ==
Muzej je doživel več sprememb imena. Prvotna razstava iz leta 1872 je bila znana kot ''Muzej ministrstva za šolstvo''.&lt;ref&gt; &quot;Outline of the Independent Administrative Institutions National Museum 2005&quot;[https://web.archive.org/web/20090226224105/http://www.nich.go.jp/nendo/eibungaiyou17.pdf] IAI National Museum Secretariat. 2005. p. 9.&lt;/ref&gt; Kompleks v Učijamašita-čō je bil sprva znan preprosto kot ''Muzej'' (Hakubucukan),&lt;ref&gt; TNM (2019), Yamashitamon-nai Museum: The Museum under the Home Ministry [https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=148]&lt;/ref&gt; preden je postal ''Šesti urad ministrstva za notranje zadeve'', nato pa je bil ponovno znan kot Muzej in nato ''Muzej muzeja predsedstvo''. Leta 1888 se je preimenoval v'' Cesarski muzej'', kar je odražalo njegovo spremembo lastništva cesarske hiše. Ko so se odprli drugi muzeji, se je leta 1900 to spremenilo v bolj specifičen ''Tokyo Imperial Household Museum''. Po vladnih reformah, uvedenih po drugi svetovni vojni, se je leta 1947 preimenoval v ''Narodni muzej'' in leta 2001 v ''Tokijski narodni muzej''. Muzej je včasih znan tudi kot ''Muzej Ueno''.{{sfnp|Tseng|2004|p=474}}

== Zgodovina ==
=== Razstava Yushima Seido ===
Narodni muzej v Tokiu je najstarejši nacionalni muzej na Japonskem.&lt;ref&gt;{{citation |last=Nussbaum |first=Louis-Frédéric |date=2005 |contribution-url=https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA671 |contribution=Museums |title=Japan Encyclopedia |pages=671–673 }}.&lt;/ref&gt; Meni, da je bil njen izvor ''razstava Yushima Seido'' ali ''Shoheizaka'', javna razstava cesarskih umetnin in znanstvenih primerkov, ki jo je organiziral muzejski oddelek ministrstva za šolstvo od 10. marca do 30. aprila 1872&lt;ref name=&quot;IAI05report11&quot;&gt;{{navedi splet |title=Outline of the Independent Administrative Institutions National Museum 2005 |date=2005 |publisher=IAI National Museum Secretariat |url= http://www.nich.go.jp/nendo/eibungaiyou17.pdf | page =9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226224105/http://www.nich.go.jp/nendo/eibungaiyou17.pdf |archive-date=2009-02-26}}&lt;/ref&gt; v 5. letu obdobja Meidži. Pristnost predmetov je potrdila nedavna raziskava Džinšin, ki je popisala in preverila različne cesarske, plemiške in tempeljske posesti po vsej državi.&lt;ref name=jinshin&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=147 The Jinshin Survey: Research of Cultural Properties]}}.&lt;/ref&gt; Razstava iz leta 1872, ki so jo vodili Shigenobu Okuma, Tsunetami Sano in drugi,&lt;ref name=worexpo&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=145 The World's Fair in Viena: The Origin of the Japanese Modern Museum]}}.&lt;/ref&gt; se je razširila na razstavo iz leta 1871 na šoli Kaisei v Tokiu (danes Univerza v Tokiu), da bi se pripravila na mednarodno razstavo na Svetovnem sejmu na Dunaju leta 1873, ki je slavila F. proizvaja in spodbuja izvoz; z delegacijo je bilo poslanih tudi 24 inženirjev, ki so na sejmu preučevali najsodobnejše zahodno inženirstvo za uporabo v japonski industriji. Navedeni so bili najpomembnejši izdelki vsake province in od vsake sta bila zbrana po dva primerka, eden za razstavo na Dunaju in drugi za ohranitev in razstavitev v novem muzeju. Razstava iz leta 1872, ki je potekala v dvorani Taiseiden nekdanjega konfucijanskega templja v Jušima Seido v soseski Šoheizaka, je bila odprta vsak dan od 9.00 do 16.00 in je nazadnje sprejela približno 150.000 ljudi. Razstava leta 1873 na Dunaju je poleg zbirke regionalnih predmetov vključevala tudi celoten [[japonski vrt]] s svetiščem, maketo nekdanje [[pagoda|pagode]] v tokijskem cesarskem templju, zlati šači z gradu Nagoja in kopijo iz [[papier-mâché]]ja [[Kotoku-in|Kamakura Buda]]. Naslednje leto je Sano sestavil poročilo o sejmu v 96 zvezkih, razdeljenih na 16 delov. Gottfried Wagener, nemški znanstvenik, ki je takrat delal v Tokiu, je napisal poročili o ''Umetnostnem muzeju v zvezi z umetnostjo in različnimi obrtmi'' in ''Ustanovitev tokijskega muzeja'', pri čemer se je odločno zavzemal za ustanovitev muzeja na zahodni ravni v Japonska prestolnica.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;180px&quot; heights=&quot;180px&quot;&gt;
File:Yushima Seidô.jpg |Stari Jušima Seido (1830)
File:Yushima-Seido Exhibition-1872-by-Ikkei-Shosai.png|Razstava Jušima Seido iz leta 1872. [[Ukijo-e]] triptih Ikeija Šosaija 
File:Nagoya Castle Feb 2011 66.jpg |Moški šači gradu Nagoja na razstavi. Šosaijeva grafika ukijo-e. 
File:Staff of the Yushima Seido Exposition in Meiji 5.jpg |Direktorji razstave pred zlatimi šači na dvorišču Taiseiden (1872)
&lt;/gallery&gt;

=== Muzej Učijamašita ===
Medtem ko je potekal dunajska svetovna razstava, je razstavni urad organiziral lokalne predmete v začasno razstavo v kompleksu v Učijamašita-chō (zdaj 1-Chome v Učisaivai-čō), takoj jugovzhodno od cesarske palače, leta marec 1873. Odprli so ga 15. aprila in je bil odprt za javnost naslednje 3 mesece in pol, nato pa so ga odprli na dneve v vsakem mesecu, ki se končajo s številko 1 ali 6. Posebna razstava leta 1874 je bila osredotočena na novo tehnologijo v medicini, kemiji in fiziki. 30. marca 1875 je muzej prešel pod notranje ministrstvo. Do takrat je vključeval sedem stavb - vključno z rastlinjakom - z razstavami, ki so pokrivale japonske starine, kmetijstvo in naravoslovje; posest je imela prostor za živino in prostor za medvede. Muzej je bil še naprej povezan z industrijo in je bil tesno povezan z nacionalnimi industrijskimi razstavami v parku Ueno v letih 1877, 1881 in 1890.&lt;ref name=firindexpo&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=149 The National Industrial Exhibition: The Museum and the Encouragement of Industries]}}.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;180px&quot; heights=&quot;180px&quot;&gt;
File:Art Gallery of the First National Industrial Exhibition.png |Gravura Umetnostne galerije za prvo državno industrijsko razstavo (1877)
File:Tokyo-Ueno-Park-National-Industrial-Exhibition-Museum-Hiroshige-III-1877.png|Triptih ukijo-e Hirošigeja III., ki prikazuje svojo notranjost (1877)
File:Second National Industrial Exhibition 1881.png |Vodnik po drugi državni industrijski razstavi 1881
File:Hiroshige III - Daini hakurankai bijitsukan narabini funsuiki.jpg |Hiroshigeja III. ukijo-e triptih drugega NIE (1881), ki prikazuje originalni Honkan
&lt;/gallery&gt;

=== Muzej Ueno ===
{{multiple image
 | width = 200
 | image1 = Original Honkan of the Tokyo National Museum.jpg
  | image2 = Tokyo Imperial Household Museum.JPG
  | footer = Dve fotografiji glavne stavbe muzeja (ok. 1910)
}}
[[File:Original Honkan after the 1923 Quake.png|thumb|right|200px|Sprednji del prvotnega Honkana po velikem potresu v Kantu (1923)]]
[[File:Front and Side Ground Elevations Tokyo National Museum.png|thumb|right|200px|Načrti Jina Watanabeja iz leta 1937 za drugi Honkan, sprednje in stranske višine]]
[[File:Tokyo National Museum East Ground Elevation.png|thumb|right|200px|Vzhodna vzpetina]]

[[Park Ueno]] je bil ustanovljen leta 1873 na zemljišču, ki je bilo v lasti metropolitanske vlade od uničenja večine templja Kanei.dži med Bošinsko vojno, ki je vzpostavila obnovo Meidži,&lt;ref name=ueno&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=150 Ueno Museum: The Original Honkan]}}.&lt;/ref&gt; delno po zgledu ameriške vlade v Yellowstoneu prejšnje leto.{{sfnp|Sutherland &amp; al.|1995|p=6}} Hisanari Machida, prvi direktor muzeja, je že leta 1873 zagovarjal uporabo prostranega parka za obsežen muzej, vendar so se njegovi deli uporabljali za vojaško in izobraževalno ministrstvo do leta 1875, ko je notranje ministrstvo prevzelo popoln nadzor. Zgodnji koncept muzeja je temeljil na muzeju South Kensington (zdaj Muzej Victoria &amp; Albert) v Londonu,{{sfnp|Tseng|2004|p=475}} vendar so bile narejene pomembne spremembe. Muzejske zbirke so bile razdeljene v osem kategorij likovne umetnosti, narave, kmetijstva in gozdarstva, zgodovine, prava, izobraževanja, industrije ter kopnega in morja. Ministrstvo je dalo celoten park muzeju januarja 1876, vendar so bili tamkajšnji objekti dokončani šele leta 1881, ko je bil prvotni Honkan dokončan pravočasno za drugo državno industrijsko razstavo; manjša zidana stavba, ki je bila uporabljena na prvi nacionalni industrijski razstavi leta 1877, je bila vključena v to kot krilo. Aprila 1881 je bil muzej preseljen iz notranjega ministrstva v ministrstvo za kmetijstvo in trgovino. Začel je graditi povezani živalski vrt in dodal zbirko Asakusa Bunko muzeju kot svoj knjižni oddelek.&lt;ref name=shoasbunk&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=146 Shojakukan and Asakusa Bunko: Foundation of the Museum Library]}}.&lt;/ref&gt;

S slovesnostjo, ki se je je udeležil cesar Meidži, so muzej in živalski vrt odprli 20. marca 1882; knjižnica je bila ponovno odprta 30. septembra. Objekti so bili odprti za javnost vsak dan razen ob ponedeljkih in dva dni okoli novega leta. Leta 1888 ali 1889 je cesarska družina prevzela lastništvo nad muzejem, osredotočila svoje delovanje na kulturne in znanstvene dejavnosti in končala svojo neposredno vpletenost v trgovino in industrijo. Prvotni Honkan je bil močno poškodovan v [[Veliki potres v Kantoju (1923)|potresu v Kantoju leta 1923]] in eksponati so bili prestavljeni v nepoškodovani Hyokeikan. Struktura, ki je bila na Japonskem prvotno promovirana kot »trdnost ... ki je ni primerljiva z nobeno drugo«, je njeno propadanje povzročilo razočaranje nad arhitekturo in slogom, ki ju je predstavljala.{{sfnp|Tseng|2004|p=472}}

Po poroki [[Hirohito|Hirohita]] leta 1924 je bil celoten park Ueno - skupaj z muzejem in živalskim vrtom - vrnjen tokijski občinski vladi kot darilo. Medtem ko so se razpravljali o rekonstrukciji glavne stavbe, so bile naravoslovne zbirke leta 1925 odstranjene iz muzeja, da bi oblikovali ločen Tokijski muzej Ministrstva za izobraževanje (današnji Nacionalni znanstveni muzej). Naslednje leto po vzponu Hirohita za cesarja je bil sestavljen odbor za spodbujanje inovacij cesarskega muzeja, ki se je nazadnje odločil zamenjati prejšnjo stavbo. Leta 1931 so organizirali natečaj in izbrali načrt Imperial-Crown, ki ga je pripravil Jin Watanabe.

Sedanji Honkan je bil odprt za javnost leta 1938, potem ko je reorganiziral svojo zbirko, da bi razpustil zgodovinski oddelek in razvrstil svoje fonde kot umetnost. Novembra 1940 so bili Šosoini prvič javno razstavljeni ob praznovanju domnevne 2600. obletnice vzpona prvega japonskega cesarja. Med 20-dnevno razstavo si jih je prišlo ogledat 400.000 ljudi.&lt;ref name=wwii&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=153 Construction of the New Honkan: The Museum during World War II]}}.&lt;/ref&gt;

Obisk muzeja je začel padati po letu 1925; zaprt je bil leta 1945 med zadnjo fazo druge svetovne vojne. Leta 1947 je bil dodeljen Ministrstvu za šolstvo, Neodvisni upravni ustanovi Narodni muzej leta 2001 (združil svojo upravo z nacionalnimi muzeji Kjoto, Nara in — leta 2005 — Kjušu)&lt;ref&gt;{{citation |publisher=Independent Administrative Institution National Museum |date=2005 |title=Kyushu National Museum |page=16 |url=http://www.nich.go.jp/nendo/eibungaiyou17.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20090816052727/http://www.nich.go.jp/nendo/eibungaiyou17.pdf |archive-date=2009-08-16 }}.&lt;/ref&gt; in neodvisno upravno institucijo Nacionalni inštituti za kulturno dediščino leta 2007 (združil upravo IAINM z nacionalnimi inštituti za kulturno dediščino) ohranitev v Tokiu in Nari).&lt;ref&gt;{{citation |publisher=Independent Administrative Institution National Institutes for Cultural Heritage |date=2007 |url=http://www.tnm.jp/jp/organization/pdf/NICH_gaiyou_jpn_eng_2007.pdf |title=Outline |page=5 }}.&lt;/ref&gt;

Od 18. oktobra 2022 do 11. decembra je tokijski Narodni muzej praznoval svojo 150-letnico tako, da je prvič na eni razstavi prikazal vseh svojih 89 nacionalnih bogastev.&lt;ref name = &quot;mainichi261022&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20221104221437/https://mainichi.jp/english/articles/20221025/p2a/00m/0na/006000c Tokyo National Museum's 89 national treasures on display at once for 1st time in 150 yrs.] [[The Mainichi]]. 26 October 2022.&lt;/ref&gt;

== Objekti ==
=== Honkan (japonska galerija) ===
Honkan {{nihongo3|Glavna ali Japonska galerija|本館|Honkan}}&lt;ref name=honkan&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_exhibition/index.php?controller=hall&amp;hid=12 Honkan]}}.&lt;/ref&gt; hrani glavno muzejsko razstavo japonske umetnosti od prazgodovine do poznega 19. stoletja. Ima dve nadstropji in klet s skupno površino 21.500 m². Zasnovana je tako, da je odporna proti ognju in potresu.

Honkan je na nekdanji lokaciji glavne dvorane templja Kanei-dži, ki je bila uničena med Bošinsko vojno. Prvi Honkan je vključeval opečno stavbo, ki je bila uporabljena kot glavna dvorana za prvo državno industrijsko razstavo leta 1877. Gradnja njene zamenjave se je začela naslednje leto po načrtih, ki jih je pripravil angleški arhitekt Josiah Conder. Dvonadstropna opečnata dvorana je vključevala anglo-indijsko arhitekturo, z dvema kupolama zelene čebule, ki presegata stolpe, ki obkrožajo glavni vhod. Dokončana je bila leta 1881. To stavbo je uničil veliki potres v Kantoju leta 1923.

Nadomestila jo je armiranobetonska konstrukcija Jina Watanabeja v slogu cesarske krone z neoklasicistično osnovo in japonsko streho. Dokončan je bil od leta 1932 do 1938&lt;ref name=grekan&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=152 The Great Kanto Earthquake and the Museum: From Taisho to Showa Era]}}.&lt;/ref&gt; in je stala 7 milijonov jenov. Odprli so jo 10. novembra 1938 s slovesnostjo, ki se je je udeležil cesar Hirohito. Stavba je bila leta 2001 razglašena za pomembno kulturno lastnino Japonske.

Sobe so razvrščene začenši z JV vogalom drugega nadstropja, potekajo v smeri urinega kazalca okrog drugega in prvega nadstropja ter se končajo z JZ vogalom prvega nadstropja. V kleti je še en izobraževalni prostor.
&lt;gallery&gt;
File:Facade of Tokyo National Museum - Tokyo - Japan (46982707925).jpg|Vhod v Honkan &lt;small&gt;(Maj 2019)&lt;/small&gt;
File:Interior view of stairway hall - Tokyo National Museum - DSC05617.JPG|Vhod v Honkan, viden s podesta v drugem nadstropju (2013)&lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
File:Tokyo National Museum Garden P3303427a.jpg|Pogled na vrt TNM s terase Honkan &lt;small&gt;(March 2018)&lt;/small&gt;
File:Tokyo_National_Museum_Garden_P3303424.jpg|Zadnji del Honkana, kot je viden z vrta&lt;small&gt;(March 2018)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Jomon Vessel with Flame-like Ornamentation, attributed provenance Umataka, Nagaoka-shi, Niigata, Jomon period, 3000-2000 BC - Tokyo National Museum - DSC05620.JPG|Posoda srednjega Džōmona (3000–2000 pr. n. št.)
File:Kokin Wakashu Genei.jpg|''Kokin Vakašū'', [[obdobje Heian]], 10. stoletje
File:Fugenbosatsu.jpg|Samantabhadra, obdobje Heian, 12. stoletje
File:Reliquary, Kamakura period, 13th-14th century, cintamani (sacred jewel) in flame type, gilt bronze - Tokyo National Museum - DSC05173.JPG|Cintamani v obliki plamena, 12.–13 stol.
File:大日如来2, Vairocana, Heian period.jpg|Kip Vairocana Bude iz pozlačenega lesa, obdobje Heian, 11.–12. stol. 
Image:Standing Junishinsho (Twelve Heavenly Generals) - Jutsushin (Dog General), Kamakura period, 13th century, wood with polychromy, cut gold leaf, and inlaid crystal eyes - Tokyo National Museum - DSC05352.JPG|Dvanajst nebeških generalov, obdobje Kamakura, 13. stoletje
File:大包平, Okanehira.jpg|Tachi Okanehira, obdobje Heian, 12. stoletje
File:Samurai o-yoroi.jpg|Ō-yoroi, obdobje Edo, 16. stoletje
File:Periodo edo, coppa con uccelli e fiori, tipo kakiemono, XVII sec.JPG|Kakiemon, obdobje Edo, 17. stoletje
Image:Nō mask - Koomote Type.JPG|Maska Noh iz šole Konparu, obdobje Edo, 18. stoletje
File:Periodo edo, kosode, XVIII sec..JPG|Kosode, obdobje Edo, 18. stoletje
File:Eagle, By Suzuki Chokichi Suzuki 鈴木長吉「鷲置物」.jpg|Orel Suzuki Chokichi, 1892
&lt;/gallery&gt;

=== Heiseikan ===
[[File:Heiseikan of Tokyo National Museum.jpg|thumb|200px|Heiseikan (2009)]]

Heiseikan {{nihongo3|Heisei galerija|平成館}} gosti redne posebne razstave v štirih velikih galerijah v drugem nadstropju; prvo nadstropje vključuje japonsko arheološko galerijo, še en prostor za začasne razstave, prostoren salon in kavarno, avditorij ter predavalnice in orientacijske sobe. V prvem nadstropju je tudi galerija večjih donatorjev muzeja.&lt;ref name=heihei&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=118 Heiseikan Floor Map]}}.&lt;/ref&gt;

Heiseikan je bila prvič odprta leta 1999. Njeno ime odraža vladavino dobe njenega nastanka, vladavino cesarja [[Akihito|Akihita]], ki je trajala od leta 1989 do 2019. Stavba je bila postavljena v spomin na poroko prestolonaslednika Hira z Masako Okavo (zdaj cesar Naruhito in cesarica Masako) 9. junija 1993.

Japonska arheološka galerija predstavlja uporabo arheologije za datiranje izkopanih predmetov in vključuje prikaz različnih najdb z japonskih najdišč, vključno z lončenino Džomon z linearnimi aplikacijami, ki je ena najstarejših lončenin na svetu.&lt;ref name=imamura&gt;{{harvp|Imamura|1996|loc=[https://books.google.com/books?id=HpgcaKpnuU0C&amp;pg=PA44 44–46]}}.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;140px&quot; heights=&quot;140px&quot;&gt;
Image:JapanesePolishedStoneAxes.JPG|Najzgodnejše polirano kamnito orodje na svetu. Obdobje pred Jōmonom (japonski paleolitik), 30.000 pr. n. št.
Image:JomonPottery.JPG|Začetna keramika Džōmon (radioogljično datirana na 12500 ±350 pred sedanjostjo)
Image:Clay statue, late Jomon period.jpg|Zadnji kipec Džōmon (1000–400 pr. n. št.)
Image:KofunHorseCharriots.JPG|Konjske vprege v obdobju Kofun. Detajl bronastega zrcala (5.–6. stol.). Tumul Eta-Funajama, Kumamoto.
Image: KofunCuirass.jpg|Železna čelada in oklep z okrasom iz pozlačenega brona, obdobje Kofun, 5. stol.
Image:HaniwaHorse.JPG|Kipec konja Haniwa, skupaj s sedlom in stremeni, 6. stoletje, Japonska
Image:AsukaSeatedBuddha.jpg|Buda, obdobje Asuka, 7. stoletje
Image:NaraTempleTiles.JPG|Tempeljske ploščice iz Nare, 7. stoletje
Image:NaraVines&amp;Grapes.JPG|Zvitki vinske trte in grozdja iz Nare, 7. stoletje
&lt;/gallery&gt;

=== Tojokan (azijska galerija) ===
[[File:Toyokan of Tokyo National Museum.jpg|thumb|right|200px|Tojokan (2009)]]

Tōjōkan ({{nihongo3|galerija vzhodnega morja ali azijska galerija|東洋館}}) prikazuje muzejske zbirke kitajske, korejske, indijske ter jugovzhodne in srednjeazijske umetnosti. Vključuje tudi prikaz egipčanskih predmetov. V kleti je gledališče, ob strani pa večerja.&lt;ref name=toyoka&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=116 Toyokan Floor Map]}}.&lt;/ref&gt;

Tojokan je zasnoval Joširō Taniguči, odprli so jo leta 1968, prenovili v začetku leta 2010 in ponovno odprli januarja 2013. Visoka je tri nadstropja, vendar uporablja svojo klet in spiralno razporeditev medetaž in stopnic, da razširi svojo zbirko v šest nadstropij.
&lt;gallery widths=&quot;140px&quot; heights=&quot;140px&quot;&gt;
Image: Gandhara Buddha (tnm).jpeg|Ena prvih upodobitev Bude, 1.–2. stoletje našega štetja, [[Gandhara]] iz [[Pakistan]]a
Image:SeatedBuddha.jpg|Sedeči Buda, Gandhara, 1.–2. stoletje
Image:MaitreyaSeated.JPG|Maitreja, sedeč na prestolu na zahodni način, s kušanskim bhakto. Gandhara iz 2. stoletja.
Image:BacchanalianScene.JPG|Bakanalije, prizor, ki predstavlja trgatev vinskega grozdja, grško-budistična umetnost Gandhare, 1.–2. stoletje
Image:DrinkingScene.JPG|Scena pitja, grške skodelice za pitje, grška obleka. Grško-budistična umetnost Gandhare. 3. stoletje
Image:AmaravatiScroll.JPG|Grški zvitek, ki ga podpirajo indijski jaksi, Amaravati Stupa, 3. stoletje
Image: NorthernWeiMaitreya.JPG|Severni Vei Buda Maitreja, 443
Image:TangBodhisattva.JPG|Bodhisatva iz dinastije Tang
Image:Tocharian.JPG|Lesena plošča z napisi v toharščini. Kucha, Kitajska, 5.–8. stol.
File:Tokyo National Museum Toyokan P3303435a.jpg |Tojokanova zbirka kitajske bronaste posode
&lt;/gallery&gt;

=== Hōrjū-dži Homocukan (Galerija zakladov Horjudži) ===
[[File:2018 The Gallery of Horyuji Treasures 01.jpg|thumb|right|200px|Galerija zakladov Horyuji (2018)]]
[[File:Horyuji bequest.jpg|thumb|right|200px|Zvitek z dne 8. julija 756, ki beleži darila cesarice Koken templju Horyu]]
Hōrjū-dži Hōmocukan ({{nihongo3|Galerija zaklada Horju-dži|法隆寺宝物館}}) je dvonadstropna stavba, v kateri je muzejska zbirka relikvij iz templja [[Horju-dži]] v [[Nara (mesto)|Nari]]. 319 predmetov je tempelj leta 1878 dal cesarski hiši, nato pa jih je dal v Narodni muzej za varno hrambo in ohranitev.

Stavbo je zasnoval Jošio Taniguči&lt;ref name=hohoho&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=119 The Gallery of Horyuji Treasures Floor Map]}}.&lt;/ref&gt; in odprli leta 1999.

V medetaži med obema nadstropjema je referenčna soba z digitalnim arhivom zakladov, ki obiskovalcem omogoča ogled celotne zbirke z razlagami v japonščini, korejščini, kitajščini, angleščini, francoščini in nemščini. restavracija v prvem nadstropju.

=== Hjokeikan ===
[[File:Hyokeikan_-_Tokyo_National_Museum.jpg|thumb|right|200px|Hjokeikan (2019)]]
Hjokeikan ({{nihongo3|Galerija čestitk|表慶館}})&lt;ref name=hyokhyokhyok&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=117 Hyokeikan Floor Map]}}&lt;/ref&gt;, je zaprta za javnost, razen v času posebnih razstav.

Hjokeikan je bila prvič odprta leta 1909. Njeno ime odraža gradnjo v čast poroke prestolonaslednika Jošihita in Sadako Kujo (kasneje cesar Taišo in cesarica Teimei) 10. maja 1900. Kot primer arhitekture pozne dobe Meidži pod vplivom Zahoda je bila leta 1978 označena kot pomembna kulturna dobrina.

=== Kuroda Kinenkan (spominska dvorana Kuroda) ===
[[File:Kuroda Memorial Hall 2012.JPG|thumb|right|200px|Spominska dvorana Kuroda]]
Spominska dvorana Kuroda ({{nihongo|黒田記念館|Kuroda Kinenkan}}) hrani zbirko del pomembnega umetnika zahodnega sloga (joge) Kurode Seikija. Njegova zbirka trenutno obsega 126 oljnih slik in 170 risb, pa tudi skicirke, pisma itd. Stoji se severozahodno od glavnega muzejskega kompleksa, ima prost vstop in ločen delovni čas (9.30–17.00, z zadnjim vstopom ob 16.30).&lt;ref name=kumeha&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=120 Kuroda Memorial Hall Floor Map]}}.&lt;/ref&gt;

Dvorana, ki jo je zasnoval Okada Šiničirō, je bila zgrajena leta 1928 kot del Kurodine zapuščine za uporabo dela njegovega premoženja »za financiranje projektov za promocijo umetnosti«. Leta 1930 je postal sedež Inštituta za raziskovanje umetnosti, ki je postal Tokijski raziskovalni inštitut za kulturne dobrine. TRICP se je preselil leta 2000, naslednje leto pa se je spominska dvorana Kuroda ponovno odprla kot javna galerija. Leta 2007 je bilo njegovo upravljanje preneseno na Tokijski Narodni muzej, ki jo je prenovil, preden ga je ponovno odprl 2. januarja 2015. Vstop je bil prvotno omejen na dvotedenska obdobja v januarju, spomladi in jeseni vendar trenutno je odprt, ko je glavni muzej.&lt;ref name=ICP&gt;{{navedi splet |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/101/00002617 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191223150727/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/101/00002617 |url-status=dead |archive-date=December 23, 2019 |script-title=ja:東京文化財研究所黒田記念館本館 |trans-title=Main Building, Kuroda Memorial Hall, Tokyo Research Institute for Cultural Properties |language=ja |publisher=Agency for Cultural Affairs |access-date=10 September 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tobunken.go.jp/kuroda/index_e.html |title=Kuroda Memorial Hall |publisher=[[Tokyo Research Institute for Cultural Properties|Independent Administrative Institution National Research Institute for Cultural Properties, Tokyo]] |access-date=10 September 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=kmh&gt;{{navedi splet |url=http://www.tnm.jp/modules/r_exhibition/index.php?controller=hall&amp;hid=17&amp;lang=en |title=Kuroda Memorial Hall |publisher=Tokyo National Museum |access-date=10 September 2015}}&lt;/ref&gt;

Razstavo v drugem nadstropju sestavljajo 4 prostori: spominska soba Kuroda, čitalnica, avdiovizualna soba in galerija zbirk. V prvem in drugem nadstropju je tudi kavarna.
&lt;gallery&gt;
File:Self-portrait in a Turkish hat by Kuroda Seiki (Kuroda Kinenkan).tiff |Avtoportret v turškem klobuku (1889)
File:Girl with Red Hair by Kuroda Seiki (Kuroda Kinenkan).jpg |Dekle z rdečimi lasmi (1892) 
File:Portrait of a Woman by Kuroda Seiki (Kuroda Kinenkan).jpg |Portret ženske (1898)
File:Hong Kong by Kuroda Seiki (Kuroda Kinenkan).jpg |''Hong Kong'' (1900)
File:Jar of Flowers by Kuroda Seiki (Kuroda Kinenkan).jpg |Kozarec za rože (1912)
&lt;/gallery&gt;

=== Širjokan (Raziskovalno in informacijsko središče) ===
Širjōkan ({{nihongo3|Raziskovalno in informacijsko središče|資料館}}) hrani knjige, revije, slike in druge dokumente v zvezi z zgodovino, arheologijo ter likovno in uporabno umetnostjo na Japonskem, v Aziji in na Bližnjem vzhodu.[34]

Raziskovalno-informacijski center je bil odprt leta 1984.&lt;ref name=ric&gt;{{harvp|TNM|2019|loc=[https://www.tnm.jp/modules/r_free_page/index.php?id=122 Research and Information Center Floor Map]}}.&lt;/ref&gt; Nadstropje, ki je odprto za javnost, vključuje dve čitalnici, razstavni prostor in pulte za povpraševanje po arhivih v drugih nadstropjih.[34] Prost dostop je na voljo brez vstopa v preostali del muzeja skozi zahodna vrata kompleksa.
​
== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Reference ===
* {{citation |last=Imamura |first=Keiji |url=https://books.google.com/books?id=HpgcaKpnuU0C |title=The Prehistory of Japan and Its Position in East Asia |location=London |publisher=University College London Press |date=1996 |isbn=9780824818524 }}. 
* {{citation |last=Sutherland |first=Mary |author2=Dorothy Britton |display-authors=1 |ref={{harvid|Sutherland &amp; al.|1995}} |date=1995 |title=National Parks of Japan |publisher=Kodansha |isbn=4-7700-1971-8 }}.
* {{citation |last=Tseng |first=Alice Y. |contribution=Styling Japan: The Case of Josiah Conder and the Museum at Ueno, Tokyo |title=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=63 |issue=4 |date=December 2004 |pages=472–497 |publisher=Society of Architectural Historians, University of California Press |doi=10.2307/4128015 |jstor=4128015 }}.

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* {{citation |title=''Official site'' |url=https://www.tnm.jp/?lang=en |publisher=Tokyo National Museum |ref={{harvid|TNM|2019}} }}. {{in lang|en}}
* {{citation |contribution-url=http://www.oldtokyo.com/ueno-park-museums-c-1910/ |contribution=Ueno Park Museums, c. 1910 |title=Old Tokyo |date=2019 |last=Sundberg |first=Steve }}, including images of the National Museum through the 20th century.
*[https://artsandculture.google.com/partner/tokyo-national-museum?hl=en Virtual tour of the Tokyo National Museum] provided by Google Arts &amp; Culture

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanove v Tokiu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tokiu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1872]]
[[Kategorija:Muzeji na Japonskem]]</text>
      <sha1>sle9h26xav4gzm8cmx30ub72dmwc0wq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sacile</title>
    <ns>0</ns>
    <id>553476</id>
    <revision>
      <id>6686585</id>
      <parentid>6664591</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:15:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2017" sha1="8pce3m1v06339pd1pnnyaeqr4nwdabl" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
|name = Sacile
|elevation_footnotes =
|area_total_km2 = 32,74
|population_footnotes =
|population_total = 19957
|population_as_of = 30. maj 2023
|pop_density_footnotes = 
|population_demonym = Sacilčani&lt;br&gt;it. sacilesi
|elevation_m = 25
|mayor = [[Carlo Spagnol]]&lt;br&gt;(od 14. aprila 2018)
|twin1 =
|twin1_country =
|istat=093037|saint = [[Nikolaj iz Mire|Sveti Nikolaj]]
|day = 6. december
|postal_code = 33077
|area_code = 0434
|website = {{official website|http://www.comune.sacile.pn.it}}
|area_footnotes =
|mayor_party =
|official_name = Comune di Sacile&lt;br&gt;Comun di Sacîl
|image_map=
|native_name = {{lang|vec|Sacîl}}&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{small|([[Furlanščina|Furlansko]])}}
|image_skyline = Sacile-Livenza1.jpg
|imagesize =
|image_alt =
|image_caption = Reka Livenza zvonik
|image_shield = Sacile-Stemma.png
|shield_alt =
|map_alt =
|frazioni = Cavolano-Cjavolan, Cornadella, Ronche-Runcjis, San Giovanni del Tempio, San Giovanni di Livenza-San Zuan di Cjavolan, San Liberale, San Michele-San Michêl, San Odorico, Schiavoi-Scjavoi, Topaligo-Topalic, Vistorta-Vistuarte
|map_caption =
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
|coordinates_footnotes =
|region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
|province =
|footnotes =
}}

'''Sacile''' ({{Jezik-fur|Sacîl}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Livenza]].

Mesto Sacile ima okoli 20.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Popolazione Sacile (2001-2022) Grafici su dati ISTAT|url=https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-sacile/statistiche/popolazione-andamento-demografico/|website=Tuttitalia.it|accessdate=2024-09-30|language=it}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Pordenone (pokrajina)]]

== Viri ==

{{normativna kontrola}}
{{Province of Pordenone}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]</text>
      <sha1>8pce3m1v06339pd1pnnyaeqr4nwdabl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>AUTODOC</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561904</id>
    <revision>
      <id>6686807</id>
      <parentid>6668891</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:24:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>razširjen glavni odstavek</comment>
      <origin>6686807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7640" sha1="1dwhgypgn2c5eh4na78ynd5194cyhk1" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name = AUTODOC
| logo = Autodoc_logo.svg
| logo_size = 230px
| type = Evropska družba (SE)
| industry = Maloprodaja/elektronsko poslovanje
| founded = 1. maj 2008
| hq_location = Berlin, Nemčija
| key_people = Dmitri Zadorojnii, Alexei Kletenkov, Lennart Schmidt
| operating_income = 
| income_year = 
| num_employees = 5.000 
| num_employees_year = 2025
| website = https://www.autodoc.si/
}}

'''AUTODOC SE''' je [[podjetje]] za [[elektronsko poslovanje]], ki v 27 evropskih državah prodaja avtomobilske dele in sorodne izdelke. Podjetje prodaja izdelke prek lastnih spletnih trgovin, mobilnih aplikacij, integrirane platforme AUTODOC MARKETPLACE in zunanjih platform. Deluje tudi kot vir informacij o avtomobilskih nadomestnih delih in vzdrževanju vozil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autoteilehändler Autodoc: Das Wachstumswunder aus Berlin|url=https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/autoteilehaendler-autodoc-das-wachstumswunder-aus-berlin-17342180.html|website=FAZ.NET|date=2021-05-18|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Podjetje AUTODOC so leta 2008 kot E&amp;S Pkwteile GmbH ustanovili Alexej Erdle, Max Wegner in Vitalij Kungel. V prvih letih delovanja je imelo podjetje sedež v mestnem okrožju Berlin-Weißensee. Od leta 2010 ima pisarne in logistične prostore v mestnem okrožju Berlin-Lichtenberg. Leta 2011 se je začela širitev v [[Avstrija|Avstrijo]] in Švico, leta 2012 pa je sledil vstop na trg [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], Francije, Italije in Španije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc: 100 Prozent in Gründerhand – erstaunlicher Weg zur Umsatzmilliarde - WELT|url=https://www.welt.de/wirtschaft/gruenderszene/article239365021/Autodoc-100-Prozent-in-Gruenderhand-erstaunlicher-Weg-zur-Umsatzmilliarde.html|website=DIE WELT|date=2022-06-17|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ein Grownup, das kaum einer kennt (254 Mio. Umsatz)|url=https://www.deutsche-startups.de/2018/07/25/autodoc-254-millionen/|website=deutsche-startups.de|date=2018-07-25|accessdate=2024-05-28|language=de-DE}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 se je podjetje preimenovalo v AUTODOC GmbH. Do leta 2016 so letni prihodki presegli 100 milijonov evrov, leta 2017 pa 250 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc annual revenue 2021|url=https://www.statista.com/statistics/1349440/autodoc-annual-revenue/|website=Statista|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je AUTODOC svojo ponudbo razširil na rezervne dele za tovornjake in druga gospodarska vozila.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 so letni prihodki podjetja presegli 1 milijardo evrov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

[[Indeks FTSE 100|Financial Times]] je podjetje leta 2018 prepoznal kot eno najhitreje rastočih podjetij v Evropi glede na višino prihodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The FT 1000: The complete list of Europe’s fastest growing companies|url=https://www.ft.com/content/cf0c5fce-3112-11e8-b5bf-23cb17fd1498|newspaper=Financial Times|date=2018-02-11|accessdate=2024-05-28|first=David|last=Blood|first2=Ian|last2=Smith|first3=Ændra|last3=Rininsland}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je AUTODOC spremenil svojo pravno obliko iz GmbH v javno [[Delniška družba|delniško družbo]]. Od novembra 2022 deluje kot AUTODOC SE (Societas Europaea).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erweiterung: Doppelte Logistikfläche für Autoteile - Finanzierung (Logistikimmobilien) {{!}} News {{!}} LOGISTIK HEUTE - Das deutsche Logistikmagazin|url=https://logistik-heute.de/news/erweiterung-doppelte-logistikflaeche-fuer-autoteile-31718.html|website=logistik-heute.de|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 2023 so se prihodki podjetja AUTODOC povečali na 1,3 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Online-Autoteilehändler Autodoc 2,3 Milliarden Euro wert|url=https://www.faz.net/aktuell/finanzen/online-autoteilehaendler-autodoc-2-3-milliarden-euro-wert-19674475.html|website=FAZ.NET|date=2024-04-24|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je AUTODOC dosegel prodajo v višini približno 1,6 milijarde evrov.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;&gt;{{Cite web |title=Facts and figures: AUTODOC in numbers |url=https://autodoc.group/en/facts-and-figures/ |website=autodoc.group |access-date=2025-10-16 |language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Pregled ==
Ponudba podjetja vključuje okoli 6,7 milijona rezervnih delov za osebna vozila, tovornjake in motorna kolesa iz kategorij motorjev, šasij, razsvetljave, električnih sistemov, prezračevanja in pnevmatik za več kot 75.000 modelov vozil (2500 proizvajalcev blagovnih znamk za 176 znamk osebnih vozil, 23 znamk tovornjakov in 154 znamk motornih koles). AUTODOC deluje v 27 evropskih državah in zaposluje približno 6000 ljudi na 13 lokacijah.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je bil AUTODOC uradni partner prvenstva ADAC Rally Masters.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prime locations at the ADAC Rallye Deutschland - automobilsport.com|url=https://www.automobilsport.com/deutschland-rallye-adac-prime-locations---179516.html|website=www.automobilsport.com|accessdate=2024-05-28}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je bil AUTODOC uradni partner FIA svetovnega prvenstva v reliju (WRC) in sponzor na vseh evropskih dirkah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC SEALS NEW PARTNERSHIP WITH CAR PARTS GIANT AUTODOC {{!}} RalliTürk|url=https://www.ralliturk.net/v2/index.php/2019/01/21/wrc-seals-new-partnership-with-car-parts-giant-autodoc/|website=www.ralliturk.net|date=2019-01-21|accessdate=2024-05-28|language=tr|first=Murat|last=GÜNARSLAN -}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC|url=https://www.wrc.com/en/news/news-archive/wrc/wrc-seals-autodoc-partnership/|website=WRC|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Istega leta je AUTODOC zagnal spletno platformo AUTODOC CLUB&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc, la app para comprar cualquier recambio que tu coche necesite|url=https://applicantes.com/autodoc-app-comprar-recambios-coche/|website=Applicantes - Información sobre apps y juegos para móviles|accessdate=2024-05-28|language=es|first=Post|last=Patrocinado}}&lt;/ref&gt; in leta 2020 izdal aplikacijo AUTODOC CLUB za iOS in Android ter program AUTODOC PLUS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc continúa su ritmo de crecimiento|url=https://www.notimerica.com/comunicados/noticia-comunicado-autodoc-continua-ritmo-crecimiento-20200429142751.html|website=www.notimerica.com|date=2020-04-29|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc lanza un programa de condiciones especiales para clientes habituales|url=https://www.europapress.es/comunicados/internacional-00907/noticia-comunicado-autodoc-lanza-programa-condiciones-especiales-clientes-habituales-20200528130711.html|website=www.europapress.es|date=2020-05-28|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;

AUTODOC avtomobilskim lastnikom prek svojih platform, spletnega bloga in platforme AUTODOC Club nudi članke, vodnike in video vodiče o vzdrževanju in popravilih vozil.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;/&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2008]]
[[Kategorija:Podjetja Nemčije]]</text>
      <sha1>1dwhgypgn2c5eh4na78ynd5194cyhk1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686813</id>
      <parentid>6686807</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:40:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljen razdelek Zgodovina</comment>
      <origin>6686813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8347" sha1="1bsr3j5k7g4keecr7pheoov4qrdldbs" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name = AUTODOC
| logo = Autodoc_logo.svg
| logo_size = 230px
| type = Evropska družba (SE)
| industry = Maloprodaja/elektronsko poslovanje
| founded = 1. maj 2008
| hq_location = Berlin, Nemčija
| key_people = Dmitri Zadorojnii, Alexei Kletenkov, Lennart Schmidt
| operating_income = 
| income_year = 
| num_employees = 5.000 
| num_employees_year = 2025
| website = https://www.autodoc.si/
}}

'''AUTODOC SE''' je [[podjetje]] za [[elektronsko poslovanje]], ki v 27 evropskih državah prodaja avtomobilske dele in sorodne izdelke. Podjetje prodaja izdelke prek lastnih spletnih trgovin, mobilnih aplikacij, integrirane platforme AUTODOC MARKETPLACE in zunanjih platform. Deluje tudi kot vir informacij o avtomobilskih nadomestnih delih in vzdrževanju vozil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autoteilehändler Autodoc: Das Wachstumswunder aus Berlin|url=https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/autoteilehaendler-autodoc-das-wachstumswunder-aus-berlin-17342180.html|website=FAZ.NET|date=2021-05-18|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
AUTODOC so leta 2008 pod imenom E&amp;S Pkwteile GmbH ustanovili Alexej Erdle, Max Wegner in Vitalij Kungel. V začetnih letih je imelo podjetje sedež v mestnem okrožju [[Berlin]]-Weißensee. Širitev v Avstrijo in Švico se je začela leta 2011, leta 2012 pa je sledil vstop na trg Združenega kraljestva, Francije, Italije in Španije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc: 100 Prozent in Gründerhand – erstaunlicher Weg zur Umsatzmilliarde - WELT|url=https://www.welt.de/wirtschaft/gruenderszene/article239365021/Autodoc-100-Prozent-in-Gruenderhand-erstaunlicher-Weg-zur-Umsatzmilliarde.html|website=DIE WELT|date=2022-06-17|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ein Grownup, das kaum einer kennt (254 Mio. Umsatz)|url=https://www.deutsche-startups.de/2018/07/25/autodoc-254-millionen/|website=deutsche-startups.de|date=2018-07-25|accessdate=2024-05-28|language=de-DE}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 se je podjetje preimenovalo v AUTODOC GmbH. Do leta 2016 so njegovi letni prihodki presegli 100 milijonov evrov, leta 2017 pa 250 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc annual revenue 2021|url=https://www.statista.com/statistics/1349440/autodoc-annual-revenue/|website=Statista|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je AUTODOC razširil svojo paleto izdelkov, tako da je vključil rezervne dele za [[Tovornjak|tovornjake]] in druga gospodarska vozila.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je ''[[Financial Times Stock Exchange Index|Financial Times]]'' podjetje prepoznal kot eno najhitreje rastočih podjetij v Evropi glede na prihodke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The FT 1000: The complete list of Europe’s fastest growing companies|url=https://www.ft.com/content/cf0c5fce-3112-11e8-b5bf-23cb17fd1498|newspaper=Financial Times|date=2018-02-11|accessdate=2024-05-28|first=David|last=Blood|first2=Ian|last2=Smith|first3=Ændra|last3=Rininsland}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je AUTODOC podpisal partnerstvo s TecAlliance, podatkovnim podjetjem, za integracijo B2B platforme Order Manager, večnamenskega orodja za celoten proces od naročila do računa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fatturazione: Autodoc ottimizza la verifica delle fatture con TecAlliance|url=https://www.partsweb.it/fatturazione-autodoc-ottimizza-la-verifica-delle-fatture-con-tecalliance/|website=PartsWeb|date=2020-10-12|accessdate=2026-06-08|language=it-IT|first=ANDREA|last=MARTINELLO}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je AUTODOC spremenil svojo pravno obliko iz GmbH v [[Delniška družba|delniško družbo]]. Od novembra 2022 podjetje deluje kot AUTODOC SE (Societas Europaea).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erweiterung: Doppelte Logistikfläche für Autoteile - Finanzierung (Logistikimmobilien) {{!}} News {{!}} LOGISTIK HEUTE - Das deutsche Logistikmagazin|url=https://logistik-heute.de/news/erweiterung-doppelte-logistikflaeche-fuer-autoteile-31718.html|website=logistik-heute.de|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

Letni prihodki podjetja so leta 2021 prvič presegli milijardo evrov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2023 so se prihodki podjetja AUTODOC povečali na 1,3 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Online-Autoteilehändler Autodoc 2,3 Milliarden Euro wert|url=https://www.faz.net/aktuell/finanzen/online-autoteilehaendler-autodoc-2-3-milliarden-euro-wert-19674475.html|website=FAZ.NET|date=2024-04-24|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je imel AUTODOC letne prihodke v višini približno 1,6 milijarde evrov.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;&gt;{{Cite web |title=Facts and figures: AUTODOC in numbers |url=https://autodoc.group/en/facts-and-figures/ |website=autodoc.group |access-date=2025-10-16 |language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je podjetje prodalo 72,5 milijona izdelkov, imelo 18,9 milijona naročil in 9,3 milijona aktivnih strank. Med letoma 2024 in 2025 se je skupno število strank povečalo za 16,9 %, tako da se je skupno število strank od ustanovitve podjetja leta 2008 povečalo na več kot 30 milijonov.

== Pregled ==
Ponudba podjetja vključuje okoli 6,7 milijona rezervnih delov za osebna vozila, tovornjake in motorna kolesa iz kategorij motorjev, šasij, razsvetljave, električnih sistemov, prezračevanja in pnevmatik za več kot 75.000 modelov vozil (2500 proizvajalcev blagovnih znamk za 176 znamk osebnih vozil, 23 znamk tovornjakov in 154 znamk motornih koles). AUTODOC deluje v 27 evropskih državah in zaposluje približno 6000 ljudi na 13 lokacijah.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je bil AUTODOC uradni partner prvenstva ADAC Rally Masters.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prime locations at the ADAC Rallye Deutschland - automobilsport.com|url=https://www.automobilsport.com/deutschland-rallye-adac-prime-locations---179516.html|website=www.automobilsport.com|accessdate=2024-05-28}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je bil AUTODOC uradni partner FIA svetovnega prvenstva v reliju (WRC) in sponzor na vseh evropskih dirkah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC SEALS NEW PARTNERSHIP WITH CAR PARTS GIANT AUTODOC {{!}} RalliTürk|url=https://www.ralliturk.net/v2/index.php/2019/01/21/wrc-seals-new-partnership-with-car-parts-giant-autodoc/|website=www.ralliturk.net|date=2019-01-21|accessdate=2024-05-28|language=tr|first=Murat|last=GÜNARSLAN -}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC|url=https://www.wrc.com/en/news/news-archive/wrc/wrc-seals-autodoc-partnership/|website=WRC|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Istega leta je AUTODOC zagnal spletno platformo AUTODOC CLUB&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc, la app para comprar cualquier recambio que tu coche necesite|url=https://applicantes.com/autodoc-app-comprar-recambios-coche/|website=Applicantes - Información sobre apps y juegos para móviles|accessdate=2024-05-28|language=es|first=Post|last=Patrocinado}}&lt;/ref&gt; in leta 2020 izdal aplikacijo AUTODOC CLUB za iOS in Android ter program AUTODOC PLUS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc continúa su ritmo de crecimiento|url=https://www.notimerica.com/comunicados/noticia-comunicado-autodoc-continua-ritmo-crecimiento-20200429142751.html|website=www.notimerica.com|date=2020-04-29|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc lanza un programa de condiciones especiales para clientes habituales|url=https://www.europapress.es/comunicados/internacional-00907/noticia-comunicado-autodoc-lanza-programa-condiciones-especiales-clientes-habituales-20200528130711.html|website=www.europapress.es|date=2020-05-28|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;

AUTODOC avtomobilskim lastnikom prek svojih platform, spletnega bloga in platforme AUTODOC Club nudi članke, vodnike in video vodiče o vzdrževanju in popravilih vozil.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;/&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2008]]
[[Kategorija:Podjetja Nemčije]]</text>
      <sha1>1bsr3j5k7g4keecr7pheoov4qrdldbs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686821</id>
      <parentid>6686813</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:59:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>dodani novi razdelki</comment>
      <origin>6686821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11420" sha1="0z27uvxd10z0cjq0tx2c7x8bsm7dhmu" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name = AUTODOC
| logo = Autodoc_logo.svg
| logo_size = 230px
| type = Evropska družba (SE)
| industry = Maloprodaja/elektronsko poslovanje
| founded = 1. maj 2008
| hq_location = Berlin, Nemčija
| key_people = Dmitri Zadorojnii, Alexei Kletenkov, Lennart Schmidt
| operating_income = 
| income_year = 
| num_employees = 5.000 
| num_employees_year = 2025
| website = https://www.autodoc.si/
}}

'''AUTODOC SE''' je [[podjetje]] za [[elektronsko poslovanje]], ki v 27 evropskih državah prodaja avtomobilske dele in sorodne izdelke. Podjetje prodaja izdelke prek lastnih spletnih trgovin, mobilnih aplikacij, integrirane platforme AUTODOC MARKETPLACE in zunanjih platform. Deluje tudi kot vir informacij o avtomobilskih nadomestnih delih in vzdrževanju vozil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autoteilehändler Autodoc: Das Wachstumswunder aus Berlin|url=https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/autoteilehaendler-autodoc-das-wachstumswunder-aus-berlin-17342180.html|website=FAZ.NET|date=2021-05-18|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
AUTODOC so leta 2008 pod imenom E&amp;S Pkwteile GmbH ustanovili Alexej Erdle, Max Wegner in Vitalij Kungel. V začetnih letih je imelo podjetje sedež v mestnem okrožju [[Berlin]]-Weißensee. Širitev v Avstrijo in Švico se je začela leta 2011, leta 2012 pa je sledil vstop na trg Združenega kraljestva, Francije, Italije in Španije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc: 100 Prozent in Gründerhand – erstaunlicher Weg zur Umsatzmilliarde - WELT|url=https://www.welt.de/wirtschaft/gruenderszene/article239365021/Autodoc-100-Prozent-in-Gruenderhand-erstaunlicher-Weg-zur-Umsatzmilliarde.html|website=DIE WELT|date=2022-06-17|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ein Grownup, das kaum einer kennt (254 Mio. Umsatz)|url=https://www.deutsche-startups.de/2018/07/25/autodoc-254-millionen/|website=deutsche-startups.de|date=2018-07-25|accessdate=2024-05-28|language=de-DE}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 se je podjetje preimenovalo v AUTODOC GmbH. Do leta 2016 so njegovi letni prihodki presegli 100 milijonov evrov, leta 2017 pa 250 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc annual revenue 2021|url=https://www.statista.com/statistics/1349440/autodoc-annual-revenue/|website=Statista|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je AUTODOC razširil svojo paleto izdelkov, tako da je vključil rezervne dele za [[Tovornjak|tovornjake]] in druga gospodarska vozila.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je ''[[Financial Times Stock Exchange Index|Financial Times]]'' podjetje prepoznal kot eno najhitreje rastočih podjetij v Evropi glede na prihodke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The FT 1000: The complete list of Europe’s fastest growing companies|url=https://www.ft.com/content/cf0c5fce-3112-11e8-b5bf-23cb17fd1498|newspaper=Financial Times|date=2018-02-11|accessdate=2024-05-28|first=David|last=Blood|first2=Ian|last2=Smith|first3=Ændra|last3=Rininsland}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je AUTODOC podpisal partnerstvo s TecAlliance, podatkovnim podjetjem, za integracijo B2B platforme Order Manager, večnamenskega orodja za celoten proces od naročila do računa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fatturazione: Autodoc ottimizza la verifica delle fatture con TecAlliance|url=https://www.partsweb.it/fatturazione-autodoc-ottimizza-la-verifica-delle-fatture-con-tecalliance/|website=PartsWeb|date=2020-10-12|accessdate=2026-06-08|language=it-IT|first=ANDREA|last=MARTINELLO}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je AUTODOC spremenil svojo pravno obliko iz GmbH v [[Delniška družba|delniško družbo]]. Od novembra 2022 podjetje deluje kot AUTODOC SE (Societas Europaea).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erweiterung: Doppelte Logistikfläche für Autoteile - Finanzierung (Logistikimmobilien) {{!}} News {{!}} LOGISTIK HEUTE - Das deutsche Logistikmagazin|url=https://logistik-heute.de/news/erweiterung-doppelte-logistikflaeche-fuer-autoteile-31718.html|website=logistik-heute.de|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt;

Letni prihodki podjetja so leta 2021 prvič presegli milijardo evrov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2023 so se prihodki podjetja AUTODOC povečali na 1,3 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Online-Autoteilehändler Autodoc 2,3 Milliarden Euro wert|url=https://www.faz.net/aktuell/finanzen/online-autoteilehaendler-autodoc-2-3-milliarden-euro-wert-19674475.html|website=FAZ.NET|date=2024-04-24|accessdate=2024-05-28|language=de}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je imel AUTODOC letne prihodke v višini približno 1,6 milijarde evrov.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot;&gt;{{Cite web |title=Facts and figures: AUTODOC in numbers |url=https://autodoc.group/en/facts-and-figures/ |website=autodoc.group |access-date=2025-10-16 |language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je podjetje prodalo 72,5 milijona izdelkov, imelo 18,9 milijona naročil in 9,3 milijona aktivnih strank. Med letoma 2024 in 2025 se je skupno število strank povečalo za 16,9 %, tako da se je skupno število strank od ustanovitve podjetja leta 2008 povečalo na več kot 30 milijonov.

== Poslovanje in logistika ==
AUTODOC deluje v 27 evropskih državah in zaposluje približno 5000 ljudi na 13 lokacijah, vključno s sedežem v Berlinu, tehnološkim vozliščem v [[Lizbona|Lizboni]] na Portugalskem in dodatnimi lokacijami v Belgiji, Franciji, Italiji, Kazahstanu, Luksemburgu, Ukrajini, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, Poljskem in Češkem.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc steigt zum Umsatz-Milliardär auf|url=https://www.amz.de/autodoc-steigt-zum-umsatz-milliardaer-auf|website=www.amz.de|accessdate=2024-05-28|language=de|first=Schlütersche Fachmedien|last=GmbH}}&lt;/ref&gt;

Logistična infrastruktura podjetja je osredotočena na štiri vozlišča, od katerih je največje v [[Szczecin|Szczecinu]] na Poljskem, večja regionalna skladišča v Chebu na Češkem in Berlinu v Nemčiji ter distribucijski center za zahodnoevropski trg v [[Gent|Gentu]] v Belgiji. Logistični center Szczecin je bil odprt leta 2018, septembra 2020 pa je bil razširjen s polavtomatskim distribucijskim centrom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wiadomości Szczecin - AUTODOC opens a new logistic centre at the Accolade park in Szczecin|url=https://wiadomosci.szczecin.eu/artykul/english/autodoc-opens-a-new-logistic-centre-at-the-accolade-park-in-szczecin|website=wiadomosci.szczecin.eu|accessdate=2026-06-08|language=pl|first=Wiadomości|last=Szczecin}}&lt;/ref&gt; Decembra 2022 je bil dokončan nov logistični center s 40.000 m² skladiščnih površin, s čimer se je skupna površina skladišč podjetja v Szczecinu povečala na 70.000 m².&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Erweiterung: Doppelte Logistikfläche für Autoteile|url=https://logistik-heute.de/news/erweiterung-doppelte-logistikflaeche-fuer-autoteile-31718.html|newspaper=LOGISTIK HEUTE|accessdate=2026-06-08|language=de}}&lt;/ref&gt;

V letu 2025 je bilo iz skladišč podjetja odpremljenih povprečno 200.000 enot na dan.

== Izdelki in storitve ==
Ponudba izdelkov podjetja AUTODOC obsega približno 7,8 milijona rezervnih delov za avtomobile, tovornjake in motorna kolesa s področja motorjev, podvozja, razsvetljave, elektrike, prezračevanja in pnevmatik za več kot 75.000 modelov vozil približno 2700 proizvajalcev. Na platformi AUTODOC MARKETPLACE lahko od začetka leta 2025 tudi tretji prodajalci ponudijo svoje izdelke za prodajo v spletni trgovini podjetja na večih evropskih trgih. Med letoma 2024 in 2025 se je portfelj izdelkov povečal za približno 16,2 %, s 6,7 milijona na 7,8 milijona izdelkov.

Aplikacija AUTODOC je bila lansirana leta 2016 in je imela od takrat približno 141 milijonov prenosov in do leta 2025 več kot 15 milijonov namestitev.

AUTODOC prek svojih spletnih platform lastnikom avtomobilov zagotavlja tudi koristne informacije. Podjetje objavlja članke, priročnike in video vodiče o vzdrževanju in popravilu vozil. Do teh gradiv je mogoče dostopati na blogu AUTODOC in strani AUTODOC CLUB.&lt;ref name=&quot;autodoc.group&quot; /&gt; Spletna stran in aplikacija AUTODOC CLUB, lansirana leta 2020, ponuja več kot 21.500 priročnikov PDF in 4300 videoposnetkov ter orodja za sledenje stroškom in zgodovini vzdrževanja vozila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc, la app para comprar cualquier recambio que tu coche necesite|url=https://applicantes.com/autodoc-app-comprar-recambios-coche/|website=Applicantes - Información sobre apps y juegos para móviles|accessdate=2024-05-28|language=es|first=Post|last=Patrocinado}}&lt;/ref&gt; 

Naročniški program AUTODOC PLUS je na voljo v številnih državah in ponuja ugodnosti, kot so status prednostnega naročila, članski popusti in dodatno bonusno dobroimetje pri oddaji naročila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc continúa su ritmo de crecimiento|url=https://www.notimerica.com/comunicados/noticia-comunicado-autodoc-continua-ritmo-crecimiento-20200429142751.html|website=www.notimerica.com|date=2020-04-29|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Autodoc lanza un programa de condiciones especiales para clientes habituales|url=https://www.europapress.es/comunicados/internacional-00907/noticia-comunicado-autodoc-lanza-programa-condiciones-especiales-clientes-habituales-20200528130711.html|website=www.europapress.es|date=2020-05-28|accessdate=2024-05-28|first=Europa|last=Press}}&lt;/ref&gt;

Spletna platforma B2B AUTODOC PRO je namenjena avtomehaničnim delavnicam in neodvisnim mehanikom. Po uspešnem lansiranju v Franciji leta 2022 se je storitev razširila v Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Italijo in na Nizozemsko. V skladu s poslovnim načrtom podjetja je predviden vstop na trg Španije in Luksemburga.

Podjetje ima tri zasebne blagovne znamke avtomobilskih delov: RIDEX, STARK in goCORE. Leta 2025 je bilo prodanih 17,7 milijona enot teh blagovnih znamk, pri čemer je RIDEX najbolje prodajana blagovna znamka v celotnem sortimentu.

AUTODOC ponuja standardni 14-dnevni rok za vračilo od datuma dostave. Podjetje ponuja tudi plačljivo možnost „Safe Order“ (Varno naročilo), ki omogoča brezplačno vračilo do 200 dni po dostavi brez navedbe razloga.

== Sponzorstvo v avto-moto športu ==
Podjetje je bilo leta 2018 uradni partner ADAC Rally Masters.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prime locations at the ADAC Rallye Deutschland - automobilsport.com|url=https://www.automobilsport.com/deutschland-rallye-adac-prime-locations---179516.html|website=www.automobilsport.com|accessdate=2024-05-28}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je bilo uradni partner FIA svetovnega prvenstva v reliju (WRC) in je sponzoriralo vse evropske kroge sezone.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC SEALS NEW PARTNERSHIP WITH CAR PARTS GIANT AUTODOC {{!}} RalliTürk|url=https://www.ralliturk.net/v2/index.php/2019/01/21/wrc-seals-new-partnership-with-car-parts-giant-autodoc/|website=www.ralliturk.net|date=2019-01-21|accessdate=2024-05-28|language=tr|first=Murat|last=GÜNARSLAN -}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WRC|url=https://www.wrc.com/en/news/news-archive/wrc/wrc-seals-autodoc-partnership/|website=WRC|accessdate=2024-05-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2008]]
[[Kategorija:Podjetja Nemčije]]</text>
      <sha1>0z27uvxd10z0cjq0tx2c7x8bsm7dhmu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volfert V. Borselenski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564199</id>
    <revision>
      <id>6686838</id>
      <parentid>6265306</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:15:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2418" sha1="hi56obiemv3cxpv8zej280seg73y7fa" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
||name=Volfert V. Borselenski
|image=Borssele_wapen.svg
|succession='''Gospod Veereški (izg. Fireški)''' in Zandenburški
|reign=1402– 1409
|coronation=
|full name=
|predecessor=[[Henrik I. Borselenski]]
|successor=[[Henrik II. Borselenski]]
|succession2= 
|reign2=
|predecessor2=
|successor2=
|spouse= Hedvika Borselenska in Brigdamska
|house=[[Gospodje Borselenski]]
|father=[[Henrik I. Borselenski]]
|mother= Marija Vianenska
|birth_date= ~ 1385
|birth_place=[[grad Zandenburg]], [[Grofija Zelandija|Zelandija]] 
|death_date= 16. januar 1409
|death_place=grajska kapela na [[grad Zandenburg|gradu Zandenburg]]
|religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}}

'''Volfert V. Borselenski''' (ok. [[1385]] – [[16. januar]] [[1409]] ) je bil gospod Veereški in [[Grad Zandenburg|Zandenburški]].

== Življenjepis ==
Volfert je bil sin Henrika I. Borselenskega in [[Maria van Vianen|Marije Vianenske]] (hčerke Gijsbrehta Vianenskega in Beatrijs Egmontske). Volfert V.&lt;ref&gt;Van Mieris, Charterboek IV, pagina 39&lt;/ref&gt; je verjetno nasledil svojega očeta leta 1402, vendar ga je šele leta 1406 priznal [[Viljem II. Bavarski|holandski grof Viljem VI]]. Grof je upal, da bo Volfert prepoznal pripadnost k Trnkom v [[Vojne trnka in trske|vojnah trnka in trske]], a Volfert se je spretno izognil tej razpravi, razen ko so na Nizozemskem divjale Arkelske vojne med grofom Viljemom VI. in [[Janez V. Arkelski|Janezom V. Arkelskim]]. Volfert V. je 3. julija 1408 od holandskega grofa Viljema VI. prejel odškodnino 1800 angleških denarjev, ker je bil njegov oče Henrik v zaporu &lt;ref&gt;Reygersbergh, volume I, blz 216 - met deze akte werd bevestigd dat Hendrik I de vader van Wolfert V moet zijn geweest, een discussie werd hierover in de 19e eeuw nog over gevoerd&lt;/ref&gt;. Ko grofov pohod v [[Gospodje Arkelski|deželo Arkel]] ni šel gladko, je Volfert odšel podpret gospoda Arkelskega s četami [[Zelandija, Nizozemska|iz Zelandije]]. V enem od spopadov s holandsko vojsko je Volfert V. umrl pri 24 letih. Pokopan je bil v [[Grad Zandenburg|kapeli gradu Zandenburg]].

Volfert V. se [[18. september|je 18. septembra]] [[1403]] poročil s svojo nečakinjo Hedviko Borselensko - Brigdamsko, hčerko Klaesa Borselenskega in Marije Arnemuidenske &lt;ref&gt;A.W.E. Dek, Zaltbommel 1979&lt;/ref&gt;. Imela sta štiri otroke, vključno z:

* [[Henrik II. Borselenski]]

== Reference ==

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>hi56obiemv3cxpv8zej280seg73y7fa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686840</id>
      <parentid>6686838</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>Sklici</comment>
      <origin>6686840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2415" sha1="o29hjuflt9x5p8khqlh6mda85gv6o7o" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
||name=Volfert V. Borselenski
|image=Borssele_wapen.svg
|succession='''Gospod Veereški (izg. Fireški)''' in Zandenburški
|reign=1402– 1409
|coronation=
|full name=
|predecessor=[[Henrik I. Borselenski]]
|successor=[[Henrik II. Borselenski]]
|succession2= 
|reign2=
|predecessor2=
|successor2=
|spouse= Hedvika Borselenska in Brigdamska
|house=[[Gospodje Borselenski]]
|father=[[Henrik I. Borselenski]]
|mother= Marija Vianenska
|birth_date= ~ 1385
|birth_place=[[grad Zandenburg]], [[Grofija Zelandija|Zelandija]] 
|death_date= 16. januar 1409
|death_place=grajska kapela na [[grad Zandenburg|gradu Zandenburg]]
|religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}}

'''Volfert V. Borselenski''' (ok. [[1385]] – [[16. januar]] [[1409]] ) je bil gospod Veereški in [[Grad Zandenburg|Zandenburški]].

== Življenjepis ==
Volfert je bil sin Henrika I. Borselenskega in [[Maria van Vianen|Marije Vianenske]] (hčerke Gijsbrehta Vianenskega in Beatrijs Egmontske). Volfert V.&lt;ref&gt;Van Mieris, Charterboek IV, pagina 39&lt;/ref&gt; je verjetno nasledil svojega očeta leta 1402, vendar ga je šele leta 1406 priznal [[Viljem II. Bavarski|holandski grof Viljem VI]]. Grof je upal, da bo Volfert prepoznal pripadnost k Trnkom v [[Vojne trnka in trske|vojnah trnka in trske]], a Volfert se je spretno izognil tej razpravi, razen ko so na Nizozemskem divjale Arkelske vojne med grofom Viljemom VI. in [[Janez V. Arkelski|Janezom V. Arkelskim]]. Volfert V. je 3. julija 1408 od holandskega grofa Viljema VI. prejel odškodnino 1800 angleških denarjev, ker je bil njegov oče Henrik v zaporu &lt;ref&gt;Reygersbergh, volume I, blz 216 - met deze akte werd bevestigd dat Hendrik I de vader van Wolfert V moet zijn geweest, een discussie werd hierover in de 19e eeuw nog over gevoerd&lt;/ref&gt;. Ko grofov pohod v [[Gospodje Arkelski|deželo Arkel]] ni šel gladko, je Volfert odšel podpret gospoda Arkelskega s četami [[Zelandija, Nizozemska|iz Zelandije]]. V enem od spopadov s holandsko vojsko je Volfert V. umrl pri 24 letih. Pokopan je bil v [[Grad Zandenburg|kapeli gradu Zandenburg]].

Volfert V. se [[18. september|je 18. septembra]] [[1403]] poročil s svojo nečakinjo Hedviko Borselensko - Brigdamsko, hčerko Klaesa Borselenskega in Marije Arnemuidenske &lt;ref&gt;A.W.E. Dek, Zaltbommel 1979&lt;/ref&gt;. Imela sta štiri otroke, vključno z:

* [[Henrik II. Borselenski]]

== Sklici ==

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>o29hjuflt9x5p8khqlh6mda85gv6o7o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686844</id>
      <parentid>6686840</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2417" sha1="3464wzmmsduh0b0alev3ikjya18zpco" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
||name=Volfert V. Borselenski
|image=Borssele_wapen.svg
|succession='''Gospod Veereški (izg. Fireški)''' in Zandenburški
|reign=1402– 1409
|coronation=
|full name=
|predecessor=[[Henrik I. Borselenski]]
|successor=[[Henrik II. Borselenski]]
|succession2= 
|reign2=
|predecessor2=
|successor2=
|spouse= Hedvika Borselenska in Brigdamska
|house=[[Gospodje Borselenski]]
|father=[[Henrik I. Borselenski]]
|mother= Marija Vianenska
|birth_date= ~ 1385
|birth_place=[[grad Zandenburg]], [[Grofija Zelandija|Zelandija]] 
|death_date= 16. januar 1409
|death_place=grajska kapela na [[grad Zandenburg|gradu Zandenburg]]
|religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}}

'''Volfert V. Borselenski''' (ok. [[1385]] – [[16. januar]] [[1409]] ) je bil gospod Veereški in [[Grad Zandenburg|Zandenburški]].

== Življenjepis ==
Volfert je bil sin Henrika I. Borselenskega in [[Maria van Vianen|Marije Vianenske]] (hčerke Gijsbrehta Vianenskega in Beatrijs Egmontske). Volfert V.&lt;ref&gt;Van Mieris, Charterboek IV, pagina 39&lt;/ref&gt; je verjetno nasledil svojega očeta leta 1402, vendar ga je šele leta 1406 priznal [[Viljem II. Bavarski|holandski grof Viljem VI]]. Grof je upal, da bo Volfert prepoznal pripadnost k Trnkom v [[Vojne trnka in trske|vojnah trnka in trske]], a Volfert se je spretno izognil tej razpravi, razen ko so na Nizozemskem divjale Arkelske vojne med grofom Viljemom VI. in [[Janez V. Arkelski|Janezom V. Arkelskim]]. 

Volfert V. je 3. julija 1408 od holandskega grofa Viljema VI. prejel odškodnino 1800 angleških denarjev, ker je bil njegov oče Henrik v zaporu &lt;ref&gt;Reygersbergh, volume I, blz 216 - met deze akte werd bevestigd dat Hendrik I de vader van Wolfert V moet zijn geweest, een discussie werd hierover in de 19e eeuw nog over gevoerd&lt;/ref&gt;. Ko grofov pohod v [[Gospodje Arkelski|deželo Arkel]] ni šel gladko, je Volfert odšel podpret gospoda Arkelskega s četami [[Zelandija, Nizozemska|iz Zelandije]]. V enem od spopadov s holandsko vojsko je Volfert V. umrl pri 24 letih. Pokopan je bil v [[Grad Zandenburg|kapeli gradu Zandenburg]].

Volfert V. se [[18. september|je 18. septembra]] [[1403]] poročil s svojo nečakinjo Hedviko Borselensko - Brigdamsko, hčerko Klaesa Borselenskega in Marije Arnemuidenske &lt;ref&gt;A.W.E. Dek, Zaltbommel 1979&lt;/ref&gt;. Imela sta štiri otroke, vključno z:

* [[Henrik II. Borselenski]]

== Sklici ==

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>3464wzmmsduh0b0alev3ikjya18zpco</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mošeja Hasana II., Casablanca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574859</id>
    <revision>
      <id>6686529</id>
      <parentid>6384260</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:45:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6686529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22995" sha1="aq8p2rpf9cf1ooy2ita488q4s7y5bl4" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name         = Mošeja Hasana II.
| image                 = Moschea.jpg
| caption               = Pogled na mošejo
| map_type              = Maroko
| map_caption           = Lega v Maroku
| location              = Casablanca, Maroko
| coordinates           ={{coord|33.6085|-7.6327|region:MA|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[Islam]]
| rite                  = 
| region                = [[Greater Casablanca]]
| state                 = 
| province              = 
| territory             = 
| prefecture            = 
| sector                = 
| district              = 
| cercle                = 
| municipality          = Casablanca
| consecration_year     = 1993
| status                = v uporabi
| functional_status     = aktivna
| heritage_designation  = 
| leadership            = [[Hasan II. Maroški]]
| website               = 
| architecture          = yes
| architect             = Michel Pinseau
| architecture_type     = [[mošeja]]
| architecture_style    = [[Maroška arhitektura]], andaluzijska oz. mavrska arhitektura
| general_contractor    = Bouygues
| facade_direction      = 
| groundbreaking        = 12. julij 1986
| year_completed        = 30. avgust 1993
| construction_cost     = $400–$700 milijonov
| capacity              = 105.000 (25.000 notranjost, 80.000 na področju mošeje)
| length                = 200 m
| width                 = 100 m
| width_nave            = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 1
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| minaret_quantity      = 1
| minaret_height        = 210 m
| materials             = [[atlaška cedra]], [[marmor]], [[granit]]&lt;ref name=&quot;Clammer2009&quot;&gt;{{cite book|author=Paul Clammer|title=Morocco|url=https://books.google.com/books?id=Kkl5d8NRCOEC&amp;pg=PA105|access-date=3 October 2012|date=1 February 2009|publisher=LP|isbn=978-1-74104-971-8|pages=105–}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Mošeja Hasana II.''' ({{lang-ar|مسجد الحسن الثاني}}) je [[mošeja]] v [[Casablanca|Casablanci]] v [[Maroko|Maroku]]. Je druga največja delujoča mošeja v Afriki in je 14. največja na svetu. Njen [[minaret]] je drugi najvišji minaret na svetu z 210 metri.&lt;ref name=&quot;Reference&quot;&gt;Kingfisher Geography encyclopedia. {{ISBN|1-85613-582-9}}. Page 137&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Hassan&gt;{{cite web|url=http://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-hassan-ii-mosque|title=Hassan II Mosque, Casablanca|access-date=2 October 2012|publisher=Sacred Destinations|archive-url=https://web.archive.org/web/20121005052807/http://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-hassan-ii-mosque|archive-date=5 October 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dokončana leta 1993. Zasnoval jo je Michel Pinseau pod vodstvom kralja [[Hasan II. Maroški|Hasana II.]], zgradili pa so ga maroški obrtniki iz vsega kraljestva. Minaret je visok 60 nadstropij, na vrhu pa je [[laser]], katerega svetloba je usmerjena proti [[Meka|Meki]].&lt;ref name=&quot;Hardy2005&quot;&gt;{{cite book |last1=Hardy |first1=Paula |last2=Vorhees |first2=Mara |last3=Edsall |first3=Heidi |title=Lonely Planet Morocco |url=https://archive.org/details/morocco00hard |url-access=registration |year=2005 |publisher=Lonely Planet |isbn=9781740596787 |pages=[https://archive.org/details/morocco00hard/page/24 24], 57, 82, 85}}&lt;/ref&gt; Mošeja stoji na [[rt]]u, ki gleda na [[Atlantski ocean]]; verniki lahko molijo nad morjem, vendar nima steklenih tal. Stene so iz ročno obdelanega [[marmor]]ja, streha pa je zložljiva. Za molitev se lahko zbere največ 105.000 vernikov: 25.000 v dvorani mošeje in dodatnih 80.000 na zunanjem terenu mošeje.

== Geografija ==
Mošeja stoji na naslovu Bd Sidi Mohammed Ben Abdallah v Casablanci.&lt;ref name=&quot;Davies2009&quot;&gt;{{cite book|last=Davies|first=Ethel|title=North Africa: The Roman Coast|url=https://books.google.com/books?id=H4QeOGV_zl4C&amp;pg=PA97|access-date=3 October 2012|date=15 September 2009|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-287-3|pages=97–}}&lt;/ref&gt; 9-hektarski kompleks leži med pristaniščem in svetilnikom El Hank. Od najbližje železniške postaje v Casa-Portu je do mošeje približno 20 minut hoje. Desetpasovni bulvar z nakupovalnimi avenijami je na južnem pročelju mošeje in sega do vrat palače Oued el Makhazine sredi mesta. [[bazilika (zgradba)|Bazilikalni]] tloris mošeje upravičuje to razporeditev bulvarja.{{sfn|Elleh|2002|pp=126–127}}
[[File:Sunshine on mosque Hassan II in Casablanca, Morocco - Flickr - Milamber's portfolio.jpg|thumb|left|Pogled s plaže ob sončnem vzhodu]]

Mošeja se dviga nad Atlantski ocean. Stavba je zgrajena delno na kopnem in delno nad oceanom. Ta umestitev je bila dosežena z ustvarjanjem poščadi, ki povezuje naravni skalni izdanek, pridobljen iz morja,{{sfn|Elleh|2002|p=115}} kjer je bil prej bazen Orthlieb. Zgrajena sta bila tudi dva velika [[valobran]]a za zaščito mošeje pred erozivnim delovanjem oceanskih valov, ki so lahko visoki do 10 metrov. Za zaščito temeljev stebrov pred morjem med gradnjo je bilo treba postaviti začasni pomol, dolg 800 metrov.{{sfn|Usa|2006|p=63}} Njena okoljska prednost je, da je brez hrupa in onesnaževanja ter prejema svež vetrič z morja.

Poleg mošeje so druge stavbe na tem območju [[medresa]] (islamska šola), [[hamam]]i (kopališča), muzej maroške zgodovine, konferenčne dvorane in zelo velika knjižnica, za katero pravijo, da je »najobsežnejša v islamskem svetu«. 41 vodnjakov&lt;ref name=&quot;Karber2012&quot;&gt;{{cite book|last=Karber|first=Phil|title=Fear and Faith in Paradise: Exploring Conflict and Religion in the Middle East|url=https://books.google.com/books?id=__lUxmzAZ08C&amp;pg=PT466|access-date=3 October 2012|date=18 June 2012|publisher=Rowman &amp; Littlefield|isbn=978-1-4422-1479-8|pages=466–}}&lt;/ref&gt; na dvorišču je zelo okrašenih. Vrt okoli mošeje je dobro negovan in je priljubljena lokacija za družinske piknike. Tradicionalno zasnovana medresa zavzema površino 4840 kvadratnih metrov, vključno s kletjo. Dvonadstropna višina je zgrajena v polkrožni obliki, s prilegajočim se zidom [[kibla (islam)|kible]] in [[mihrab]]skim delom.

== Zgodovina ==
Zgodovinski kontekst mošeje se je začel s smrtjo kralja [[ Mohamed V. Maroški|Mohameda V.]] leta 1961. Kralj Hasan II. je zahteval, da se oglasijo najboljši obrtniki v državi in ​​predložijo načrte za mavzolej v čast umrlemu kralju; moral bi »odražati gorečnost in spoštovanje, s katerima so tega slavnega moža obravnavali«.{{sfn|Elleh|2002|pp=113–116}} Leta 1980 je med praznovanjem svojega rojstnega dne Hasan II. zelo jasno izrazil svoje ambicije za vzpostavitev enega samega znamenitega spomenika v Casablanci z izjavo:

{{quote|Želim si, da bi bila Casablanca obdarjena z veliko, lepo stavbo, na katero bi lahko bila ponosna do konca časov ... Želim zgraditi to mošejo na vodi, ker je božji prestol na vodi. Zato lahko verniki, ki gredo tja molit, slavit stvarnika na trdnih tleh, opazujejo božje nebo in ocean.}}

Stavbo je naročil kralj Hasan II., kot najbolj ambiciozno stavbo, ki je bila kdaj zgrajena v Maroku.&lt;ref name=&quot;Lehmann 2012&quot;&gt;{{cite book|last1=Lehmann |first1=Ingeborg |last2=Henss |first2=Rita |last3=Szerelmy |first3=Beate |last4=Nosbers |first4=Hedwig |last5=Zakrzewski |first5=Reinhard |title=Baedeker Morocco|url=https://books.google.com/books?id=CX7zx5C1bf4C&amp;q=Hassan+II+Mosque&amp;pg=PA199 |year=2012 |publisher=Baedeker |isbn=9783829766234 |pages=199–200}}&lt;/ref&gt; Zasnoval jo je francoski arhitekt Michel Pinseau, ki je živel v Maroku, zgradila pa ga je gradbena skupina Bouygues.

Dela so se začela 12. julija 1986&lt;ref name=&quot;Habeeb 2003&quot;&gt;{{cite book|last=Habeeb |first=William Mark |title=Morocco |url=https://archive.org/details/morocco0000habe |url-access=registration |quote=Hassan II Mosque. |year=2003 |publisher=Gareth Stevens |isbn=9780836823615 |pages=[https://archive.org/details/morocco0000habe/page/54 54]–55}}&lt;/ref&gt; in so potekala sedem let. Gradnja naj bi bila končana leta 1989, pripravljena za 60. rojstni dan Hasana II. V najbolj intenzivnem obdobju gradnje je podnevi delalo 1400 mož, ponoči pa še 1100. Pri gradnji in olepšanju mošeje je sodelovalo 10.000 umetnikov in obrtnikov. Vendar stavba ni bila dokončana po načrtu, kar je zakasnilo otvoritev. Formalna otvoritev je bila naknadno izbrana za 11. rabi' al-awwal leta 1414 po [[hidžra|hidžri]], kar ustreza 30. avgustu 1993, ki je tudi zaznamoval predvečer obletnice rojstva preroka [[Mohamed]]a. Posvečena je bila suverenu Maroka.

=== Financiranje ===
Stroški gradnje, ocenjeni na približno 585 milijonov evrov, so bili predmet razprave v Maroku, državi z nižjim srednjim dohodkom. Medtem ko je Hasan želel zgraditi mošejo, ki bi bila po velikosti druga za mošejo v Meki, vlada ni imela sredstev za tako velik projekt. Velik del financiranja je bil iz javnih donacij.&lt;ref name=&quot;DumperStanley2007&quot;&gt;{{cite book |last1=Dumper |first1=Michael |last2=Stanley |first2=Bruce E. |title=Cities of The Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |url=https://books.google.com/books?id=3SapTk5iGDkC&amp;pg=PA117 |year=2007 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-57607-919-5 |pages=117–}}&lt;/ref&gt; Dvanajst milijonov ljudi je darovalo v ta namen, pri čemer je vsak donator prejel potrdilo o prejemu denarja.] Najmanjši prispevek je bil 5 DH. Poleg javnih donacij in donacij podjetij ter drugih držav so zahodne države dajale gradbena posojila, ki jih je Maroko odplačeval.

== Arhitektura in oprema ==
Po besedah ​​avtorjev knjige ''Morocco Country Study Guide'' mošeja Hassana II. »nedvomno označuje kontinuiteto posodobljene umetnosti prednikov in nosi znak inovacij, ki niso posledica samo tehničnih razlogov, temveč tudi plodnega raziskovanja novih estetske možnosti«.{{sfn| Usa |2006|page=71}} Mere stavbe so 200 metrov v dolžino in 100 metrov v širino. Vsi [[granit]], mavec, [[marmor]], [[les]] in drugi materiali, uporabljeni pri gradnji, so bili pridobljeni v Maroku, z izjemo nekaj italijanskih stebrov iz belega granita in 56 steklenih lestencev. Šest tisoč tradicionalnih maroških obrtnikov je delalo pet let, da bi ustvarili bogate in čudovite [[mozaik]]e, kamnita in marmorna tla in stebre, izklesane mavčne letve ter izrezljane in poslikane lesene strope. Zunanje površine mošeje so izdelane iz [[titan]]a, [[bron]]a in granita. Okrašena je z bledo modrim marmorjem in ''[[zellij]]'' ploščicami.&lt;ref name=&quot;Publishing2010&quot;&gt;{{cite book|author=DK Publishing|title=Eyewitness Travel Guide: Morocco|url=https://books.google.com/books?id=IyFmW8_N_XkC&amp;pg=PA102|access-date=3 October 2012|date=29 November 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-7566-8665-9|pages=102–}}&lt;/ref&gt; Posebna značilnost mošeje je, da so vse strukture izdelane iz armiranega betona in vsi okraski so tradicionalnega maroškega dizajna. V gradbena dela je bilo vključenih 35.000 delavcev in opravljenih preko 50 milijonov ur.{{sfn|Usa|2006|pp=66–67}} Mošeja lahko sprejme 25.000 vernikov za molitve v glavni dvorani in dodatnih 80.000 na trgih okoli nje.

Pomembne arhitekturne značilnosti vključujejo opazne stebre, podkvaste loke in neštete [[muqarnas]], ki krasijo strope. Kupola, oboki in stene dajejo mošeji velik ambient. Prvovrstno ozvočenje je diskretno skrito. Soba za umivanje in velik javni hamam sta v kleti z lastnim vhodom.&lt;ref name=Arch&gt;{{cite web|url=http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=1343|title=Hassan II Mosque|access-date=2 October 2012|publisher=Arch Net|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022060716/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=1343|archive-date=22 October 2012}}&lt;/ref&gt; V kopeli hamam so uporabljali [[tadelakt]], tehniko mavčenja, ki mešanemu mavcu doda jajčne rumenjake in črno milo.&lt;ref name=&quot;Keeble2007&quot;&gt;{{cite book|last=Keeble|first=James|title=Travellers Morocco, 2nd|url=https://books.google.com/books?id=krbJrZfUlHEC|access-date=4 October 2012|date=1 August 2007|publisher=Thomas Cook Publishing|isbn=978-1-84157-793-7}}&lt;/ref&gt;

=== Oblikovanje ===
Stavba združuje [[islamska arhitektura|islamsko arhitekturo]] in maroške elemente ter odraža mavrske vplive, hkrati pa ima urbano zasnovo. Prikazuje elemente, ki jih najdemo v drugih maroških stavbah, kot sta nedokončana mošeja v Rabatu in [[mošeja Kutubija]] v [[Marakeš]]u. Obstajajo elementi iz stare rimske utrdbe, spremenjene v grobnico kralja Mohameda V. Drugi elementi izvirajo iz mošeje Hassan Tower, [[Kupola na skali|Kupole na skali]] (znane tudi kot Qubbat al Sakhra 688–692 n. št.), [[Prerokova mošeja|Velike mošeje Medina]] ( 705–710 n. št.), [[Velika mošeja v Kairouanu]] v Tuniziji (663 n. št.), [[Mošeja Omajadov]] v [[Damask]]u (705–715 n. št.), [[Velika mošeja, Córdoba]] (785–786 n. št.), [[Univerza al-Qarawiyyin|mošeja Quarawiyyin]] (956 in 1135 n. št.) v Maroku, [[Velika mošeja v Tlemcenu]] (1136) in [[Džamaa el Kebir]] v [[Alžir]]u (1096). Njena postavitev je znana kot bazilikanski tloris, ki se razlikuje od običajne prakse tlorisa v obliki črke T, sprejetega v številnih severnoafriških državah. Stena kible je pravokotna na ladje, kar naj bi bila nekonvencionalna postavitev, glede na to, da je običajno, da so vrste vernikov, obrnjenih proti Meki, čim širše, namesto da bi segale dlje nazaj (Halod in Khan 1997, 61). Sprejetje tega tlorisa je bilo opisano kot »konflikt med kraljem Hasanom II., starodavnim aristokratom, in kraljem Hasanom II., sodobnim voditeljem, ki mora razviti trgovino in industrijo, da bi zadostil potrebam svoje države«.

=== Molitvena dvorana ===
[[File:John Pannell - Morocco - 2005-04 - DSC 0196 (33579775).jpg|thumb|Kapitel stebra]]

Molitvena dvorana je na vrhu mošeje, prekrita z okni. Osrednja dvorana je centralno ogrevana in ponuja spektakularen podvodni pogled na Atlantski ocean. Okraski v dvorani so dovršeni in izvrstni, kar je omogočilo sodelovanje 6000 mojstrov iz Maroka, ki so delali na njej. Tako velika je, da lahko zlahka sprejme Notre-Dame de Paris ali baziliko svetega Petra. Rezbarije, ''[[zellij]]'' in štukature so dovršene in zelo impresivne zasnove; les, uporabljen za rezbarjenje, je [[atlaška cedra]] iz [[Srednji Atlas|Srednjega Atlasa]], marmor je iz [[Agadir]]ja, granit pa je pripeljan iz Tafraouteja.&lt;ref name=&quot;Clammer 2009&quot;&gt;{{Cite book|last= Clammer |first= Paul |title= Lonely Planet Morocco|url=https://books.google.com/books?id=Kkl5d8NRCOEC&amp;q=Hassan+II+Mosque&amp;pg=PA105 |access-date=2 October 2012|year=2009|publisher= Lonely Planet|isbn=9781741049718|pages=105–106}}&lt;/ref&gt;

Molitvena dvorana je zgrajena v obliki pravokotnika dolžine 200 metrov in širine 100 metrov s tremi ladjami, ki so pravokotne na steno kible. Osrednja ladja dvorane je s 40 m višja od stranskih ladij, ki sta visoki 27 metrov. Osrednja dvorana je valovita z zaporedjem številnih kupol, s katerih visijo stekleni lestenci, uvoženi iz [[Murano|Murana]]. Na obeh straneh veže so medetažne etaže z izrezljanim pohištvom iz temnega lesa, ki je namenjeno ženskam. Vrata so na električni pogon. Na steni fasade je vgrajena »pregrada iz marmorja kot [[triptih]] z odprtim delom in osrednjim oknom, obrobljenim z dvema manjšima oknoma«. Takšne plošče, zgrajene z večbarvnimi loki, vgraviranimi z ornamentiranimi cvetličnimi motivi, so videti kot geometrijski okvir, če jih gledamo od zunaj. Vrata so okrašena z marmornimi palicami, ki imajo umetne [[sklepnik]]e (izmenično gladke ali izklesane). Stebri, visoki 13 metrov, so kvadratne oblike z vpetimi prečniki ki križno združujejo vrsto stebrov. Geometrično oblikovani polikromatski ''zellji'' z rezljanim ometom so označeni s cvetličnimi in geometričnimi ornamenti z epigrafiko. Izrezljan ali pobarvan marmor ali oblikovan les se uporablja za te elegantne modele, ki poudarjajo oblike islamske umetnosti.{{sfn|Usa|2006|pp=66–67}}

Streha je zložljiva, osvetljuje dvorano z dnevno sončno svetlobo in vernikom omogoča molitev pod zvezdami v jasnih nočeh. Tehta 1100 ton in jo je mogoče odpreti v petih minutah; je na višini 60 metrovo, s površino 3400 kvadratnih metrov. Streha je pokrita s strešniki iz litega aluminija, močnejši in zanesljivejši od klasičnih keramičnih strešnikov ter približno 35 odstotkov lažji. Molitveno dvorano osvetljuje tudi svetloba steklenih vrat na severni steni.

=== Minaret ===
Minaret je visok 210 metrov&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=9EnQLQAACAAJ |title=The Minaret |date= |publisher=Edinburgh University Press |year=2013 |isbn=978-0-7486-3725-6 |pages=343–345 |language=en}}&lt;/ref&gt; in je bil najvišji minaret na svetu, ko je bil dokončan leta 1993.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Cohen |first=Roger |date=1993-10-05 |title=Casablanca Journal; World's Tallest Minaret, but Short on Popularity |url=https://www.nytimes.com/1993/10/05/world/casablanca-journal-world-s-tallest-minaret-but-short-on-popularity.html |access-date=2024-03-04 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Rawlings |first=Nate |date=2011-08-03 |title=Top 10 Tallest Structures in the World - TIME |url=https://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2086522_2086523_2086570,00.html |access-date=2024-03-04 |work=Time |language=en-US |issn=0040-781X}}&lt;/ref&gt; Na vrhu ima nameščen laserski žarek, ki se zvečer elektronsko upravlja. Usmerjen je proti Meki in ima doseg 30 kilometrov. Minaret naj bi izboljšal vizualno poravnavo bulvarja. Je kvadratne oblike. Razmerje med širino podnožja in vrha 1 proti 8 (med kletjo in vrhom) ima na zunanjosti marmorno oblogo s strogim okrasjem. Lice fasade imajo izrezljano ornamentiko z različnimi materiali. Ta okrasni material (s kromom in zeleno kot prevladujočima barvama) je nadomestek za uporabo opeke, materiala, uporabljenega v mnogih drugih pomembnih minaretih, in je dal mošeji izjemno eleganco.{{sfn|Usa|2006|p=68}} Zelene ploščice okrasijo minaret za tretjino višine od vrha, nato pa spremenijo barvo v globoko zeleno ali turkizno modro; rečeno je, da je oblikovalec v minaretu Hasana II. uporabil svojo zeleno morsko peno in božjo modro, da bi proslavil življenje kralja.&lt;ref name=&quot;Morgan 2005&quot;&gt;{{cite book |last=Morgan |first=James |url=https://books.google.com/books?id=qOmbAEpskH4C&amp;pg=PA175 |title=Chasing Matisse: A Year in France Living My Dream |publisher=Simon and Schuster |year=2005 |isbn=9780743237543 |pages=175–176}}&lt;/ref&gt; Za minaret je bil uporabljen beton posebnega razreda, ki se je dobro obnesel v težkih pogojih kombiniranega delovanja močnega vetra in potresa. To je dosegel znanstveni oddelek skupine Bouygues, izvajalec projekta, ki je razvil izjemno močan beton, štirikrat močnejši od običajnega betona. Imenuje se B.H.P (visoko odporen beton) in nudi odpornost na tlačno vrednost 1200 barov na kvadratni centimeter (kar naj bi bil svetovni rekord) in ima zelo hiter čas strjevanja. To je omogočilo gradnjo višjega objekta z ustreznim podpiranjem temeljev ob upoštevanju terminskega plana gradnje. Žerjavi so bili oblikovani tudi glede na višino minareta za betoniranje.

== Muzej mošeje Hassana II ==
Muzej je svoja vrata za javnost odprl po izgradnji mošeje. Predstavlja umetnine iz različnih tradicionalnih maroških umetnosti ter neuporabljene arhitekturne elemente mošeje, kot so izrezljane štukature, poslikani leseni stropi in stene ''zellij''.

== Restavratorska dela ==
Deset let po dokončanju mošeje so opazili strukturno poslabšanje betonskega zidu. To je bilo pojasnjeno kot posledica izpostavljenosti slani vodi Atlantskega oceana, v katero sega skoraj polovica temeljev mošeje. Slana voda, ki je migrirala v porozni beton, je povzročila rjavenje armaturnih jeklenih ojačitev, kar je povzročilo širjenje jekla in povzročilo razpoke v betonu. Slana voda je prodrla čez jekleno palico tudi v strukture.

Učinkovita obnovitvena dela so se začela aprila 2005.&lt;ref name=Moly&gt;{{cite web|url=http://www.imoa.info/_files/newsletter/MolyReview_0709.pdf|title=Moly Review|date=July 2009|access-date=3 October 2012|publisher=International Molybdenum Association|pages=4–6|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515050008/http://www.imoa.info/_files/newsletter/MolyReview_0709.pdf|archive-date=15 May 2011}}&lt;/ref&gt; To je vključevalo uporabo nerjavečega jekla razreda moly v kombinaciji z visokokakovostnim betonom, da bi bila struktura odporna na napad klorida, proces, ki se je razvil med 3 leti raziskav. To naj bi podaljšalo življenjsko dobo stavbe za 100 let. Dela so potekala v štirih fazah. V prvi fazi je bil zgrajen neprepusten kasetni jez za izolacijo in sušenje delovnega območja. To je bilo zgrajeno 5 metrov pod najvišjo gladino vode. V drugi fazi so praznine v molilnici zapolnili z betonom. V tretji fazi so bile porušene konstrukcijske plošče in stebri na zunanjem delu mošeje, ki je izpostavljen morju; Odstranjenega je bilo 6000 kubičnih metrov betona. V četrti fazi so bila zgrajena nova zunanja zaščitna dela z uporabo betona visoke trdnosti z 2205 (v skladu s standardi UNS S 32205 EN 1.442) palic iz nerjavečega jekla kot ojačitve za učinkovit nadzor erozije. Čeprav so bile izvedene številne konstrukcijske spremembe po podrobnem načrtu, je bilo med izvajanjem del še vedno 100 zunanjih stebrov, imenovanih 'glavniki' zaradi njihovih lastnosti lomljenja valov, izpostavljenih slani vodi in delovanju valov in jih je bilo treba zamenjati z novimi stebri. Ti so bili izdelani iz betona visoke trdnosti z ojačitvami iz nerjavečega jekla 2205. Zaradi tega je bilo treba za prejšnjim zgraditi dodaten neprepustni nasip; skupna količina nasipa je bila 20.000 kubičnih metrov. Vsa ta dela so vključevala uporabo 1300 ton posebnega jekla (s 40 tonami Mo) 8–20 milimetrov (0,31–0,79 in) palic z mejo tečenja 850 N na mm2. Količina vlitega betona je vključevala 100.000 kubičnih metrov nearmiranega masivnega betona in 10.000 kubičnih metrov betona visoke trdnosti. Celotno delo je bilo opravljeno v vrednosti 50 milijonov evrov.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot; heights=&quot;130&quot;&gt;
File:Casablanca panorama.jpg
File:Mezquita Hassan II (reflejo en agua difuso).jpg|Odsev minareta na vodi Atlantika

&lt;/gallery&gt;


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://fmh2.ma/ La Fondation de la Mosquée Hassan II]
*[http://www.sacred-destinations.com/morocco/casablanca-hassan-ii-mosque.htm Hassan II Mosque] Article from Sacred Destinations
*[https://www.manar-al-athar.ox.ac.uk/pages/search.php?search=%21collection2397 Hassan II Mosque مسجد الحسن الشاني] Images from the Manar Al-Athar Digital Photo Archive
* [http://www.photoworld.toya.net.pl/maroko1.html http://www.photoworld.toya.net.pl/maroko1.html]Mosque images

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Casablanca]]
[[Kategorija:Mošeje v Maroku]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1993]]</text>
      <sha1>aq8p2rpf9cf1ooy2ita488q4s7y5bl4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Narodni muzej Capodimonte</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576244</id>
    <revision>
      <id>6686882</id>
      <parentid>6526746</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:22:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Correggio_015.jpg z [[c:File:Correggio_-_Lo_Sposalizio_mistico_di_Santa_Caterina_-_circa_1518_-_WD_Q3851960.jpg|Correggio_-_Lo_Sposalizio_mistico_di_Santa_Caterina_-_circa_1518_-_WD_Q3851960.jpg]]</comment>
      <origin>6686882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9040" sha1="k2ye96vbe5rlb56ezfgljunkumta22o" xml:space="preserve">{{Infobox museum
| name        = Narodni muzej Capodimonte
| image       = ReggiaCapodimonte.JPG
| caption     = [[Palača Capodimonte]]
| imagesize   = 225
| pushpin_map =
| coordinates = {{coord|40.86700|14.250555|display=inline}}
| established = 1757
| dissolved   =
| location    = Via Miano, 2&lt;br /&gt;80131 [[Neapelj]], Italija
| type        = umetniški muzej, zgodovinska stavba
| visitors    = 193&amp;nbsp;055&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/feed/pdf/Tabella-imported-64702.pdf| title=Dati visitatori|website=beniculturali.it|access-date=25 January 2017}}&lt;/ref&gt;(2016)
| director      =
| curator       =
| publictransit =
| website = {{URL|www.museocapodimonte.beniculturali.it}}
}}
'''Narodni muzej Capodimonte''' (''Museo di Capodimonte'') je umetnostni [[muzej]] v [[palača Capodimonte|palači Capodimonte]], veliki burbonski palači v [[Neapelj|Neaplju]] v Italiji, ki jo je zasnoval [[Giovanni Antonio Medrano]]. Muzej je glavni repozitorij neapeljskega slikarstva in dekorativne umetnosti, z več pomembnimi deli iz drugih italijanskih slikarskih šol in nekaterimi pomembnimi starorimskimi skulpturami. Je eden največjih muzejev v Italiji. Muzej je bil slovesno odprt leta 1957.&lt;ref name=&quot;Treccani_Capodimonte&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/museo-di-capodimonte/ |access-date=February 19, 2021 |title=Divina Commedia |website=Enciclopedia Italiana |series= |publisher=Enciclopedia Italiana |language=it |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20210219000214/https://www.treccani.it/enciclopedia/museo-di-capodimonte/ |archive-date=February 19, 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Ogromna zbirka muzeja sega v leto 1738. Tega leta se je neapeljski in sicilski kralj Karel VII. (kasneje [[Karel III. Španski]]) odločil, da bo zgradil lovsko kočo na hribu Capodimonte, nato pa se je odločil, da bo namesto tega zgradil veliko palačo, deloma zato, ker je bila njegova obstoječa rezidenca, palača Portici, premajhna, da bi sprejela njegov dvor, in deloma zato, ker je potreboval nekje za čudovito ''Farnesejevo zbirko '', ki jo je imel je podedoval po svoji materi, Elisabetti Farnese, zadnji potomki suverene vojvodske rodbine Parme.

Z leti se je palača povečala in napolnila z več umetnosti. Leta 1787 je bil po nasvetu Jacoba Philippa Hackerta ustanovljen laboratorij za restavriranje slik.

Ko je bila leta 1799 razglašena Partenopejska republika, je kralj Ferdinand IV. pobegnil v [[Palermo]] na krovu Nelsonovega ''Vanguarda'' in s seboj vzel najdragocenejše predmete iz muzeja. Kar je ostalo, so izropali francoski vojaki generala Jeana Étienna Championneta, ki so bili tam nastanjeni med kratkim življenjem republike leta 1799. Kasneje, v devetih letih ponovne francoske okupacije (1806 do 1815), je bila umetniška zbirka prenesena v Neapeljski nacionalni arheološki muzej. Ko se je kralj Ferdinand leta 1815 vrnil s Sicilije, je za prenovo palače zaposlil številne slikarje in kiparje. Končno je bil dokončan leta 1840 in dodana je bila galerija s sodobno umetnostjo.

Potem ko je palača leta 1861 prešla v last [[Savojci|Savojcev]], so bili umetniškim zbirkam dodana nadaljnja dela, Domenico Morelli pa imenovan za svetovalca za nove pridobitve. Dodali so tudi obsežno zbirko zgodovinskega strelnega in drugega orožja. Leta 1866 je bil boudoir Marije Amalije Saške prenesen v Capodimonte iz palače Portici, leta 1877 pa so iz rimske vile na Capriju prinesli marmorna tla iz rimske dobe.

Po koncu monarhije je palača leta 1950 postala zgolj narodni muzej, pri čemer so bili številni eksponati vrnjeni iz Narodnega arheološkega muzeja.

== Zbirka ==
V prvem in drugem nadstropju je ''Galleria Nazionale'' (Narodna galerija) s slikami iz 13. do 18. stoletja, vključno z glavnimi deli [[Caravaggio|Caravaggia]], [[Raffaello Santi|Rafaela]], [[Tizian]]a, [[El Greco|El Greca]], [[Giovanni Bellini]]ja, [[Simone Martini]]ja, [[Masaccio|Masaccia]], [[Lorenzo Lotto|Lorenza Lotta]], [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]], Jacoba Philippa Hackerta in mnogih drugih. Muzej je daleč najboljše mesto za ogled slik neapeljske šole, ki jih širši svet pogosto premalo ceni, z velikimi zalogami Jusepeja de Ribere, Luce Giordana, neapeljskih caravaggistov in mnogih drugih. Velik del pritličja zavzema del veličastne ''Farnesejeve zbirke'' klasične, večinoma rimske spomeniške skulpture, ki je ohranjena tukaj in v neapeljskem nacionalnem arheološkem muzeju večinoma nedotaknjena.

Drugod v palači so kraljevi apartmaji opremljeni s starinskim pohištvom iz 18. stoletja ter zbirko porcelana in majolike iz različnih kraljevih rezidenc.

Leta 2022 je trgovka z umetninami Lia Rumma italijanski vladi podarila več kot 70 del 30 uglednih italijanskih umetnikov – vključno z Vincenzom Agnettijem, Giovannijem Anselmom, Enricom Castellanijem, Lucianom Fabrom in Michelangelom Pistolettom ter drugimi – za razstavo v Museo di Capodimonte.&lt;ref&gt;Angelica Villa (20 June 2022), [https://www.artnews.com/art-news/news/dealer-lia-rumma-art-povera-gift-italy-1234632386/ Influential Dealer Lia Rumma Gifts Arte Povera Works to Italy] ''ARTnews''.&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;210&quot; heights=&quot;190&quot; perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Simone Martini. St. Louis of Toulouse Altarpiece. 1317. Mus.Capodimonte, Naples..jpg|''Toulouški oltar'', Simone Martini, ok. 1317
File:Masaccio - Crucifixion - WGA14199.jpg|''Križanje'' iz ''[[Oltar iz Pise|Oltarja iz Pise]]'', [[Masaccio]], ok. 1426
File:Andrea Mantegna 111.jpg|''Portret Francesca Gonzage'' [[Andrea Mantegna]], ok. 1461
File:Sandro Botticelli 062.jpg|Botticellijeva ''Madona z otrokom in dva angela'', ok. 1470
File:Trasfigurazionedicristo.jpg|''[[Spremnjenje'', [[Giovanni Bellini]], ok. 1480
File:Pieter Bruegel d. Ä. 035-2.jpg|''Mizantrop'', [[Pieter Bruegel starejši]], ok. 1568
File:Rafael - Alessandro Farnese.jpg|''Portret kardinals Alessandrs Farnesejs'', Rafael, ok. 1509–1511
File:Притча о слепых.jpeg|''[[Slepec vodi slepe]]'', [[Pieter Bruegel starejši]], ok. 1568
File:Parmigianino 1524-27-antea1.jpeg|''Antea'', [[Parmigianino]], ok. 1524–1527
File:Parmigianino 024.jpg|''Portret Galeazzo Sanvitale'', Parmigianino, ok. 1524
File:CarracciHercules.jpg|''Izbira Herkula'' [[Annibale Carracci]], ok. 1596
File:Titian – Portrait of Pope Paul III with his Grandsons – Google Art Project – edited.jpg|''Papež Pavel III. in njegovi vnuki'', [[Tizian]], ok. 1546
File:CaravaggioFlagellation.jpg|''Bičanje'', [[Caravaggio]], ok. 1607–1608
File:Lorenzo Lotto - Madonna and Child with St Peter Martyr - WGA13648.jpg|''Madona z otrokom in sv. Petrom mučencem'', [[Lorenzo Lotto]], ok. 1503
File:Deus Pai - Retábulo de San Nicola da Tolentino-1.jpg|''Baroncijev oltar'', Ragael, ok. 1500–1501
File:Parmigianino, sacra famiglia con san giovannino.jpg|''Sveta družina s sv. Janezom'', [[Parmigianino]], ok. 1528
File:Parmigianino, lucrezia romana, 1540.jpg|''Lukreciia'', [[Parmigianino]], ok. 1540
File:El Greco – Boy Blowing an Ember – Google Art Project – edited.jpg|''Deček, ki piha v žerjavico, da bi prižgal svečo'', [[El Greco]], ok. 1570–1572
File:Musée de Capodimonte - Le Gréco, portrait de Giulio Clavio, en 1571-572 -01.jpg|''Portret Giulio Clovio'', [[El Greco]], 1571
File:Titian - St Mary Magdalene - WGA22834.jpg|''Marija Magdalena'', Tizian, ok. 1550
File:Titian - Danaë - WGA22900.jpg|''[[Danaa (Tizian, serija)|Danaa]]'', Tizian, ok. 1545
File:Titian - The Annunciation - WGA22821.jpg|''Oznanjenje'', Tizian, ok. 1557
File:Portrait of Pope Paul III Farnese (by Titian) - National Museum of Capodimonte.jpg|''[[Portret papeža Pavla III. (Tizian)|Portret papeža Pavla III.]]'', Tizian, ok. 1543
File:Portrait of Cardinal Alessandro Farnese (by Titian).jpg|''Portret kardinala Alessandra Farneseja'', Tizian, ok. 1545–1546
File:Schedoni Carità.jpg|''Dobrodelnost'', [[Bartolomeo Schedoni]], ok. 1611
File:Painting of the family of Ferdinando IV (Angelica Kauffmann, 1782).jpg|''Ferdinando IV in njegova družina'', [[Angelica Kauffman]], ok. 1783
File:Correggio - Lo Sposalizio mistico di Santa Caterina - circa 1518 - WD Q3851960.jpg|''Mistična poroka sv. Katarine'', [[Correggio]], ok. 1520
File:Lanfranco, Giovanni - Mary Magdalen Raised by Angels - c. 1616.jpg|''Slava Marije Magdalne'', [[Giovanni Lanfranco]], ok. 1616
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{cite book |language= it |author= Nicola Spinosa |title= Capodimonte |publisher = Electa |location= Milan |year= 1999 |isbn= 88-435-8613-0}}
* Le Guide di Dove - Campania, Corriere della sera, 2007.
* Il Museo di Capodimonte, valori di Napoli, Pubblicomit, 2002.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|National Museum of Capodimonte (Naples)}}
* {{Official website|http://www.museocapodimonte.beniculturali.it/|Museo di Capodimonte official website}} {{in lang|it}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Neaplju]]
[[Kategorija:Muzeji v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1757]]</text>
      <sha1>k2ye96vbe5rlb56ezfgljunkumta22o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)</title>
    <ns>118</ns>
    <id>584108</id>
    <revision>
      <id>6686512</id>
      <parentid>6686266</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:18:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Raprep</username>
        <id>220594</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117779" sha1="ma84rgnpxu3x6ibjzfdjy94d9g1bryk" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;


{{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}}
{{Teme osnutkov|north-america|education}}
{{AfC topic|soc}}

== Povzetek ==
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala &quot;''centrifugalno federacijo''&quot;,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z ustavo vzpostavljena &quot;''decentralizacija brez odgovornosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu &quot;Kardeljeve ustave&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=159–160}}&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=47–49}} Terjala je &quot;''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''&quot;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; (tj. združitev vseh Srbov v eni državi&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.

Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]&quot; s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Rezultat &quot;revolucije&quot; je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt;

Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo &quot;protibirokratski revoluciji&quot; in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo &quot;izvoziti&quot; še &quot;protibirokratsko revolucijo&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38}} &quot;Izvoz&quot; v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z &quot;revolucijo&quot; že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=37}} Z &quot;revolucijo&quot; je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je &quot;(pro)srbski blok&quot; tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ.

Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in &quot;evropeizacijo&quot; Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije (&quot;''Srboslavije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=159}}

Ustava SFRJ je jamčila &quot;''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''&quot;.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}&lt;/ref&gt; V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=12,16}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=70,72,371}}&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o &quot;usodi&quot; Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}}

23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma  dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=142,146}} 

Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}&lt;/ref&gt; po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;  

Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}&lt;/ref&gt; ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}&lt;/ref&gt; S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS pa je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je &quot;''sebična''&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=71}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla &quot;''partnerja za pogovore''&quot;.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;   

Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.&lt;/ref&gt;{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=115}}&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.&lt;/ref&gt; Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;{{Rp|page=182}} 

Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}}

== Predzgodovina (širša sotvarja) ==

=== &quot;Centrifugalna federacija&quot; ===
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan &quot;''centrifugalni federalizem''&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&amp;lang=slv&amp;prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}&lt;/ref&gt; Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&amp;tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}&lt;/ref&gt; Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}&lt;/ref&gt; Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v &quot;''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem.  

=== &quot;Protibirokratska revolucija&quot; ===
V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=48–49}}&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; Motila sta jih predvsem s &quot;Kardeljevo ustavo&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter &quot;konfederalni način&quot; odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. &quot;Konfederalni način&quot; odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}}

Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]&quot; je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. &quot;Revolucija&quot;, izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila &quot;ustrezne&quot; kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet &quot;protibirokratske revolucije&quot; je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38,416}} 

Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči &quot;konfederalnemu načinu&quot; odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega &quot;konfederalnega načina&quot; odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt; 

=== Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani &quot;miting resnice&quot; in razpad ZKJ ===
Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus &quot;izvoza&quot; protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo &quot;Sever&quot;, v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila &quot;miting resnice&quot; srbskih nacionalistov v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus &quot;evropeizacije&quot; in &quot;konfederalizacije&quot; programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja &quot;tovarišev&quot; iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=232—235}} 

=== &quot;Gremo v Evropo&quot; ===
Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina &quot;evropeizacije&quot;, približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko &quot;koprnenje&quot; po &quot;Evropi&quot; je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom &quot;Evropa zdaj&quot;. Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}&lt;/ref&gt; Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v &quot;Evropo 92&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=140}} Obče razširjena &quot;evropomanija&quot; se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}&lt;/ref&gt; A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v &quot;polnokrvno&quot; konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje &quot;Evrope&quot;, ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje &quot;Balkana&quot; in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med &quot;Evropo” in &quot;Balkanom&quot;. Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|&quot;Balkan&quot; naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; &quot;Evropa&quot; pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti &quot;Evrope&quot; projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o &quot;Balkanu&quot; oziroma &quot;Balkancih&quot;, ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}}

=== &quot;Izgon&quot; Slovenije iz Jugoslavije ===
8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. 

Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} 

=== Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij ===
Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Predsednik Predsedstva RS Kučan: &quot;''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''.&quot;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt;{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} 

Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi &quot;''potujoči cirkus predsedniških srečanj''&quot;) niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično.  

=== Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo ===
Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z &quot;''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''&quot;. Jugoslavija naj bi bila zasnovana &quot;''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=56–62}} 

=== Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS ===
Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}&lt;/ref&gt; Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}&lt;/ref&gt; je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} –  4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=192}}

Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da &quot;''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''&quot;.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=74}}

=== Enostranske poteze RS ===
Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: &quot;''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}}

=== Pekrski preludij ===
Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=244,245,266,429}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}&lt;/ref&gt; Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=272,279}} 

Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=123—131}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun.

V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=280}}

=== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ===
Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno &quot;carinsko&quot; intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=33}}

Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK &quot;aktivirala&quot; 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje &quot;ločevanja&quot; ZK od carinske unije in enotnega trga. &quot;Ločevanje&quot; se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi &quot;[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]&quot; v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.&lt;sup&gt;Repe:81&lt;/sup&gt; V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} 

=== Blokada delovanja Predsedstva SFRJ ===
Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA.  

== Uvod v spopad (neposredno sotvarje) ==

=== Carine ===

Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem (&quot;ministrom&quot;) za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun &quot;''za financiranje minimalnih funkcij federacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&amp;#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&amp;#x20;42.&lt;/ref&gt; preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}&lt;/ref&gt; skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. &quot;Carinski odlok&quot; je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 &quot;''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''&quot;.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—274}} 

Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} 

== Oborožen spopad ==
=== Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije ===
Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, &quot;''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=38}} 
=== Izvršba odloka zvezne vlade ===
Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}&lt;/ref&gt; ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. &quot;zagrebškega&quot; vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''&quot;Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''.&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, &quot;''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da &quot;''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''&quot;, čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} 

=== TO (prva) prelije kri ===
Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}&lt;/ref&gt; JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje &quot;sumljivih&quot; civilnih oseb.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=51,54—55}}

=== JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo ===
[[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]]
Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu &quot;polnega bojnega angažiranja&quot;, a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: &quot;''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''.&quot;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov &quot;pristop&quot; deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=48}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je &quot;angažirala&quot; 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse &quot;''relevantne politične faktorje''&quot; v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}}
[[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]]

=== Ofenziva oboroženih sil RS ===
Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

=== Ultimat generalov JLA ===
Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=297}}

Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja (&quot;ministra&quot;) za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 &quot;kazen&quot; za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=335}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=57}}

=== Diplomatska ofenziva &quot;evropske trojke&quot; ===
Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili &quot;mirovni paket&quot;. Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje &quot;evropske trojke&quot;, Skupščina RS pa dva dni kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred &quot;neizprosnimi Evropejci&quot; hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost.

==== &quot;Evropska trojka&quot; zahteva povrnitev na stanje pred  25. 6. 1991 ====
Na srečanju z &quot;evropsko trojko&quot; v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore &quot;trojke ES&quot;, da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji &quot;zamrznitve&quot; osamosvojitvenih procesov. Pomeni &quot;zamrznitev&quot; le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in &quot;trojka ES&quot; nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – &quot;trojka&quot; je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=341—347}}

==== &quot;Evropska trojka&quot; deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ====
Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je &quot;evropska trojka&quot; dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako &quot;resno&quot; upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} prevzelo &quot;upravljanje&quot; JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi.

=== &quot;Golobi&quot; in &quot;jastrebi&quot; ===
Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.&lt;sup&gt;Nikolić,Petrović:61&lt;/sup&gt;}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: &quot;''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: &quot;''To je šele začetek''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=195}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}}

2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške &quot;trojke ES&quot; De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med &quot;jastrebi&quot;, ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi &quot;golobi&quot; je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. &quot;Republiška koordinacija&quot; je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z &quot;napadom diverzantov JLA&quot; so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}&lt;/ref&gt;

&quot;Koordinacija&quot; se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z &quot;golobi&quot; v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v &quot;koordinaciji&quot; so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po &quot;pokanju&quot; podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja &quot;republiške koordinacije&quot; Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;{{Rp|pages=86–87}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}&lt;/ref&gt;{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu &quot;republiški koordinaciji&quot;, sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.&lt;sup&gt;Remškar:85,86,88;&lt;/sup&gt;&lt;sup&gt;Utenkar&lt;/sup&gt;}}

=== Stopicanje k miru ===
==== JLA diktira pogoje premirja ====
2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''&quot;Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''.&quot; Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=111}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na &quot;proti-slovenski diktat&quot; je (2. 7. 1991 ob 18. uri&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=112}}) ustavil napade &quot;pučistične&quot; JLA. &quot;Diktat&quot; je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=303}}

==== Starši nabornikov za mir ====
3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}}

==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ====
4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: &quot;''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=307}} 

Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=340}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=67}}
=== Ultimat Evropske skupnosti na Brionih ===
==== Suspenz razglasitve samostojnosti ====
Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev &quot;diktat&quot;, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija]], &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.&lt;sup&gt;Repe:372&lt;/sup&gt;}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v &quot;carinski&quot; intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela.

==== Slovenska kapitulacija ====
Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: &quot;''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''.&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Van den Broek, član posredniške &quot;trojke ES&quot;, je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}&lt;/ref&gt; Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, &quot;ultimat&quot;, ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila &quot;ultimat&quot;, ker je bila, opaža zgodovinar Repe, &quot;''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358—359}}

==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ====
10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}} Repe: &quot;''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru &quot;polnega bojnega angažiranja&quot; JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se &quot;carinski&quot; odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, &quot;''enega izmed očetov samostojne Slovenije''&quot;, samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: &quot;Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen&quot;|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe &quot;dežele&quot;, nepotreben.
=== Žrtve ===
V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v &quot;nesreči&quot;. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi &quot;telesnih naporov&quot;, drugi nekaj dni kasneje med &quot;vračanjem na bojni položaj&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, &quot;''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=314}}

Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze &quot;republiške koordinacije&quot; za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=317}}

== Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ ==
=== Slovensko-srbski dogovor ===
Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence &quot;potiskati&quot; iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} 
==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ====
18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve &quot;jugoslovanskega vprašanja&quot; ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=181}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

==== Presenečena &quot;Evropa&quot; ====
Tudi posredniška &quot;trojka ES&quot; ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih &quot;Evropejcev&quot; v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani &quot;Evropejci&quot; in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: &quot;''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''.&quot;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali &quot;drugo Jugoslavijo&quot; v katerikoli politično-organizacijski obliki.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}}

==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ====
Ključni del slovensko-srbskega &quot;posla&quot; poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji.

RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992.

=== JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska ===
JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=55—56}} Slovenska oblast v času spopada ni razglasila vojnega ali izrednega stanja.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;{{Rp|page=182}} 

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}
__VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__</text>
      <sha1>ma84rgnpxu3x6ibjzfdjy94d9g1bryk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cordenons</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584261</id>
    <revision>
      <id>6686579</id>
      <parentid>6664593</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:14:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1854" sha1="t15c58r30k51jjwkv1foyldlt8cb2uf" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
|name = Cordenons
|elevation_footnotes =
|area_total_km2 = 56,34
|population_footnotes =
|population_total = 17699
|population_as_of = 31. januar 2025
|pop_density_footnotes = 
|population_demonym = it. cordenonesi&lt;br&gt;fur. cordenonês
|elevation_m = 44
|mayor = [[Andrea Delle Vedove]]&lt;br&gt;(od 20. junij 2016)
|twin1 =
|twin1_country =
|istat=093017|saint = [[Sv. Peter]] in [[Marijino rojstvo|sv. Marija deklica]]
|day = 28. junij in 8. september
|postal_code = 33084
|area_code = 0434
|website = {{official website|http://www.comune.cordenons.pn.it}}
|area_footnotes =
|mayor_party =[[Liga (politična stranka)|Liga]]
|official_name = Comune di Cordenons&lt;br&gt;Comun di Cordenons
|image_map=
|native_name = 
|image_skyline = Cordenons 003.jpg
|imagesize =
|image_alt =
|image_caption = Mestna hiša
|image_shield = Cordenons-Stemma.png
|shield_alt =
|map_alt =
|frazioni = Villa d'Arco/Vile Sgrafe
|map_caption =
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
|coordinates_footnotes =
|region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
|province =
|footnotes =
}}

'''Cordenons''' ({{Jezik-la|Curtis Naonis}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Meduna]].

Občina Cordenons ima 17.699 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:

* Musil / Musîl
* Nogaredo / Nogarêt (lok. Nogareit)
* Pasch / Pasc
* Romans
* Sclavons
* Villa d'Arco / Vile Sgrafe (lok. Vila Sgrafa)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Pordenone (pokrajina)]]

== Viri ==

{{normativna kontrola}}
{{Province of Pordenone}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Cordenons| ]]</text>
      <sha1>t15c58r30k51jjwkv1foyldlt8cb2uf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Azzano Decimo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584343</id>
    <revision>
      <id>6686574</id>
      <parentid>6664596</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:13:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1941" sha1="ps2i0j8de3qi2uobyushbfsat11pd22" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
|name = Azzano Decimo
|elevation_footnotes =
|area_total_km2 = 51,34
|population_footnotes =
|population_total = 15771
|population_as_of = 31. januar 2025
|pop_density_footnotes = 
|population_demonym = it. azzanesi&lt;br&gt;fur. daçanots
|elevation_m = 44
|mayor = [[Massimo Piccini]]&lt;br&gt;(od 26. junij 2022)
|twin1 =
|twin1_country =
|istat = 093005
|saint = [[Sv. Peter]] in [[Naša Gospa zdravja|sv. Marija zdravja]]
|day = 29. junij in 21. november
|postal_code = 33082
|area_code = 0434
|website = {{official website|http://www.comune.azzanodecimo.pn.it}}
|area_footnotes =
|mayor_party = desnica
|official_name = Comune di Azzano Decimo&lt;br&gt;Comun di Daçan
|image_map=
|native_name = 
|image_skyline = Piazza Libertà, Azzano Decimo.jpg
|imagesize =
|image_alt =
|image_caption = Trg svobode, na desni zvonik stolnice, na levi mestna hiša
|image_shield = Azzano Decimo-Stemma.png
|shield_alt =
|map_alt =
|frazioni = Corva/Corve, Fagnigola/Fagnigule, Tiezzo/Tieç
|map_caption =
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
|coordinates_footnotes =
|region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
|province =
|footnotes =
}}

'''Azzano Decimo''' ({{Jezik-fur|Daçan di Pordenon}}) je mesto in občina v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Meduna]].

Občina Azzano Decimo ima 15.771 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:

* Corva / Corve
* Fagnigola / Fagnigule
* Tiezzo / Tieç
* Cesena / Cesene
* Le Fratte / Lis Fratis
* Cinque Strade / Cinc Stradis

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Pordenone (pokrajina)]]

== Viri ==

{{normativna kontrola}}
{{Province of Pordenone}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Azzano Decimo| ]]</text>
      <sha1>ps2i0j8de3qi2uobyushbfsat11pd22</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vajont, Pordenone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584354</id>
    <revision>
      <id>6686596</id>
      <parentid>6664607</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:17:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1885" sha1="fctu72lei8f0e69xi02ibgwg7qefws9" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Vajont
| official_name       = Comune di Vajont&lt;br&gt;Comun di Vaiont
| native_name         = Vaiont
| image_skyline       = Vajont.png
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Pogled na vas
| image_shield        = Vajont (Italia)-Stemma.png
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  =  |latm  =  |lats  =  |latNS  = N
| longd =  |longm =  |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = [[Pokrajina Videm|Videm]]
| frazioni            = 
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Virgilio Barzan
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 1,59
| population_footnotes =
| population_total    = 1606
| population_as_of    = 31. januar 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. vajontini/vajontesi
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 282
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat               = 093052
| saint               = [[Povišanje svetega Križa]]
| day                 = 14. september
| postal_code         = 33080
| area_code           =0427 
| website             = http://www.comune.vajont.pn.it
| footnotes           =
}}
'''Vajont''' ({{Jezik-fur|Vaiont}}) je vas in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 1.606 prebivalcev. 

== Glej tudi ==
* [[nesreča v Vajontu]]

{{Zbirka|Vajont}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vajont|*]]</text>
      <sha1>fctu72lei8f0e69xi02ibgwg7qefws9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Porcia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584414</id>
    <revision>
      <id>6686589</id>
      <parentid>6664594</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2204" sha1="gbamzz25hfae972f162h7pe0jikiqtz" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Porcia
| official_name       = Comune di Porcia&lt;br&gt;Comun di Purcie
| native_name         = Purcie
| image_skyline       = PorciaTorreOrologio 1.JPG
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Urni stolp
| image_shield        = Porcia-Stemma.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 58 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 37 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = Palse/Palsis, Pieve/Plêf, Rondover/Rondovêr, Rorai Piccolo/Rorai Piçul, Sant'Antonio/Sant Antoni, Talponedo/Talponêt
| mayor_party         = desna sredina
| mayor               = Marco Sartini
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 29,53
| population_footnotes =
| population_total    = 14956
| population_as_of    = 31. januar 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. purliliesi&lt;br&gt;fur. purliliês
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 29
| twin1               =
| twin1_country       =
|istat                = 093032
| saint               = [[Sveti Jurij]]
| day                 = 23. april
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.porcia.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Porcia''' ({{Jezik-fur|Purcie}} oz. ''Purcia'') je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 14.956 prebivalcev. 

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:

* Palse / Palsis
* Pieve / Plêf (lok. Pleif)
* Rondover / Rondovêr
* Rorai Piccolo / Rorai Piçul
* Sant'Antonio / Sant Antoni
* Talponedo / Talponêt

{{Zbirka|Porcia}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Porcia| ]]</text>
      <sha1>gbamzz25hfae972f162h7pe0jikiqtz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>San Vito al Tagliamento</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584452</id>
    <revision>
      <id>6686593</id>
      <parentid>6664595</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2641" sha1="j9byakbikmw170qghfve3l8vhxgfca1" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = San Vito al Tagliamento
| official_name       = Comune di San Vito al Tagliamento&lt;br&gt;Comun di San Vît dal Tiliment
| native_name         = San Vît dal Tiliment
| image_skyline       = SanVitoT-piazzadelpopolo.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Ljudski trg
| image_shield        = San Vito al Tagliamento-Stemma.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 58 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 37 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            =Borgo Fontane/Fontanis, Braida Bottari/Braide Botari, Casabianca/Cjaseblancje, Cavrer/Il Cjavrâr, Gleris, Ligugnana/Ligugnane, Prodolone/Prodolon, Rosa/Rose, Savorgnano/Savorgnan, Savorgnanutto/Savorgnanut 
| mayor_party         = leva sredina
| mayor               = Alberto Bernava
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 60,88
| population_footnotes =
| population_total    = 15246
| population_as_of    = 31. januar 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. sanvitesi&lt;br&gt;fur. sanvidots
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 30
| twin1               =
| twin1_country       =
|istat                = 093041
| saint               = [[Sveti Vid|Vid]] ter [[Modest in Krescencija]]
| day                 = 23. april
| postal_code         = 33078
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.porcia.pn.it
| footnotes           =
}}

'''San Vito al Tagliamento''' ({{Jezik-fur|San Vît dal Tiliment||Sveti Vid ob [[Tilment|Tilmentu]]}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 15.246 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:

* Borgo Fontane / Fontanis
* Braida Bottari / Braide Botari (lok. Braida Botari)
* Casabianca / Cjaseblancje (lok. Cjasablancja)
* Cavrer / Il Cjavrâr
* Gleris
* Ligugnana / Ligugnane (lok. Ligugnana)
* Prodolone / Prodolon
* Rosa / Rose (lok. Rosa)
* Savorgnano / Savorgnan
* Savorgnanutto / Savorgnanut

== Glej tudi ==

* [[Tilment]]
{{Zbirka|Porcia}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Porcia|*]]</text>
      <sha1>j9byakbikmw170qghfve3l8vhxgfca1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fontanafredda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584531</id>
    <revision>
      <id>6686581</id>
      <parentid>6664600</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:14:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2471" sha1="56mr8nxgeodhsp6x70as9e3vehsczz5" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Fontanafredda
| official_name       = Comune di Fontanafredda&lt;br&gt;Comun di Fontanefrede
| native_name         = Fontanefrede
| image_skyline       = Fontanafredda - chiesa parrocchiale.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Župnijska cerkev
| image_shield        = Fontanafredda-Stemma.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 58 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 34 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = 
| mayor_party         = desna sredina
| mayor               = Michele Pegolo
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 46,4
| population_footnotes =
| population_total    = 12911
| population_as_of    = 31. januar 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. fontanafreddesi&lt;br&gt;fur. fontanefredês
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 52
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat                = 093022
| saint               = [[Sveti Jurij]]
| day                 = 23. april
| postal_code         = 33074
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.fontanafredda.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Fontanafredda''' ({{Jezik-fur|Fontanefrede, Fontanafredha||mrzli vodnjak/vodomet}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 12.911 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:
* Bodegan
* Camolli / Cjamoi (lok. Cjamuoi)
* Casut / Cjasut
* Ceolini / I Ciolins (lok. I Thiolins)
* Fontanafredda / Fontanefrede (lok. Fontanafredha)
* Nave / La NâF
* Pieve / PlêF (lok. Pleif)
* Ranzano / Ranzan (lok. Randhan)
* Romano / Roman
* San Giorgio / San Zorç (lok. San Dorth)
* Talmasson (lok. Tamasson)
* Vigonovo / VinûF (lok. Vinouf)
* Villadolt / Viladolt

== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]

{{Zbirka|Fontanafredda}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fontanafredda|*]]</text>
      <sha1>56mr8nxgeodhsp6x70as9e3vehsczz5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hospices de Beaune</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586491</id>
    <revision>
      <id>6686616</id>
      <parentid>6471741</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:09:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Surajr7</username>
        <id>254310</id>
      </contributor>
      <origin>6686616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9344" sha1="iovwkxy94v8bl642ib7derzlputk487" xml:space="preserve">[[File:Hospices de Beaune.jpg|thumb|250px|Dvorišče hotela Hôtel-Dieu]]

'''Hospic de Beaune''' ali '''Hôtel-Dieu de Beaune''' je nekdanji dobrodelni ubožni dom v [[Beaune]]u v [[Francija|Franciji]]. Leta 1443 ga je ustanovil [[Nicolas Rolin]], burgundski kancler, kot bolnišnico za revne. Prvotna bolnišnična stavba, Hôtel-Dieu, eden najlepših primerov burgundske arhitekture 15. stoletja, je danes muzej. Storitve za paciente se zdaj zagotavljajo v sodobnih bolnišničnih stavbah.

Vsako leto novembra poteka pomembna dobrodelna vinska dražba (prej v veliki dvorani hotela Hôtel-Dieu).

== Zgodovina ==
[[File:Hospices de beaune toit.jpg|thumb|Barvna streha hospicev v Beauneu]]

Hôtel-Dieu je bil ustanovljen 4. avgusta 1443, ko je Burgundiji vladal vojvoda [[Filip Dobri]]. [[Stoletna vojna]] se je pred kratkim končala s podpisom Arraske pogodbe leta 1435. Pokoli pa so se nadaljevali, roparske tolpe (''écorcheurs'') so še vedno tavale po podeželju, plenile in uničevale ter povzročale bedo in lakoto. Večina prebivalcev Beaunea je bila brez premoženja, območje pa je pred kratkim doživelo izbruh [[kuga|kuge]]. Nicolas Rolin, vojvodov kancler, in njegova žena Guigone de Salins sta se odzvala z gradnjo bolnišnice in zatočišča za revne.&lt;ref name=&quot;Lane 1989, 167&quot;&gt;Lane (1989), 167&lt;/ref&gt; Potem ko sta leta 1441 pridobila dovoljenje [[papež Evgen IV.|papeža Evgena IV.]], je bil hospic zgrajen in posvečen 31. decembra 1452. V povezavi s tem je Rolin ustanovil verski red ''Les sœurs hospitalières de Beaune''.&lt;ref name=&quot;b37&quot;&gt;Blum (1969), 37&lt;/ref&gt;

Zasnovo stavbe je verjetno nadzoroval flamski arhitekt Jacques Wiscrère in je ostala kot bolnišnica do leta 1971.&lt;ref name=b38&gt;Blum (1969)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k4082392/f169.image Un visite à l'Hôtel-Dieu de Beaune]&quot;. ''Société d'histoire et d'archéologie de Beaune'', 1912. 173–77&lt;/ref&gt; Obstajajo dokumentarni zapisi o številnih flamskih in francoskih zidarjih, slikarjih in steklorezcih, ki so bili zaposleni pri njeni gradnji. Fasada danes velja za vrhunski primer severnorenesančne mestne arhitekture in zakladnico slikarstva na ploščah, saj so na njej številni portreti Rolina, njegove žene in članov njegove širše družine.&lt;ref&gt;Sinclair (1990), 21&lt;/ref&gt;

Hospic de Beaune je sestavljen iz dveh dvonadstropnih stavb, razporejenih okoli kamnitega dvorišča. Krila stavbe so danes dobro ohranjena; imajo lesene galerije in bogato okrašene strehe z mansardnimi okni. Bolnišnica je urejena tako, da so krila služila pisarni, kuhinji in lekarni. Nune in pacienti so bili nastanjeni bližje kapeli, proti središču kompleksa.&lt;ref name=&quot;s92&quot;&gt;Smith (2004), 92&lt;/ref&gt;

Hospic de Beaune je prvega pacienta sprejel 1. januarja 1452. Starejši, invalidi in bolni, sirote, ženske pred porodom in obubožani so bili neprekinjeno sprejeti na zdravljenje in zatočišče od srednjega veka do danes. Ta katoliška ustanova se je osredotočala na zdravljenje telesa in duha svojih pacientov.

Skozi stoletja se je bolnišnica širila navzven in se združila s podobnimi ustanovami v okoliških vaseh Pommard, Nolay, Meursault. Hvaležne družine in dobrotniki so ji namenili številne donacije – kmetije, posestva, gozdove, umetniška dela in vinograde. Ustanova je eden najboljših in najstarejših primerov zgodovinske, filantropske in vinarske dediščine ter je povezana z gospodarskim in kulturnim življenjem Burgundije.

== Notranjost ==
[[File:Salle de soin hospices de Beaune.jpg|thumb|right|Soba revnih]]
Zaradi pravokotne oblike notranjosti je to najboljša lokacija za občudovanje različnih stavb, od katerih so tri okrašene s streho iz glaziranih ploščic. Ta tehnika verjetno izvira iz Srednje Evrope (morda od keramičnega mojstra Miklósa Zsolnaya iz [[Pécs]]a na Madžarskem), vendar je hitro postala zaščitni znak arhitekture Burgundije (druge strehe iz glaziranih ploščic je mogoče videti na primer v [[Dijon]]u). Ploščice so štiri barve (rdeča, rjava, rumena in zelena), razporejene v prepletene vzorce. Sedanje ploščice so replike iz obdobja med letoma 1902 in 1907. Severna, vzhodna in zahodna stavba vključujejo dvonadstropno galerijo s kamnitimi stebri v pritličju in lesenimi tramovi v prvem nadstropju. Opaziti je mogoče številna strešna in mansardna okna z natančno izdelanimi lesenimi in železnimi deli. V središču dvorišča je viden tudi vodnjak z gotskimi železnimi deli.
[[File:Rogier van der Weyden - Beaune Altarpiece (1443).jpg|left|thumb|350px|The ''[[Oltar iz Beauna]]'', [[Rogier van der Weyden]]]]

Soba revnih meri 50 × 14 × 16 metrov. Na stropu je izpostavljen poslikan okvir v obliki obrnjenega čolna, v vsakem tramu pa so izklesane karikature pomembnih prebivalcev Beaunea. Na talnih ploščicah sta napisana monogram Nicolasa Rolina in njegov moto ''Seulle estoile'' (moja edina zvezda), ki se nanaša na njegovo ženo Guigone de Salins. Soba je opremljena z dvema vrstama postelj z zavesami. Osrednji prostor je bil opremljen s klopmi in mizami za obroke. Kose pohištva je leta 1875 prinesel zet arhitekta Eugèna Viollet-le-Duca. Vsaka postelja je lahko sprejela dva bolnika.

Za velikim oddelkom sledi [[kapela]], katere lokacija je bila izbrana tako, da so lahko posteljni prebivalci obiskovali mašo iz svojih postelj. Kapela je bila prvotna lokacija oltarnega [[poliptih]]a [[Rogier van der Weyden|Rogierja van der Weydna]], ki je zdaj v muzeju. Tukaj so pokopani posmrtni ostanki Guigoneja Salinsa. Novembra 2010 je bila tukaj izvedena prva katoliška poroka od izgradnje stavbe leta 1443. Poroka je bila med g. Alessandrom Contijem in gdč. Natalie Kunert.

Poleg oltarja ima hospic številne umetniške zaklade, med njimi stenske poslikave iz 17. stoletja v dvorani ''Salle St Hugues''.

== Dražba vina ==
Dobrodelna dražba vina se vsako leto prireja od leta 1859 in poteka tretjo nedeljo v novembru sredi tridnevnega festivala, posvečenega burgundski hrani in vinom, imenovanega ''Les Trois Glorieuses''.&lt;ref name=ocw&gt;winepros.com.au, ''The Oxford Companion to Wine'' [http://www.winepros.com.au/jsp/cda/reference/oxford_entry.jsp?entry_id=1538 Hospices de Beaune] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080808130227/http://www.winepros.com.au/jsp/cda/reference/oxford_entry.jsp?entry_id=1538 |date=2008-08-08 }}&lt;/ref&gt; Pred dobrodelno dražbo je prvi dan večerja v slogu črne kravate v Clos de Vougeot, tretji dan pa kosilo v La Paulée de Meursault.&lt;ref&gt;''The New York Times'': Diner's Journal (November 28, 2006). [http://dinersjournal.blogs.nytimes.com/2006/11/28/la-paulee La Paulée]&lt;/ref&gt; Domaine des Hospices de Beaune je neprofitna organizacija, ki ima v lasti približno 61 hektarjev doniranih vinogradniških zemljišč, od katerih je večina uvrščena med ''Grand in Premier cru'' in ''Premier cru''. Z dražbami profesionalnih in zasebnih kupcev so bili sodi 31 cuvéejev rdečega vina in 13 belih vin dosegajo cene, ki običajno precej presegajo trenutne komercialne vrednosti, čeprav rezultati kažejo na trend pričakovanih cen vin v razsutem stanju za letnik iz preostale regije.&lt;ref name =chr&gt;Christies.com [http://www.christies.com/Features/2009-november-hospices-de-beaune-glossary-270-1.aspx Hospices de Beaune]&lt;/ref&gt;

Dražbo je od leta 2005 do 2020 organizirala hišna hiša Christie's, od leta 2021 pa Sotheby's. Z rekordno skupno številko na 149. dražbi leta 2009, ko je bilo naprodaj 799 sodov, 40 % ponudb pa je bilo oddanih po telefonu, internetu ali faksu, kar je povezalo približno 500 udeležencev z vsega sveta, se je dražba v zadnjih letih razvila iz veleprodajnega trga v maloprodajni trg.&lt;ref name= dc&gt;Kakaviatos, Panos, ''Decanter.com'' (November 16, 2009).[http://www.decanter.com/wine-news/hospices-de-beaune-nudges-2000-record-63399/ Hospices de Beaune nudges 2000 record]&lt;/ref&gt;&lt;ref name= ws&gt;Sanderson, Bruce, ''Wine Spectator'' (November 16, 2009). [http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/41225 Prices Up 20 Percent at the 149th Hospices de Beaune Auction]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
{{refbegin}}
* Blum, Shirley Neilsen. ''Early Netherlandish Triptychs: A Study in Patronage''. Berkeley: California Studies in the History of Art, 1969. {{ISBN|0-520-01444-8}} 
* Lane, Barbara. &quot;'Requiem aeternam dona eis': The Beaune ''Last Judgment'' and the Mass of the Dead&quot;. ''Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art'', Vol. 19, No. 3, 1989
*Gotti, Laurent (2009). ''Hospices de Beaune, The saga of a Winemaking Hospital''. Editions Féret. {{ISBN|978-2-35156-048-8}}
* Sinclair, Keith. ''Declaration De Hystoires''. Leiden: Brill, 1990. {{ISBN|90-04-09088-6}} 
* Smith, Molly Teasdale. &quot;On the Donor of Jan van Eyck's Rolin Madonna&quot;. ''Gesta'', Vol. 20, No. 1, 1981
* Vaughan, Richard. ''Philip the Good''. Martlesham: Boydell and Brewer, 2012. {{ISBN|978-0-85115-917-1}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Hôtel-Dieu de Beaune}}
*{{in lang|en}} [https://web.archive.org/web/20050920144751/http://www.hospices-de-beaune.com/gb/hospices/index.php Hospices de Beaune]
* [http://www.hospices-de-beaune.com Hospices de Beaune] Fuller version in French

{{coord|47|1|19|N|4|50|12|E|type:landmark_region:FR|display=title}}

[[Kategorija:Beaune]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1443]]
[[Kategorija:Muzeji v Franciji]]</text>
      <sha1>iovwkxy94v8bl642ib7derzlputk487</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fiume Veneto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587122</id>
    <revision>
      <id>6686580</id>
      <parentid>6664599</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:14:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2140" sha1="fz9nhfz40meuxl9zdtb5jz61avpgda1" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Fiume Veneto
| official_name       = Comune di Fiume Veneto&lt;br&gt;Comun di Vile di Flum
| native_name         = Vile di Flum / Vildiflum
| image_skyline       = FiumeVeneto-chiesa.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Župnijska cerkev
| image_shield        = Fiume Veneto-Stemma.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 56 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 44 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = 
| mayor_party         = državljanske liste
| mayor               = Jessica Canton
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 35,76
| population_footnotes =
| population_total    = 11795
| population_as_of    = 30. april 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. fiumani&lt;br&gt;fur. flumians
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 20
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat                = 093021
| saint               = [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaj]]
| day                 = 6. december
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.fiumeveneto.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Fiume Veneto''' ({{Jezik-fur|Vile di Flum}} oz. ''Vildiflum'') je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 11.795 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:
* Bannia
* Cimpello / Cimpel
* Pescincanna / Pessincjane
* Praturlone

== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]

{{Zbirka|Fiume Veneto}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fiume Veneto|*]]</text>
      <sha1>fz9nhfz40meuxl9zdtb5jz61avpgda1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erika Kirk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590374</id>
    <revision>
      <id>6686444</id>
      <parentid>6660619</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:41:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[WP:BIO]]</comment>
      <origin>6686444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20940" sha1="f4ti7tviy9vqfqvas9lh5ui9l8dufao" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Erika Kirk
| image              = Erika Kirk, June 2025 (cropped).jpg
| caption            = Erika Kirk leta 2025
| birth_name         = Erika Lane Frantzve
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date         = 
| death_place        = 
| death_cause        = 
| party              = [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanka]]
| movement           = {{flatlist|
* [[Conservatism in the United States|konzervativka]]
* [[Christian nationalism in the United States|krščanski narodnjak]]
* [[Donald Trump|trumpovka]]
* [[Turning Point USA|soustanoviteljica ameriškega Turning Pointa]]
}}
| spouse             = {{marriage| [[Charlie Kirk]]|2021-2025}}
| children           = 2
| education          = &lt;!-- Per MOS:INFOEDU, for graduates only unless a consensus is reached --&gt;
| awards             = 
| occupation         = {{hlist|Politika|političarka| [[Neprofitna organizacija|nevladnik]] dejaven| [[Caritas |dobrodelnica]]}}
| years_active       = 2012–2025
| organizations      = {{flatlist|
* [[Turning Point USA|Turning Point ZDA]]
* [[Turning Point Action]]
}}
}}

'''Erika Lane Kirk''' (rojena '''Erika Frantzve Murrell'''), [[Američani|ameriška]] [[poslovnež|poslovnica]] in spletna [[vplivnež|vplivnica]], * [[20. november]] [[1988]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/|title=Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family &amp; Influence|publisher=Riddlor.com|author=Cielos Angleo|place=|language=en|date=22. junij 2025 |accessdate=21. september 2025}}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 je zmagala na [[lepotno tekmovanje|lepotnem tekmovanju]] za mis Arizone 2012 v ZDA.&lt;ref name=kold&gt;{{cite web|url=https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|title=ASU senior wins Miss Arizona USA; UA senior runner-up|website=[[KOLD-TV]]|date=November 23, 2011|access-date=September 10, 2025|location=Mesa, Arizona|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913114827/https://www.kold.com/story/16107030/asu-senior-frantzve-wins-miss-arizona-usa-ua-senior-wilenchik-runner-up/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ustanovila je [[neprofitna organizacija|neprofitno organizacijo]] »Everyday Heroes Like You«, ki podpira premalo priznane dobrodelne organizacije, in vodi podkast ''Midweek Rise Up''.&lt;ref&gt;Vaidyanathan, Vaishnavi (September 10, 2025). &quot;Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children&quot;. Hindustan Times. Arhivirano iz izvirnika 10. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.&lt;/ref&gt;

Erika je vdova [[krščanstvo|krščanskega]] [[konservativizem|konservativnega]] soustanovitelja [[Turning Point USA|ameriškega Turning Pointa]] [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], s katerim ima dva otroka. Poročena sta bila od leta 2021 do njegove smrti 10. septembra 2025,&lt;ref&gt;{{Cite web |date=February 11, 2025 |title=Who Is Charlie Kirk's Wife, Erika Frantzve &amp; What Is Their Relationship History? |url=https://www.yahoo.com/lifestyle/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-101421725.html |access-date=September 10, 2025 |website=Yahoo Life }}&lt;/ref&gt; kmalu zatem pa je bila imenovana za izvršno [[ravnatelj]]ico gibanja [[Turning Point USA]].&lt;ref name=&quot;Named CEO&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA|first=Michael|last=Williams|date=September 18, 2025|website=CNN|access-date=September 18, 2025|archive-date=September 18, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918165936/https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
[[File:Erika Frantzve, Miss Arizona USA.jpg|thumb|200px|Erika kot zmagovalka na tekmovanju za [[Miss Arizone ZDA|Miss Arizone]] [[2012]]|left]]

=== Mladost, izobrazba in dejavnosti ===

Erika Lane Frantzve&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Sommerlad |first=Joe |date=September 11, 2025 |title=What we know about Charlie Kirk's family |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/charlie-kirk-wife-erika-frantzve-family-b2824744.html |access-date=September 11, 2025 |website=[[The Independent]] |language=en}}&lt;/ref&gt; se je rodila 20. novembra 1988.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Thakkar |first=Maitreyee |date=September 11, 2025 |title=How Erika Frantzve, former Miss Arizona, met Charlie Kirk and got married; their kids and what do we know about his family |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |access-date=September 11, 2025 |work=[[The Economic Times]] |issn=0013-0389 |archive-date=September 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250911130823/https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/how-erika-frantzve-former-miss-arizona-met-charlie-kirk-and-got-married-their-kids-and-what-do-we-know-about-his-family/articleshow/123820062.cms?from=mdr |url-status=live }}&lt;/ref&gt;Vzgojena je bila [[krščanstvo|krščansko]] v [[katolištvo|katoliški]] družini, mama pa jo je vodila v javne dobrodelne kuhinje, da bi se tam navajala pomagati ljudem v potrebi. Lepotnih tekmovanj se je začela udeleževati že zgodaj, da bi tako tudi ona prispevala k hišnemu proračunu.&lt;ref name=afm&gt;{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|title=Erika Frantzve: more than just a pretty face|first=Cassandra|last=Weinman|date=May 2012|magazine=Arizona Foothills Magazine|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911064953/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 2006 je ustanovila organizacijo »Everyday Heroes Like You«,  ki jo je opisala kot način za &quot;razglašanje in poudarjanje vsakdanjih junakov v naših skupnostih, ki imajo dobrodelno željo, da bi resnično spremenili življenja drugih&quot; z narodnimi načrti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|title=AZ Giving Spotlight: Erika Frantzve of Everyday Heroes Like You|first=Joanna|last=Brathwaite|access-date=September 10, 2025|magazine=Arizona Foothills Magazine|archive-date=September 12, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912155029/https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/az-giving/6169--az-giving-spotlight-erika-frantzve-of-everyday-heroes-like-you.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Kirkova je obiskovala najprej Pripravljalno srednjo šolo Notre Dame v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdalu]],&lt;ref name=evt&gt;{{cite web|url=https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|title=Everyday heroes award: East Valley represented by 4 student-athletes|first=Les|last=Willsey|date=May 19, 2007|website=EastValley.com|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 13, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250913113839/https://www.eastvalleytribune.com/sports/everyday-heroes-award-east-valley-represented-by-4-student-athletes/article_fa893da2-4c8e-580c-9eaa-a91e5cf1b074.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;nato pa državno univerzo Arizona, kjer je študirala politologijo in mednarodne odnose.&lt;ref name=kold /&gt;&lt;ref&gt;Walia, Gandharv (10. september 2025). &quot;Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting&quot;. The Economic Times. Pridobljeno 10. septembra 2025.&lt;/ref&gt; Na Notre Dame je igrala [[košarka|košarko]] in [[odbojka|odbojko]] ter si prislužila nagradi »Matt Arnold Sportsmanship« in »Teammate«.&lt;ref name=evt /&gt; Pozneje je dve leti igrala košarko v ženski ekipi Univerze Regis v [[Denver]]ju v [[Kolorado|Koloradu]].&lt;ref&gt;Weinman, Cassandra (maj 2012). &quot;Erika Frantzve: more than just a pretty face&quot;. Arizona Foothills Magazine. Arhivirano iz izvirnika 11. septembra 2025. Pridobljeno 10. septembra 2025.&lt;/ref&gt;

Sodelovala je na tekmovanju za Miss Arizona 2012, kjer je zmagala na svoj 23. rojstni dan; nato je zastopala Arizono na tekmovanju za Miss ZDA 2012, vendar se ni uvrstila med zmagovalke.&lt;ref name=afm /&gt;

Leta 2017 je obiskovala Univerzo Liberty, kjer je magistrirala iz [[pravo|prava]] in [[doktorat|doktorirala]] iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[vodenje|vodenja]].&lt;ref name=netline&gt;{{cite web|url=https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|title=Who is Charlie Kirk's wife? His business savvy partner|first=Kate|last=Marin|date=November 22, 2022|access-date=September 10, 2025|website=The Netline|archive-date=June 19, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250619100509/https://thenetline.com/charlie-kirks-wife/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=politico&gt;{{cite web|url=https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|title=In final years at Liberty, Falwell spent millions on pro-Trump causes|first=Maggiel|last=Severns|date=December 14, 2020|newspaper=[[Politico]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=August 24, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250824120449/https://www.politico.com/news/2020/12/14/jerry-falwell-trump-liberty-university-444661|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Služba, javno in osebno življenje ===
[[File:Erika Kirk &amp; Charlie Kirk, June 2025.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Erika Kirk|Erika]] in [[Charlie Kirk|Charlie]] v skupnem nastopu na zborovanju v [[Teksas]]u [[2025]]&lt;ref&gt;Erika Kirk and Charlie Kirk speaking with attendees at the 2025 Young Women's Leadership Summit at the Gaylord Texan Resort &amp; Convention Center in Grapevine, Texas./Erika Kirk in Charlie Kirk se pogovarjata z udeleženci Vrhunskega srečanja mladih žensk o voditeljicah 2025 v letovišču in kongresnem centru Gaylord Texan v Grapevinu v Teksasu.&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

==== Službe ====
Leta 2019 je začela oddajati [[podkast]] »Midweek Rise Up«.&lt;ref name=hindustantimes&gt;{{cite web|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|title=Charlie Kirk family: All on wife Erika Frantzve and children|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|newspaper=[[Hindustan Times]]|first=Vaishnavi|last=Vaidyanathan|archive-date=September 10, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250910210336/https://www.hindustantimes.com/world-news/us-news/charlie-kirk-family-all-on-wife-erika-frantzve-and-children-101757530754136.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Erika je izvršna [[ravnatelj]]ica blagovne znamke oblačil »Proclaim Streetwear«,&lt;ref name=economic&gt;{{cite web|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/charlie-kirk-present-condition-family-utah-valley-university-shooting-conservative-activist-wife-erika-frantzve-children-turning-point-usa-founder-conservative-commentator-chaotic-scenes-after-attack/articleshow/123816660.cms?from=mdr|title=Charlie Kirk Present Condition and Family: Here's all about wife Erika Frantzve, children, chaotic scenes after attack and Utah Valley University shooting|newspaper=The Economic Times|first=Gandharv|last=Walia|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025}}&lt;/ref&gt; in vladnega načrta »[[Sveto pismo]] v 365«&lt;ref&gt;»[[Sveto pismo]] v 365« = »Bible in 365«&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|title=Who Is Erika Kirk, Charlie Kirk's Widow?|first=Alicia|last=Civita|website=The Latin Times|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911030839/https://www.latintimes.com/who-erika-kirk-charlie-kirks-widow-589415|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Od leta 2025 dela kot nepremičninska posrednica pri skupini Corcoran v [[New York]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|title=What to know about Charlie Kirk's wife and family|first=Fernando|last=Cervantes Jr.|website=[[USA Today]]|date=September 10, 2025|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911040939/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2025/09/10/charlie-kirk-family-wife-erika-frantzve/86081880007/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==== Povezanost s Charliejem Kirkom in [[družina]] ====
Erika Frantzve se je spoznala in začela hoditi s [[Charlie Kirk|Charliejem]] v [[New York]]u leta 2019&lt;ref name=abc&gt;{{cite web|url=https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|title=Charlie Kirk's family: What to know about his wife Erika, 2 kids|first=Katie|last=Kindelan|date=September 10, 2025|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]|access-date=September 10, 2025|archive-date=September 11, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911002316/https://abcnews.go.com/News/charlie-kirk-wife-erika-two-kids/story?id=125460687|url-status=live}}&lt;/ref&gt; in se z njim zaročila decembra 2020.&lt;ref name=netline /&gt; Charlie je soustanovil široko zasnovano ameriško gibanje [[Turning Point USA]], ki se načelno zavzema za uveljavljanje [[krščanstvo|krščanskih]] vrednot, [[politika|politično]] pa zagovarja [[konservativizem|konservativno]] usmerjenost.&lt;ref name=politico /&gt; Poročila sta se 8. maja 2021 v [[Scottsdale, Arizona|Scottsdaleju]].&lt;ref name=netline /&gt; &lt;ref&gt;{{Cite web |date=July 27, 2021 |title=Who Is Charlie Kirk Married To? Inside Conservative Activist's Wedding Details and Wife |url=https://hollywoodmask.com/entertainment/charlie-kirk-married.html |access-date=March 19, 2022 |publisher=HollywoodMask}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Munoz |first=Marisol |title=Erika Frantzve: more than just a pretty face |url=https://www.arizonafoothillsmagazine.com/features/afm-vip/3783-erika-frantzve-more-than-just-a-pretty-face.html |access-date=September 16, 2024 |website=AZFoothills.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt; [[Turning Point USA|Turning Point]] je poravnal stroške poročnega sprejema ob istočasnem proslavljanju devete obletnice gibanja v hotelu »Fairmont Scottsdale Princess«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://tucson.com/news/nation-world/government-politics/article_e5d8d8c0-ed8c-5f22-a906-3dfaea00dabb.html|title=How Trump's MAGA movement helped a 29-year-old activist become a millionaire|date=January 11, 2024|agency=[[Associated Press]]|first=Brian|last=Slodysko|newspaper=[[Arizona Daily Star]]|access-date=September 10, 2025}}&lt;/ref&gt; Eriko so pogostoma videvali na Charliejevih zborovanjih.&lt;ref name=abc /&gt;

==== [[Charlie Kirk|Charliejev]] umor in nasledstvo ====
10. septembra 2025 je bil [[Charlie Kirk]] ustreljen in umorjen med govorom na &quot;Univerzi Utah Valley&quot;, kjer je začel svojo turnejo „American Comeback Tour“.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-09-10 |title=Conservative activist Charlie Kirk in critical condition after being shot at Utah college event |url=https://apnews.com/article/charlie-kirk-conservative-activist-shot-546165a8151104e0938a5e085be1e8bd |access-date=2025-09-10 |website=AP News |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |author1=Tori B. Powell |author2=Elise Hammond |author3=Maureen Chowdhury |author4=Aditi Sangal |author5=Dalia Faheid |author6=Elizabeth Wolfe |date=2025-09-10 |title=Live updates: Charlie Kirk killed at Utah Valley University event, Trump says |url=https://www.cnn.com/us/live-news/charlie-kirk-shot-utah-09-10-25 |access-date=2025-09-10 |website=CNN |language=en}}&lt;/ref&gt; Osumljen je 33-letni pripadnik gibanja [[LGBT]] [[Tylor Robinson]], ki je za zločin uporabil puško svojega starega očeta modela Mauser 98, ki poteka še iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in je zato neizsledljiva. Takratno orožje namreč še ni imelo registrske številke, kar so ameriške oblasti uvedle šele po umoru predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] 1963&lt;ref&gt;John Kennedy je bil umorjen v [[Teksas|teksaškem]] [[Dallas]]u 22. novembra 1963.&lt;/ref&gt;. Policija verjetno ne bi nikoli izsledila niti morilca niti puške, če ga ne bi njegova družina pregovorila, da se je sam prijavil in predal oblastem ter tudi povedal, kam v gozdnatem območju okoli kampusa je po umoru odvrgel v brisačo zavito smrtonosno orožje.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://nypost.com/2025/09/20/us-news/rifle-that-killed-charlie-kirk-was-older-than-serial-numbers/|title= Gun that killed Charlie Kirk is WWI-era rifle that may be untraceable|publisher=New York Post|author=Katherine Donlevy|place=New York|language=en|date=20. september 2025 |accessdate=20. september 2025}}&lt;/ref&gt;

Sedaj je Erika nenadoma in nasilno postala vdova.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/|title= Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings &amp; Family: All About Her Ethnicity and Nationality|publisher=gazettedirect|author=Shreeyantra Rai|place=|language=en|date=15. september 2025 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt; Kljub hudemu [[stres]]u je ostala verna in prisebna ter takoj po tragičnem dogodku imela široko odmeven govor iz sedeža organizacije [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]], v katerem se je zarotila, da bo celostno nadaljevala moževe dejavnosti in da bo gibanje postalo tako mogočno, da kaj takega Amerika še nikoli ni videla.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.politico.com/news/2025/09/12/charlie-kirks-widow-says-turning-point-will-carry-on-after-the-assassination-of-her-husband-00562792|title=Charlie Kirk's widow says Turning Point will carry on after the assassination of her husband|first=Sophia|last=Cai|publisher=Politico|date=September 12, 2025|accessdate=September 14, 2025}}&lt;/ref&gt;

Kljub tej obljubi Erika od prvega srečanja s Charliejem v letu 2018&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.foxnews.com/us/who-erika-kirk-what-know-about-late-charlie-kirks-widow-from-love-story-his-legacy|title=Who is Erika Kirk?: What to know about the late Charlie Kirk's widow from their love story to his legacy|first=Rachel|last=Wolf|publisher=Fox News|date=September 13, 2025|accessdate=September 14, 2025}}&lt;/ref&gt; doslej ni bila soudeležena pri Turning Pointovem vodstvu; ni bila članica upravnega odbora niti članica osebja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://tpusa.com/team/|title=Our Team|publisher=Turning Point USA|accessdate=September 14, 2025}}&lt;/ref&gt;

V četrtek, 18. septembra 2025, pa so Eriko izvolili za izvršno [[ravnatelj]]ico [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]].&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Williams |first=Michael |date=2025-09-18 |title=Erika Kirk named CEO of Turning Point USA {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/09/18/politics/erika-kirk-turning-point-ceo |access-date=2025-09-18 |website=CNN |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
*[[Charlie Kirk]]
*[[Turning Point USA]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://riddlor.com/charlie-kirk-wife/ Charlie Kirk Wife: Erika Frantzve Murrell – A Story of Faith, Family &amp; Influence © 2025 Riddlor.com By Cielos Angleo]
*[https://aboutinsider.com/who-is-erika-frantzve-charlie-kirks-wife-and-former-miss-arizona/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s Wife and Former Miss Arizona? – About Insider by Kenneth]
*[https://www.nbcnewyork.com/news/national-international/charlie-kirks-family-wife-erika-frantzve-kirk/6390093/ Inside Charlie Kirk's family life with wife Erika Frantzve Kirk before his death. Charlie Kirk, the Turning Point USA co-founder who was killed during a speaking engagement in Utah Sept. 10, is survived by his wife Erika Frantzve Kirk and their two young children. By Bentley Maddox l NBCNews]
*[https://gazettedirect.com/erika-frantzve-kirk-parents-and-siblings/ Erika Frantzve Kirk’s Parents, Siblings &amp; Family: All About Her Ethnicity and Nationality By Shreeyantra Rai]
*[https://thetab.com/2025/09/15/wikipedia-is-planning-to-take-down-erika-kirks-page-and-the-reason-why-is-shockingly-brutal Wikipedia may take down Erika Kirk profile for brutal reason]
*[https://nypost.com/us-news/who-is-erika-frantzve/ Who is Erika Frantzve, Charlie Kirk’s wife and former Miss Arizona? - New York Post by Anna Young]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški rimokatoličani]]
[[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški poslovneži]]
[[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]]
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški podkasterji]]
[[Kategorija:Internetne osebnosti]]
[[Kategorija:Turning Point USA]]
[[Kategorija:Charlie Kirk]]</text>
      <sha1>f4ti7tviy9vqfqvas9lh5ui9l8dufao</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urban Praprotnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590849</id>
    <revision>
      <id>6686484</id>
      <parentid>6649436</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:35:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wd, -nereferenciran rodovnik, nk, ds, pp uv</comment>
      <origin>6686484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4021" sha1="5y8mfmnww1ll0o96ch4do3wn5c3099o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|birth_date=
|birth_place=Celje
|image=
|caption=
|alma_mater=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
|awards=[[Prešernova nagrada]], Fakulteta za elektrotehniko, leto 2000: ''Merjenje in analiza biomehanskih lastnosti skeletnih mišic''.
|children=
|occupation=
|parents=
|relatives=[[Primož Praprotnik]]
|website=https://www.urbanitekaci.com/
|spouse=
}}
'''Urban Praprotnik''', [[slovenci|slovenski]] [[šport]]ni pedagog, tekaški trener, * [[3. oktober]] [[1975]]

==Otroštvo==
Praprotnik je obiskoval Osnovno šolo Petra Šprajca Jura v Žalcu od 1982 do 1985, zatem Osnovno šolo Slavka Šlandra v Preboldu, med leti 1985 in 1990. Sledila je Srednja tehnična šola za kemijo v Celju 1990-1994. Zatem se je šolal na Fakulteti za šport v Ljubljani od 1994 do 1999. Diplomiral je na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport v Ljubljani]] leta 1999 z naslovom diplome ''Odziv mišice na električno stimulacijo pred in po obremenitvi'' {{COBISS|ID=640689}}, za katero je dobil nagrado na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]].

== Življenje in delo ==
Že v času srednje šole je treniral tek v [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Atletskem društvu Kladivar v Celju]], skupaj z bratom Primožem. Posvečal se je teku na 400 in 800 metrov ter teku na 400 metrov z ovirami. Kasneje je deloval kot profesionalni tekaški trener pri atletskem društvu MASS, od leta 1998 do 2010. Je ustanovitelj in vodja društva Urbani tekači in pohodniki, ki izvaja tekaške tečaje, treninge, tabore, delavnice in udeležbe na maratonih doma in v tujini, od leta 2007.

Posvetil se je predvsem promociji gibanja in razvoju programov za varno, postopno in učinkovito vključevanje teka v vsakdan posameznika.

V času delovanja je v društvu izobrazil že več kot 6.000 ljudi po Sloveniji, ki so začeli teči ali izboljšali svojo tekaško kondicijo.

Pod njegovim mentorstvom svojo tekaško pripravljenost izboljšujejo različne skupine ljudi, od popolnih začetnikov do pravih maratoncev.

Skupaj z ženo [[Jasmina Kozina Praprotnik|Jasmino Kozina Praprotnik]] deluje tudi kot predavatelj in svetovalec na področjih teka, zdravja, gibalnih praks, promocije zdravja, tudi v kontekstu podjetij v sklopu delavnic Zdravje na delovnem mestu in šolskih športnih dni.

== Filozofija gibanja ==
Urban Praprotnik zagovarja tek kot naravno obliko gibanja, ki je telesu »pisana na kožo«. Poudarja pomen pravilne tehnike, postopnosti in prilagajanja vadbe posamezniku. Njegov pristop temelji na spoštovanju telesnih zmožnosti in spodbujanju pozitivnega odnosa do gibanja.

Znan je na primer njegov izrek: Hoja ni greh, ali slogan Od hoje do teka.

== Javna dejavnost ==
Praprotnik je avtor priročnika ''Tekaški trener'' in redni predavatelj na dogodkih, kot je ''TEDxLjubljana'', kjer je leta 2010 nastopil z govorom o pomenu pravilnega teka in gibanja v vsakdanjem življenju.

Sodeluje tudi z mediji, kjer daje strokovne nasvete o gibanju, zdravju in pomenu telesne aktivnosti v različnih življenjskih obdobjih.

Med drugim piše svojo kolumno na spletni strani RTV MMC.

== Bibliografija ==
* ''Pot do uspeha''. Tekaški trener (2006) {{COBISS|ID=229259520}} 
* ''Tekaški trener'' (2007) {{COBISS|ID=235378176}}
* ''Korak naprej: kako nas gibanje ustvarja, neguje in navdihuje'' (2025) {{COBISS|ID=247383555}}
* [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/9129315 Urban Praprotnik osebna bibliografija – COBISS]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.urbanitekaci.com/ Urbani tekači – uradna spletna stran]
* [https://www.youtube.com/watch?v=WSGhes_XyKI TEDxLjubljana – Urban Praprotnik]
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/urban-praprotnik/1468 Urban Praprotnik - kolumne  na MMC RTV]
* [https://slovenska-atletika.si/ Atletska zveza Slovenije]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Praprotnik, Urban}}
[[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski športni trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski tekači]]</text>
      <sha1>5y8mfmnww1ll0o96ch4do3wn5c3099o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica v Zaragozi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592601</id>
    <revision>
      <id>6686522</id>
      <parentid>6534491</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:41:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6686522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15286" sha1="ch3anpgspxy9qx5ra3i4celur2xoq6d" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Stolnica v Zaragozi
| native_name           = {{langx|es|Catedral-Basílica de Nuestra Señora del Pilar}}
| native_name_lang      = es
| image                 = WLM - 2020 - Catedral-basílica de Nuestra Señora del Pilar - 02.jpg
| caption               = Nuestra Señora del Pilar Basilica
| location              = [[Zaragoza]], Španija
| religious_affiliation = [[Rimskokatoliška]]
| rite                  = 
| province              = Nadškofija Zaragoza
| district              =
| consecration_year     = 1. ali 2. stoletje n. št. &lt;small&gt;(ustanovljeno s strani predshizmo krščanske cerkve 1054)&lt;/small&gt;
| status                = [[Bazilica|manjša bazilica]]
| leadership            =
| website               =
| architect             =
| architecture_type     =
| architecture_style    = {{ubl|[[Baročna srhitektura]]|Neo-[[mudéjar]]}}
| groundbreaking        = 1681
| facade_direction      = 
| year_completed        = 1961
| construction_cost     = 
| specifications        = 
| capacity              = 
| length                =
| width                 =
| width_nave            =
| height_max            =
| dome_quantity         =
| dome_height_outer     =
| dome_height_inner     =
| dome_dia_outer        =
| dome_dia_inner        =
| minaret_quantity      =
| minaret_height        =
| spire_quantity        =
| spire_height          =
| materials             =
| designation1          = WHS
| designation1_parent   = [[Mudéjar arhitektura v Aragoniji]]
| designation1_date     = 2001 {{small|(25. zasedanje)}}
| designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iv)}}(iv)
| designation1_number   = [https://whc.unesco.org/en/list/378 378-010]
| designation2          = Španija
| designation2_type     = Nepremičnina
| designation2_criteria = spomenik
| designation2_date     = 22. junij 1904
| designation2_number   = RI-51-0000083
}}
'''Stolnica Marije od Stebra''' ({{langx|es|Catedral-Basílica de Nuestra Señora del Pilar}}) je katoliška cerkev v mestu [[Zaragoza]] v [[Aragonija|Aragoniji]]. Posvečena je Blaženi Devici Mariji z nazivom ''Gospa od Stebra'',&lt;ref&gt;[http://www.catholic-forum.com/saints/mary0030.htm Our Lady of the Pillar] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071015051958/http://catholic-forum.com/saints/mary0030.htm |date=2007-10-15 }} on Catholic-forums.&lt;/ref&gt; ki jo je [[papež Janez Pavel II.]] hvalil kot »Mater hispanskih ljudstev«.&lt;ref name=&quot;homily&quot;&gt;Fr. Tommy Lane [http://www.frtommylane.com/homilies/pilgrimage/zaragoza_el_pilar.htm Homily during a pilgrimage to Zaragoza, Spain] on Bible, Prayer, Homily resources website.&lt;/ref&gt; Pravijo, da je prva cerkev, posvečena Mariji.

Lokalno izročilo povezuje zgodovino te bazilike s širjenjem krščanstva v [[Hispanija|rimski Španiji]], pri čemer jo pripisuje prikazanju svetemu [[sveti Jakob|Jakobu Velikemu]], [[apostol]]u, za katerega izročilo verjame, da je prinesel krščanstvo v državo.&lt;ref name=&quot;workofgod&quot;&gt;[http://www.theworkofgod.org/Aparitns/Others.htm#Our%20Lady%20of%20the%20Pillar Our Lady of the Pillar] on The work of God website on various apparitions of Mary.&lt;/ref&gt; To je edino poročano prikazovanje Marije, ki se je zgodilo pred njenim domnevnim vnebovzetjem.

Mnogi španski kralji, mnogi drugi tuji vladarji in svetniki so se poklonili temu Marijinemu kipu. Med najvidnejšimi so sveti Janez od Križa, sveta Terezija Ávilska, sveti Ignacij Lojolski in blaženi Viljem Jožef Chaminade. Bazilika Gospe od Stebra je ena od dveh manjših bazilik v mestu Zaragoza in je sostolnica mesta poleg bližnje [[Stolnica La Seo|La Seo de Zaragoz]]a. Arhitektura je v baročnem slogu, sedanja stavba pa je bila večinoma zgrajena med letoma 1681 in 1872.

== Zgodovina ==
[[File:Catedral-Basílica_de_Nuestra_Señora_del_Pilar_(Front).jpg|thumb|Sprednja stran bazilike]]

=== Prikazovanje Pilar ===
Po lokalnem izročilu je [[sveti Jakob]] kmalu po Jezusovem križanju in [[Kristusovo vstajenje|vstajenju]] oznanjal [[evangelij]] v Španiji, a je bil zaradi neuspeha svojega poslanstva razočaran. Izročilo pravi, da se mu je 2. januarja 40 n. št.,&lt;ref name=&quot;CNA&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.catholicnewsagency.com/saint.php?n=622 |title=NUESTRA SEÑORA DEL PILAR (OUR LADY OF THE PILLAR) |access-date=2007-10-25 |archive-date=2017-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171120055650/https://www.catholicnewsagency.com/saint.php?n=622 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; medtem ko je bil globoko v molitvi ob bregovih reke Ebro, prikazala Jezusova Mati in mu dala jaspisov steber ter mu naročila, naj zgradi cerkev v njeno čast: »Ta kraj bo moja hiša, ta podoba in steber pa bosta naslov in oltar templja, ki ga boš zgradil«.&lt;ref&gt;''City of God'', The Coronation, Book One, Part III, Book VII, Chapter XVI, Paragraph 352, Page 325. ISBN 978-0895558251&lt;/ref&gt;

=== Prva kapela ===
Približno leto po prikazovanju naj bi Jakob dal zgraditi majhno kapelo v Marijino čast, prvo cerkev, ki ji je bila kdaj posvečena. Ko se je Jakob vrnil v [[Jeruzalem]], ga je [[Herod Agripa I.]] okoli leta 44 n. št. usmrtil kot prvega apostola, ki je bil mučen zaradi svoje vere. Več njegovih učencev je njegovo telo odneslo in ga vrnilo v Španijo za dokončni pokop. Ta prva kapela je bila sčasoma uničena skupaj z različnimi drugimi krščanskimi svetišči, vendar sta kip in steber ostala nedotaknjena pod zaščito prebivalcev Zaragoze.&lt;ref name=&quot;Aradi&quot;&gt;Zsolt Aradi  [http://www.catholicculture.org/library/view.cfm?recnum=2983 The Virgen Del Pilar] on Catholic culture.&lt;/ref&gt;

=== Razširitve ===
==== Romanska cerkev ====
[[File:Templo mudéjar del Pilar en 1647.jpg|thumb|Mudéjar cerkev Stebra leta 1647, delo Juana Bautiste Martíneza del Maza]]

Na tem mestu so bile skozi leta zgrajene številne cerkve. Majhna kapela, ki jo je zgradil sveti Jakob, je kasneje v času [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] postala [[bazilika (zgradba)| baziliki]] podoben ograjen prostor, ki je bil nato preoblikovan v romanski, nato v gotski in nato v mudéjarski slog.&lt;ref name=&quot;Juan&quot;&gt;Juan Antonio Gracia Gimeno. ''The Pillar of Saragossa'' Editorial Escudo de Ora. S.A., {{ISBN|84-378-1301-8}}&lt;/ref&gt; Čaščena svetišča v Zaragozi izvirajo iz časa krščanske [[rekonkvista|rekonkviste]] kralja [[Alfonz I. Aragonski|Alfonza I.]] leta 1118.&lt;ref&gt;[http://plato.stanford.edu/entries/ibn-bajja/ Ibn Bajja], ''Stanford Encyclopedia of Philosophy''.&lt;/ref&gt; Cerkev v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] je bila zgrajena pod pontifikatom Pedra de Librane, ki mu pripisujejo tudi najstarejše pisno pričevanje o Devici Mariji v Zaragozi. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] na južni steni te romanske cerkve še vedno stoji.

==== Gotska cerkev ====
[[File:Zaragoza - Vista - El Pilar y el Ebro.jpg|thumb|Bazilika Stebra leta 1806, preden so bili štirje visoki neo-mudéjarski [[zvonik]]i večinoma dokončani leta 1872. Oglati stolpi, ki poudarjajo zunanji volumen, izvirajo iz 20. stoletja in so bili dokončani šele leta 1961. Grafika Roberta Daudeta in Louis-Françoisa Lejeunea.]]

Romanska cerkev je bila leta 1434 poškodovana v požaru, zato se je začela obnova v [[Mudéjar arhitektura v Aragoniji|mudéjarskem gotskem slogu]]. Cerkev v gotskem slogu je bila zgrajena v 15. stoletju, vendar je le nekaj njenih delov ostalo nedotaknjenih ali pa so bili kasneje obnovljeni, vključno s kornim stojalom in oltarjem iz [[alabaster|alabastra]], ki ga je izdelal Damián Forment.&lt;ref name=Turespana&gt;{{Cite web |url=https://www.spain.info/en_US/que-quieres/arte/monumentos/zaragoza/basilica_de_nuestra_senora_del_pilar.html |title=&quot;Nuestra Señora del Pilar Basilica&quot;, Turespaña |access-date=2018-06-07 |archive-date=2018-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180525105539/http://www.spain.info/en_US/que-quieres/arte/monumentos/zaragoza/basilica_de_nuestra_senora_del_pilar.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Obstoječa cerkev ====
[[File:Detalle de la Regina Martyrum.jpg|thumb|Detajl freske ''Kraljica mučencev'' v kupoli, ki jo je naslikal [[Francisco Goya]]]]

Sedanja prostorna cerkev v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] se je začela leta 1681 graditi pod vodstvom španskega kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]] in je bila dokončana leta 1686. Zgodnje gradnje je nadzoroval Felipe Sánchez, kasneje pa jih je preuredil Francisco Herrera mlajši pod vodstvom Janeza Avstrijskega mlajšega.&lt;ref&gt;[http://www.newadvent.org/cathen/07295a.htm Francisco Herrera (el Mozo, the Younger)] in ''Catholic Encyclopedia''.&lt;/ref&gt; Leta 1725 se je ''cabildo'' v Zaragozi odločil spremeniti videz Svete kapele in naročil arhitektu Venturi Rodríguezu, ki je stavbo preoblikoval v sedanje dimenzije 130 metrov v dolžino in 67 metrov v širino, z enajstimi kupolami in štirimi stolpi. Najbolj obiskano območje je vzhodni del kapele, saj je tu zgrajena Sveta kapela Venture Rodrígueza (1754), v kateri hrani čaščeno podobo Device Marije. Okoli Svete kapele so oboki ali kupole, poslikane s freskami [[Francisco Goya|Francisca Goye]]: ''Kraljica mučencev'' in ''Čaščenje Božjega imena''. Pozlačeno prevleko in druge okraske po celotni stavbi je zasnoval in nadzoroval Goyev oče José.&lt;ref&gt;Connell, Evan S., Francisco Goya: A Life. New York: Counterpoint, 2004. {{ISBN|978-1-58243-307-3}}&lt;/ref&gt; Do leta 1718 so bili oboki cerkve poslikani. Vendar pa so bili ti oboki dokončani šele leta 1872, ko sta bila dokončana glavna kupola in zadnji zvonik.

Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] 1936–1939 so na cerkev padle tri bombe, vendar nobena ni eksplodirala. Dve od njih sta še vedno razstavljeni v baziliki.

Med pomembnejše zborovodje spada baročni skladatelj Joseph Ruiz Samaniego.

== Steber in podoba ==
[[File:Basilica of Our Lady of the Pillar and the Ebro River, Zaragoza.jpg|thumb|Bazilika, pogled z druge strani reke Ebro]]

Kip je lesen in visok 39 cm ter stoji na [[jaspis]]ovem stebru. Izročilo o svetišču El Pilar, kot ga je Gospa podala v prikazanju sestri Mariji Agredi in je omenjeno v delu Mistično mesto božje, pravi, da so angeli ponoči na oblaku odnesli Gospo v Zaragozo. Med potovanjem so angeli zgradili marmorni steber in miniaturno podobo Gospe. Gospa je sporočilo dala svetemu Jakobu in dodala, da naj bi na mestu, kjer se je zgodilo prikazanje, zgradili cerkev. Steber in podoba naj bi bila del glavnega oltarja. Podoba je bila leta 1905 kronana s krono, ki jo je zasnoval markiz Griñi, in je bila ocenjena na 450.000 pezet.&lt;ref name=&quot;CATEN&quot;&gt;[http://www.newadvent.org/cathen/12083b.htm Nuestra Señora Del Pilar] on Catholic encylopedeia.&lt;/ref&gt;

== Razporeditev ==
Stavba, ki jo je mogoče videti z bližnje reke Ebro, je velik pravokotnik z glavno in dvema stranskima ladjama, z dvema drugima kapelama, v celoti zidanima, kar daje celoti tipičen aragonski pridih. Osvetljujejo jo veliki okuli, značilni za spomenike v regiji od 17. stoletja naprej. Dvanajst ogromnih stebrov podpira oboke ladje in stranskih ladij; celota je pokrita s kupolami, prav tako kapele.

Kapele v baziliki so:
*Kapela rožnega venca
*Kapela Joahima
*Kapela svetega Lorenza (Lorenza)
*Kapela svetega Pedra de Arbuésa
*Kapela svetega Braulija
*Kapela svetega Antona
*Kapela svetega Jožefa
*Kapela svete Ane
*Kapela svetega Janeza

== Orgle in glasba ==
Prve [[orgle]] je leta 1463 zgradil Enrique de Colonia. Leta 1537 je Martín de Córdoba zgradil še ene z namenom, da bi konkuriral tistim v La Seo.

Guillermo de Lupe in njegov sin Gaudioso sta med letoma 1595 in 1602 prenovila večje orgle; enako je storil za orgle v katedrali Odrešenika v Zaragozi leta 1577.

Leta 1657 je bilo v cerkvi več orgel, različnih velikosti in z različnimi možnostmi. Posledično je glasbena dejavnost dosegla vrhunec v španski zlati dobi; vendar je proti koncu 19. stoletja začela upadati.

V srednjem veku je ministrant spremljal pevce z dulcianom. Polifonija v stolnici-baziliki Naše Gospe od Stebra je bila prvič dokumentirana sredi 17. stoletja, izvajala sta jo tenor in ''contrabajón''. Konec 17. stoletja se je orkester, sestavljen iz minstrantov, strinjal, da bo delal za cerkev Santa María la Mayor, predhodnico stolnice-bazilike.

== El Pilar in španska identiteta ==
Praznik Gospe od Stebra, ki slavi prvo prikazovanje Marije Hispanoameričanom, je 12. oktobra. To sovpada z ''Día de la Hispanidad'' in datumom Kolumbovega odkritja Novega sveta. Vsak narod hispanskega kolonialnega izvora je daroval nacionalna oblačila za kip Device Marije iz 15. stoletja, ki je v kapeli. Papež Janez Pavel II. je med obema obiskoma bazilike pohvalil ''El Pilar'' kot »Mater hispanskih ljudstev«.

Leta 1904 je bila razglašena za ''Bien de Interés Cultural''.

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
* ANSÓN NAVARRO, Arturo y Belén Boloqui Larraya, «Zaragoza Barroca», en Guillermo Fatás Cabeza (coord.), ''Guía histórico-artística de Zaragoza'', Zaragoza, Institución «Fernando el Católico»; Ayto. de Zaragoza, 2008, 4.ª ed. revisada y ampliada, págs. 249–327. ''Cfr.'' especialmente la sección «Basílica de Nuestra Señora del Pilar», págs. 287–322.— {{ISBN|978-84-7820-948-4}}.
* [http://www.enciclopedia-aragonesa.com/voz.asp?voz_id=10191&amp;tipo_busqueda=1&amp;nombre=Pilar&amp;categoria_id=&amp;subcategoria_id=&amp;conImagenes= «El Pilar»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180823214026/http://www.enciclopedia-aragonesa.com/voz.asp?voz_id=10191&amp;tipo_busqueda=1&amp;nombre=Pilar&amp;categoria_id=&amp;subcategoria_id=&amp;conImagenes= |date=2018-08-23 }}, ''Gran Enciclopedia Aragonesa'' (en línea). &lt;nowiki&gt;[Consulta:22-7-2008]&lt;/nowiki&gt;
* NOUGUÉS SECALL, Mariano, [https://books.google.com/books?id=AbWCnObfOC4C&amp;dq=%22consagrada+con+grandes+milagros,+desde+los+tiempos+de+la+primitiva+iglesia%22&amp;pg=PA195 ''Historia crítica y apologética de la Virgen nuestra señora del Pilar de Zaragoza y de su templo y tabernáculo desde el siglo I hasta nuestros días''], Madrid, Alejandro Gómez Fuentenebro, 1862.
* ORTIZ ALBERO, Miguel Ángel, Julián Pelegrín Campo y María Pilar Rivero Gracia, ''El Pilar desconocido'', Zaragoza, Heraldo de Aragón, 2006, pág. 13.—D. L. Z-2597-06. {{OCLC|433533535}}
* RINCÓN GARCÍA, Wifredo, ''El Pilar de Zaragoza'', Zaragoza, Everest, 2000. {{ISBN|84-241-0044-1}}.
* RISCO, Manuel, [https://books.google.com/books?id=RcQPAAAAIAAJ&amp;pg=PP11 ''España Sagrada, t. XXX. Contiene el estado antiguo de la Santa Iglesia de Zaragoza &lt;nowiki&gt;[...]&lt;/nowiki&gt; y una colección de las epístolas de San Braulio &lt;nowiki&gt;[...]&lt;/nowiki&gt;''], Madrid, Antonio de Sancha, 1775.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Catedral-Basílica de Nuestra Señora del Pilar de Zaragoza}}
* [https://catedraldezaragoza.es/basilica/ Spletna stran bazilike]
* [https://web.archive.org/web/20041010020118/http://www.cabildodezaragoza.org/basilica/home.htm Basilica del Pilar de Zaragoza]
* [https://rutamariana.com/en/inicio-english/ Marian Route in art]

[[Kategorija:Zaragoza]]
[[Kategorija:Stolnice v Španiji]]
[[Kategorija:Bazilike v Španiji]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1961]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1686]]</text>
      <sha1>ch3anpgspxy9qx5ra3i4celur2xoq6d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metod Berlec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597479</id>
    <revision>
      <id>6686552</id>
      <parentid>6669953</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np</comment>
      <origin>6686552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6816" sha1="jnwebbdl3w83gc4u21ktoq6mjwv2eix" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Metod Berlec''', [[Slovenci|slovenski]] elektrotehnik energetik, [[Novinarstvo|novinar]], [[geograf]], [[publicist]], [[sociolog]], [[zgodovinar]] in [[urednik]], * [[1970]], [[Ljubljana]]. 

Najbolj znan je kot glavni in odgovorni urednik političnega tednika ''[[Demokracija (revija)|Demokracija]]'' in voditelj oddaje ''Beremo'' na [[Nova24TV]].

== Življenje ==
Berlec se je rodil leta 1970 in odraščal v Kamniku. Po končani osnovni šoli se je naprej izučil za elektrikarja energetika. Kot tak je eno leto delal v Centralnih delavnicah TOZD Moste. Kasneje je postal elektrotehnik energetik. Kot zadnja generacija slovenskih fantov v tedanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je služil vojsko, in sicer v [[Sombor|Somborju]] in [[Priština|Prištini]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Veliko priznanje za tednik Demokracija: njen urednik dr. Metod Berlec prejel častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke!|url=https://demokracija.si/fokus/veliko-priznanje-za-tednik-demokracija-njen-urednik-dr-metod-berlec-prejel-castno-priznanje-boruta-meska-za-posebne-dosezke/|website=Demokracija|date=2022-12-08|accessdate=2026-01-25|language=sl|last=}}&lt;/ref&gt; Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 1999 diplomiral iz zgodovine in geografije ter postal profesor zgodovine in geografije. Nato je poučeval na osnovni šoli v bližini Ljubljane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Metod Berlec: »Grozi nam izumrtje!«|url=https://www.slovenec.org/2025/06/17/dr-metod-berlec-grozi-nam-izumrtje/|website=Slovenec|date=2025-06-17|accessdate=2026-01-25|first=Igor|last=Gošte}}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] doktoriral iz sociologije z disertacijo z naslovom ''Pomen in vloga nacionalne države v globaliziranem svetu''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glavni in odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec je doktoriral: »Vesel sem novih spoznanj!«|url=https://kuloar.si/domovina/glavni-in-odgovorni-urednik-demokracije-metod-berlec-je-doktoriral-vesel-sem-novih-spoznanj/|website=Kuloar|date=2022-06-10|accessdate=2026-01-25|language=sl-SI|last=}}&lt;/ref&gt;

=== Novinarska in uredniška kariera ===
Berlec je novinarsko pot začel leta 2001 pri tedniku ''Mag'', kjer je deloval v uredništvu pod vodstvom [[Danilo Slivnik|Danila Slivnika]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Istega leta se je pridružil tedniku ''Demokracija'', kjer je sprva opravljal funkcijo namestnika glavnega in odgovornega urednika, leta 2002 pa je postal glavni in odgovorni urednik. V tej vlogi je bil večkrat obravnavan pred [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], ki je leta 2008 razsodilo, da je objavil plagiat,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Boris Vezjak proti odgovornemu uredniku tednika Demokracija Metodu Berlecu – Novinarsko častno razsodišče |website=Novinarsko častno razsodišče |url=https://razsodisce.org/2008/12/boris-vezjak-proti-odgovornemu-uredniku-tednika-demokracija-metodu-berlecu/ |language=sl |accessdate=2026-01-25}}&lt;/ref&gt; v kasnejših primerih pa je ugotovilo več kršitev novinarskega kodeksa v zvezi z objavljanjem težkih obtožb posameznikov brez zadostnega preverjanja informacij.&lt;ref name=&quot;o548&quot;&gt;{{cite web |title=Berlec, Novković in Šurla kršili novinarski kodeks |website=siol.net |date=2009-12-09 |url=https://siol.net/novice/slovenija/berlec-novkovic-in-surla-krsili-novinarski-kodeks-219391 |language=sl |access-date=2026-01-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;k100&quot;&gt;{{cite web |title=Franci Perčič proti Metodu Berlecu, glavnemu in odgovornemu uredniku in novinarju časopisa Demokraci |publisher= |url=https://razsodisce.org/2009/12/franci-percic-proti-metodu-berlecu-glavnemu-in-odgovornemu-uredniku-in-novinarju-casopisa-demokraci/ |accessdate=2026-01-25|website=Novinarsko častno razsodišče}}&lt;/ref&gt;

Funkcijo urednika je opravljal do leta 2018, ko ga je nasledil [[Jože Biščak]], nato pa je leta 2022 ponovno prevzel vodenje tednika. V obdobju svojega delovanja je bil tudi direktor založbe Nova obzorja, ki izdaja tednik ''Demokracija''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Poleg uredniškega dela je Metod Berlec tudi televizijski voditelj. Na televiziji Nova24TV vodi pogovorno oddajo ''Beremo'', v kateri predstavlja in komentira knjige s področja politike, zgodovine in družboslovja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(INTERVIEW) Dr Metod Berlec: “The concept of the nation-state in the 21st century is facing numerous global and non-global factors that affect its functioning”|url=https://demokracija.eu/top2/interview-dr-metod-berlec-the-concept-of-the-nation-state-in-the-21st-century-is-facing-numerous-global-and-non-global-factors-that-affect-its-functioning/|website=Demokracija|date=2024-08-28|accessdate=2026-01-25|last=LK}}&lt;/ref&gt;

=== Javna dejavnost ===
Berlec je aktiven v civilnodružbenih in strokovnih organizacijah. Je član Zveze novinarjev in publicistov, Združenja slovenskih domoljubnih novinarjev, Zveze za vrednote slovenske samostojnosti ter sveta Inštituta Jožeta Pučnika.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Čeprav Berlec ni aktiven politik, vpliva na politično sceno kot publicist in kolumnist. Znan je po kritikah levo usmerjenih politikov; denimo aprila 2016 je na protestnem shodu SDS-ovega Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije nagovoril udeležence glede domnevnih nesprejemljivih kadrovskih menjav v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Metod Berlec: Kadrovanje vlade je sporno in za interese slovenskih državljanov škodljivo|url=https://www.sds.si/novica/metod-berlec-kadrovanje-vlade-je-sporno-in-za-interese-slovenskih-drzavljanov-skodljivo/|website=SDS|accessdate=2026-01-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Priznanja ===
Leta 2022 je Berlec prejel častno priznanje Boruta Meška za posebne novinarske dosežke, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Zasebno ===
Z družino živi v Kamniku.

== Izbrana bibliografija ==

* Koalicija Demos in njena vloga, Kamnik: 1998 {{COBISS|ID=9989218}}
* Geografija Zahodnoposavskega hribovja, Kamnik: 1999 {{COBISS|ID=11969890}}
* Pomen in vloga nacionalne države v globaliziranem svetu, Kamnik: 2022 {{COBISS|ID=111073795}}
* Za demokratično in evropsko Slovenijo!, Ljubljana: 2022 {{COBISS|ID=101851139}}
* Nacionalne države na udaru globalizacije: pomen in vloga nacionalne države v globaliziranem svetu, Ljubljana: 2024 {{COBISS|ID=188109315}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berlec, Metod}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>jnwebbdl3w83gc4u21ktoq6mjwv2eix</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Formula 1 sezona 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597565</id>
    <revision>
      <id>6686645</id>
      <parentid>6680711</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:58:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Koledar dirk */ dp</comment>
      <origin>6686645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26475" sha1="jd88q664l02mss23efy012ia8i4muwf" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Motorsport current event.svg}}
'''Sezona Formule 1 2026''' je šestinsedemdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule]] 1 pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[8. marec|8. marca]] [[2026]] z dirko za {{Vn|Avstralije|2026}}, končala pa se bo [[6. december|6. decembra]] 2026 z dvaindvajseto dirko sezone za {{Vn|Abu Dabija|2026}}.

==Dirkači in moštva==
{{Glava za dirkače in moštva F1|2026}}
|-
| data-sort-value=&quot;Alpine&quot;| {{flagg|cnxa|France}}[[BWT (company)|BWT]] Alpine Formula One Team&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://www.bwt-wam.com/it/azienda/a-proposito-di-bwt/bwt-and-alpine-f1/|title=BWT and Alpine F1 team combine forces in strategic partnership aimed at sustainability drive|publisher=BWT|date=11 February 2022|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220211164813/https://www.bwt-wam.com/it/azienda/a-proposito-di-bwt/bwt-and-alpine-f1/ |archive-date=11 February 2022 |access-date=24 April 2024}}&lt;/ref&gt;
! [[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
| [[Alpine A526|A526]]&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Forbes |first1=Gonzalo |title=Alpine already working in wind tunnel on 2026 |url=https://www.autohebdof1.com/news/f1/alpine-already-working-in-wind-tunnel-on-2026.html |access-date=25 November 2025 |work=Auto Hebdo |date=8 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| Mercedes&lt;ref name=&quot;RenaultShutdown&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-confirm-they-are-to-shut-down-works-engine-programme-at-the-end-of.2Bcubn03U8oaIOMFVggZDl|title=Alpine confirm they are to shut down works engine programme at the end of 2025|work=Formula 1|date=30 September 2024|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240930161623/https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-confirm-they-are-to-shut-down-works-engine-programme-at-the-end-of.2Bcubn03U8oaIOMFVggZDl |archive-date=30 September 2024 |access-date=30 September 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AlpineMercedes&quot;&gt;{{Cite news|date=12 November 2024|title=Alpine to use Mercedes power units and gearboxes from 2026 |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-to-use-mercedes-power-units-and-gearbox-from-2026.5jzzbQeHx7aPT3hoP5hRtc |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241112114125/https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-to-use-mercedes-power-units-and-gearbox-from-2026.5jzzbQeHx7aPT3hoP5hRtc |archive-date=12 November 2024 |access-date=12 November 2024}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|10&lt;br/&gt;43
|{{flagg|cnxa|France}}[[Pierre Gasly]]&lt;br/&gt;{{nowrap|{{flagg|cnxa|Argentina}}[[Franco Colapinto]]}}
|-
| data-sort-value=&quot;Aston Martin&quot;|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Aston Martin [[Saudi Aramco|Aramco]] Formula One Team&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Honda to make full-scale F1 return in 2026 as they join forces with Aston Martin|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/breaking-honda-to-make-full-scale-f1-return-in-2026-as-they-join-forces-with.WlzHSedIbSrZpXEXdC5QQ |date=24 May 2023 |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240411163915/https://www.formula1.com/en/latest/article/breaking-honda-to-make-full-scale-f1-return-in-2026-as-they-join-forces-with.WlzHSedIbSrZpXEXdC5QQ |archive-date=11 April 2024 |access-date=5 July 2024}}&lt;/ref&gt;
! [[Aston Martin F1|Aston Martin Aramco]]-[[Honda in Formula One|Honda]]
| [[Aston Martin AMR26|AMR26]]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Jak Crawford to drive in maiden FP1 at Mexico City Grand Prix |url=https://www.astonmartinf1.com/en-GB/news/announcement/jak-crawford-to-drive-in-maiden-fp1-at-mexico-city-grand-prix |website=Aston Martin F1 |access-date=25 November 2025}}&lt;/ref&gt;
| [[Honda V6 hybrid Formula One power unit|Honda RA626H]]&lt;ref name=&quot;AstonHondaSky&quot;&gt;{{cite news |title=Aston Martin confirm Honda as F1 engine partner from 2026 as Japanese manufacturer makes official return to sport |url=https://www.skysports.com/f1/news/12477/12887654/aston-martin-confirm-honda-as-f1-engine-partner-from-2026-as-japanese-manufacturer-makes-official-return-to-sport |access-date=8 February 2024 |work=Sky Sports |date=24 May 2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230524092225/https://www.skysports.com/f1/news/12477/12887654/aston-martin-confirm-honda-as-f1-engine-partner-from-2026-as-japanese-manufacturer-makes-official-return-to-sport |archive-date=24 May 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=Vinel |first=Ben |date=20 January 2026 |title=Honda launches F1 2026 power unit in new partnership with Aston Martin |url=https://www.motorsport.com/f1/news/honda-f1-2026-aston-martin-power-unit/10791254/ |work=Motorsport |access-date=20 January 2026}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
| style=&quot;text-align:center&quot; |14&lt;br/&gt;18
|{{flagg|cnxa|Spain}}[[Fernando Alonso]]&lt;br/&gt;{{flagg|cnxa|Canada}}[[Lance Stroll]]
|-
| data-sort-value=&quot;Williams&quot;|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Atlassian]] Williams F1 Team&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mann-Bryans |first=Mark |title=Record title sponsorship for Williams F1 as Atlassian deal announced |url=https://www.autosport.com/f1/news/record-title-sponsorship-for-williams-f1-as-atlassian-deal-announced/10695069/ |access-date=11 February 2025 |work=[[Autosport]] |date=11 February 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250211134608/https://www.autosport.com/f1/news/record-title-sponsorship-for-williams-f1-as-atlassian-deal-announced/10695069 |archive-date=11 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://www.williamsf1.com/evolution-of-an-icon |title=Evolution of an icon |work=Williams F1 Team |date=3 November 2025 |access-date=3 November 2025}}&lt;/ref&gt;
![[Williams Racing|Atlassian Williams]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
| FW48&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 Pre-Season Testing Dates and Calendar Update Confirmed |url=https://www.williamsf1.com/posts/6b16cc71-b1a3-457c-8801-26590ae0bcd3/2026-pre-season-testing-dates-and-calendar-update-confirmed |website=Atlassian Williams Racing |access-date=25 November 2025 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| Mercedes&lt;ref&gt;{{cite news |last=Baldwin |first=Alan |editor-last1=Sarkar |editor-first1=Pritha |title=Williams F1 team to use Mercedes engines until at least 2030 |url=https://www.reuters.com/sports/motor-sports/williams-f1-team-use-mercedes-engines-until-least-2030-2024-01-08/ |access-date=8 February 2024 |work=Reuters |date=8 January 2024}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|23&lt;br/&gt;55
|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Thailand}}[[Alexander Albon]]&lt;br/&gt;{{flagicon|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]]
|-
| data-sort-value=&quot;Audi&quot;|{{flagg|cnxa|Germany}}Audi [[Revolut]] F1 Team&lt;ref name=&quot;AudiExpands&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=van Denderen |first1=Ludo |title=Bad news for Swiss F1 fans: Audi opts for German national anthem |url=https://www.gpblog.com/en/news/audi-lets-sauber-race-under-german-flag.html |access-date=14 May 2024 |work=GPBlog |date=2 April 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617061201/https://www.gpblog.com/en/news/audi-lets-sauber-race-under-german-flag.html |archive-date=17 June 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=Noble |first=Jon |title= Audi reveals new title sponsor for its F1 debut |url= https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-title-sponsor-for-its-f1-debut/ |work=The Race |date= 30 July 2025 |access-date=30 July 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250730082205/https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-title-sponsor-for-its-f1-debut |archive-date=30 July 2025}}&lt;/ref&gt;
! [[Audi in Formula One|Audi]]
| [[Audi R26|R26]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=12 November 2025 |title=Audi reveals new concept livery for its F1 debut in 2026 |url=https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-concept-livery-for-its-f1-debut-in-2026/ |access-date=12 November 2025 |website=The Race |language=en}}&lt;/ref&gt;
| Audi AFR 26 Hybrid&lt;ref name=&quot;AudiExpands&quot;&gt;{{cite news |title=Audi expands commitment to Formula 1 with 100% takeover of Sauber |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/audi-expands-commitment-to-formula-1-with-100-takeover-of-sauber.4g5fNv9jl03sw5btt4LuSw |access-date=7 May 2024 |work=Formula 1 |date=8 March 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240322022125/https://www.formula1.com/en/latest/article/audi-expands-commitment-to-formula-1-with-100-takeover-of-sauber.4g5fNv9jl03sw5btt4LuSw |archive-date=22 March 2024}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|5&lt;br/&gt;27
|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Brazil}}[[Gabriel Bortoleto]]}}&lt;br/&gt;{{flagg|cnxa|Germany}}[[Nico Hülkenberg]]
|-
| data-sort-value=&quot;Cadillac&quot;|{{flagg|cnxa|United States}}Cadillac Formula 1 Team&lt;ref name=&quot;Cadillac&quot;&gt;{{Cite press release |title=Statement on General Motors application to join FIA Formula One World Championship in 2026|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/statement-on-general-motors-application-to-join-fia-formula-one-world.69uoRF1uwHwXkr4efkpnhc |access-date=25 November 2024|date=25 November 2024|work=Formula 1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20241125183206/https://www.formula1.com/en/latest/article/statement-on-general-motors-application-to-join-fia-formula-one-world.69uoRF1uwHwXkr4efkpnhc|archive-date=25 November 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cadillac GM&quot;&gt;{{Cite press release |date=25 November 2024 |title=General Motors launches Cadillac Formula 1 Team and power unit |url=https://news.gm.com/home.detail.html/Pages/news/us/en/2024/nov/1125-f1.html |url-status=live |access-date=25 November 2024 |work=General Motors|archive-url=https://web.archive.org/web/20241126112427/https://news.gm.com/home.detail.html/Pages/news/us/en/2024/nov/1125-f1.html|archive-date=26 November 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CadillacApproved&quot;&gt;{{Cite news |title=Cadillac receive final approval to join F1 grid in 2026 |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/cadillac-receive-final-approval-to-join-formula-1-grid-in-2026-as-11th-team.1saxQLtLPc7k9TFl4eNrQN |access-date=7 March 2025 |date=7 March 2025 |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250307165811/https://www.formula1.com/en/latest/article/cadillac-receive-final-approval-to-join-formula-1-grid-in-2026-as-11th-team.1saxQLtLPc7k9TFl4eNrQN |archive-date=7 March 2025}}&lt;/ref&gt;
! [[Cadillac in Formula One|Cadillac]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| TBA
|Ferrari&lt;ref name=&quot;Cadillac-Ferrari&quot;&gt;{{Cite news|title=Ferrari enters a multi-year agreement with Andretti Formula Racing |url=https://www.ferrari.com/en-EN/corporate/articles/ferrari-enters-a-multi-year-agreement-with-andretti-formula-racing |date=10 December 2024 |access-date=10 December 2024 |work=Ferrari |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241210145151/https://www.ferrari.com/en-EN/corporate/articles/ferrari-enters-a-multi-year-agreement-with-andretti-formula-racing |archive-date=10 December 2024 }}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|11&lt;br/&gt;77
|{{Flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]]&lt;br/&gt;{{Flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]
|-
| data-sort-value=&quot;Ferrari&quot;|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia Ferrari [[HP Inc.|HP]]&lt;ref&gt;{{cite press release |title=Ferrari and HP Announce a Title Partnership |url=https://press.hp.com/us/en/press-kits/2024/scuderia-ferrari-hp.html |work=HP |date=24 April 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718101303/https://www.hp.com/us-en/newsroom/press-kits/2024/scuderia-ferrari-hp.html |archive-date=18 July 2024 |access-date=24 April 2024}}&lt;/ref&gt;
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Ferrari SF-26|SF-26]]&lt;ref&gt;{{cite news |last=Cleeren |first=Filip |date=9 January 2026 |title=Ferrari reveals name for pivotal 2026 F1 car |url=https://motorsport.com/f1/news/ferrari-reveals-name-of-2026-f1-car/10788955/ |work=Motorsport |access-date=9 January 2026 }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| Ferrari&lt;ref name=&quot;TheRaceUntil2026&quot;&gt;{{cite news |title=What engine every F1 team is using for 2026 rules |url=https://www.the-race.com/formula-1/2026-f1-team-engines/ |access-date=16 October 2025 |work=The Race |date=26 August 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250920181834/https://www.the-race.com/formula-1/2026-f1-team-engines |archive-date=20 September 2025}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|16&lt;br/&gt;44
|{{flagg|cnxa|Monaco}}[[Charles Leclerc]]&lt;br/&gt;{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lewis Hamilton]]
|-
| data-sort-value=&quot;Haas&quot;|{{flagg|cnxa|United States}}[[Toyota Gazoo Racing|TGR]] Haas F1 Team&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |date=4 December 2025 |last=Mitchell-Malm |first=Scott |title=Bigger Toyota deal prompts Haas rebrand for F1 2026 |url=https://www.the-race.com/formula-1/bigger-toyota-deal-prompts-haas-rebrand-for-f1-2026/ |access-date=4 December 2025 |website=The Race |language=en}}&lt;/ref&gt;
! [[Haas F1 Team|Haas]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|VF-26&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| Ferrari&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Haas to stick with Ferrari amid engine crisis|url=http://www.grandprix.com//news/haas-to-stick-with-ferrari-amid-engine-crisis.html|date=30 August 2020|access-date=30 August 2020|work=Grand Prix|archive-date=30 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200830231958/http://www.grandprix.com//news/haas-to-stick-with-ferrari-amid-engine-crisis.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=McDonagh |first=Connor |title=Haas extend Ferrari technical partnership until the end of 2028 F1 season |url=https://www.crash.net/f1/news/1052251/1/haas-extend-ferrari-technical-partnership-until-end-2028-f1-season |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240716124119/https://www.crash.net/f1/news/1052251/1/haas-extend-ferrari-technical-partnership-until-end-2028-f1-season |archive-date=16 July 2024 |access-date=16 July 2024 |work=Crash |date=16 July 2024}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|31&lt;br/&gt;87
|{{flagg|cnxa|France}}[[Esteban Ocon]]&lt;br/&gt;{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Oliver Bearman]]
|-
| data-sort-value=&quot;McLaren&quot;|{{nowrap|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}McLaren [[Mastercard]] F1 Team}}&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Smith |first=Luke |date=27 August 2025 |title=Why McLaren F1 finally said yes to Mastercard after a decade without a title sponsor |url=https://www.nytimes.com/athletic/6578523/2025/08/27/mclaren-mastercard-f1-title-sponsor/ |url-access=registration |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20250827153641/https://www.nytimes.com/athletic/6578523/2025/08/27/mclaren-mastercard-f1-title-sponsor/ |archive-date=27 August 2025 |access-date=27 August 2025 |work=[[The New York Times]] |department=[[The Athletic]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;row&quot; nowrap | [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
|[[McLaren MCL40|MCL40]]&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |user=mclarenf1 |postid=DTzeD-ICARm |date=22 January 2026 |title=We can't wait to meet you |access-date=22 January 2026}}&lt;/ref&gt;
| Mercedes&lt;ref&gt;{{Cite web |title=McLaren Formula 1 Team and Mercedes-Benz renew power unit agreement until 2030 |url=https://www.mclaren.com/racing/formula-1/2023/mclaren-formula-1-team-and-mercedes-benz-renew-power-unit-agreement-until-2030/ |access-date=22 December 2025 |website=[[McLaren]] |date=24 November 2023}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|1&lt;br/&gt;81
|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lando Norris]]&lt;br/&gt;{{flagg|cnxa|Australia}}[[Oscar Piastri]]
|-
| data-sort-value=&quot;Mercedes&quot;|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Germany}}Mercedes-AMG [[Petronas]] Formula One Team}}&lt;ref&gt;{{cite news |last=Noble |first=Jonathan |title=Mercedes signs early Petronas deal extension ahead of new F1 2026 rules |url=https://us.motorsport.com/f1/news/mercedes-signs-early-petronas-deal-extension-ahead-of-new-f1-2026-rules/10375423/ |access-date=24 April 2024 |work=[[Motorsport.com]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220928082507/https://www.motorsport.com/f1/news/mercedes-signs-early-petronas-deal-extension-ahead-of-new-f1-2026-rules/10375422/ |archive-date=28 September 2022 |date=28 September 2022}}&lt;/ref&gt;
! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Mercedes W17|F1 W17]]&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Mee |first1=Lydia |title=Mercedes announces W17 livery reveal date and 2026 F1 season launch event |url=https://www.motorsport.com/f1/news/mercedes-announces-w17-livery-reveal-date-and-2026-f1-season-launch-event/10788127/ |access-date=5 January 2026 |work=Motorsport.com}}&lt;/ref&gt;
| Mercedes&lt;ref name=&quot;TheRaceUntil2026&quot;/&gt; 
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|12&lt;br/&gt;63
|{{flagicon image|Flag of Italy.svg}} [[Kimi Antonelli]]&lt;br/&gt;{{flagicon image|Flag of the United Kingdom.svg}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]]
|-
| data-sort-value=&quot;Racing Bulls&quot;|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Italy}}[[Visa Inc.|Visa]] [[Cash App]] Racing Bulls Formula One Team}}&lt;ref&gt;{{cite news|access-date=25 January 2024|date=24 January 2024|title=AlphaTauri's new name for 2024 is confirmed|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.alphatauri-rebrand-confirmed-for-2024-season-as-new-team-name-revealed.4xAWHWI66d5L9mFELLGb6J.html|work=Formula 1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240319201242/https://www.formula1.com/en/latest/article/alphatauri-rebrand-confirmed-for-2024-season-as-new-team-name-revealed.4xAWHWI66d5L9mFELLGb6J|archive-date=19 March 2024}}&lt;/ref&gt;
![[Racing Bulls]]-[[Red Bull Powertrains|Red Bull Ford]]
|{{nowrap|VCARB 03&lt;ref&gt;{{cite web |title=Racing Bulls VCARB 03 livery reveal: British teenager Arvid Lindblad hails 'surreal moment' ahead of rookie F1 season |url=https://www.skysports.com/f1/news/12433/13494645/racing-bulls-vcarb-03-livery-reveal-british-teenager-arvid-lindblad-hails-surreal-moment-ahead-of-rookie-f1-season |website=Sky Sports |access-date=16 January 2026 |date=16 January 2026}}&lt;/ref&gt;}}
| {{nowrap|Red Bull Ford DM01&lt;ref name=&quot;FordBull&quot;&gt;{{Cite press release |date=3 February 2024 |title=Ford Returns To Formula 1; Strategic Partner To Oracle Red Bull Racing For 2026 Season And Beyond {{!}} Ford Media Center |url=https://media.ford.com/content/fordmedia/fna/us/en/news/2023/01/03/ford-returns-to-formula-1--strategic-partner-to-oracle-red-bull-.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204013314/https://media.ford.com/content/fordmedia/fna/us/en/news/2023/01/03/ford-returns-to-formula-1--strategic-partner-to-oracle-red-bull-.html |archive-date=4 February 2023 |access-date=8 May 2024 |work=Ford |quote=Red Bull Ford will provide the power units for both the Oracle Red Bull Racing and Scuderia AlphaTauri teams from 2026 to at least 2030.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |title=Mekies expects ‘struggles’ amid Red Bull power unit project |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/bear-with-us-in-the-first-months-mekies-expecting-struggles-amid-challenge.6M3NWHmS1Wamy76dcM6sOD |access-date=2026-01-16 |website=www.formula1.com |language=en}}&lt;/ref&gt;}}
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|30&lt;br/&gt;41
|{{flagicon image|Flag of New Zealand.svg}} [[Liam Lawson]]&lt;br/&gt;{{flagicon image|Flag of United Kingdom.svg}} [[Arvid Lindblad]]
|-
| data-sort-value=&quot;Red Bull Racing&quot;|{{flagg|cnxa|Austria}}[[Oracle Corporation|Oracle]] Red Bull Racing&lt;ref&gt;{{cite news |date=9 February 2022 |title=Red Bull name tech firm Oracle as title sponsor in $500m deal |url=https://www.espn.com.au/f1/story/_/id/33253423/red-bull-name-tech-firm-oracle-title-sponsor-500m-deal |work=ESPN |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209233955/https://www.espn.com.au/f1/story/_/id/33253423/red-bull-name-tech-firm-oracle-title-sponsor-500m-deal |archive-date=9 February 2022 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;
!{{nowrap|[[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|Red Bull Ford]]}}
|RB22&lt;ref name=&quot;Hadjar&quot;&gt;{{Cite press release|date=2 December 2025 |title=Our Driver Line-Up For 2026|url=https://www.visacashapprb.com/int-en/2026-driver-live-up-announcement|access-date=2 December 2025 |website=[[Racing Bulls]] |language=en}}&lt;/ref&gt;
| {{nowrap|Red Bull Ford}} DM01&lt;ref name=&quot;FordBull&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|3&lt;br/&gt;6
|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Netherlands}}[[Max Verstappen]]&lt;br/&gt;{{flagicon image|Flag of France.svg}} [[Isack Hadjar]]
|- class=&quot;sortbottom&quot;
| colspan=&quot;8&quot; style=&quot;background-color:#EAECF0;text-align:center&quot;  |'''Vir:'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.fia.com/events/fia-formula-one-world-championship/season-2026/2026-fia-formula-one-world-championship-entry|date=19 December 2025|title=2026 FIA Formula One World Championship – Entry List|publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]]|access-date=19 December 2025}}&lt;/ref&gt;
|}

== Koledar dirk ==
{{Glava za Velike nagrade F1}}
|-
! 1
| {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]]
| [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]]
| [[8. marec]]
| data-sort-value=&quot;RUS&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]]
| nowrap |{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| nowrap |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]]
| {{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Avstralije 2026|Poročilo]]
|-
! 2
| {{ikonazastave|China}} [[Velika nagrada Kitajske|Kitajska]]
| [[Shanghai International Circuit|Shanghai]]
| [[15. marec]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] 
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;MER&quot; |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Kitajske 2026|Poročilo]]
|-
! 3
| {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]]
| [[Suzuka Circuit|Suzuka]]
| [[29. marec]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] 
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;MER&quot; |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Japonske 2026|Poročilo]]
|-
! 4
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Miamija|Miami]]
| [[Miami International Autodrome|Miami]]
| [[3. maj]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;NOR&quot; |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lando Norris]] 
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;MER&quot; |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Miamija 2026|Poročilo]]
|-
! 5
| {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]]
| [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]]
| [[24. maj]]
| data-sort-value=&quot;RUS&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;MER&quot; |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Kanade 2026|Poročilo]]
|-
! 6
| {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[7. junij]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;ANT&quot; |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]]
| data-sort-value=&quot;MER&quot; |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] 
| [[Velika nagrada Monaka 2026|Poročilo]]
|-
! 7
| {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Barcelone-Katalonija|Barcelona-Katalonija]]
| [[Circuit de Catalunya|Catalunya]]
| [[14. junij]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Barcelone-Katalonija 2026|Poročilo]]
|-
! 8
| {{ikonazastave|AUT}} [[Velika nagrada Avstrije|Avstrija]]
| [[Red Bull Ring|Spielberg]]
| [[28. junij]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Avstrije 2026|Poročilo]]
|-
! 9
| {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]]
| [[Silverstone Circuit|Silverstone]]
| [[5. julij]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2026|Poročilo]]
|-
! 10
| {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]]
| [[19. julij]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Belgije 2026|Poročilo]]
|-
! 11
| {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]]
| [[Hungaroring]]
| [[26. julij]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Madžarske 2026|Poročilo]]
|-
! 12
| {{ikonazastave|NED}} [[Velika nagrada Nizozemske|Nizozemska]]
| [[Circuit Park Zandvoort|Zandvoort]]
| [[23. avgust]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Nizozemske 2026|Poročilo]]
|-
! 13
| {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]]
| [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]]
| [[6. september]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Italije 2026|Poročilo]]
|-
! 14
| {{ikonazastave|Španija}} [[Velika nagrada Španije|Španija]]
| [[Madring]]
| [[13. september]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Španije 2026|Poročilo]]
|-
! 15
| {{ikonazastave|AZE}} [[Velika nagrada Azerbajdžana|Azerbajdžan]]
| [[Mestno dirkališče Baku|Baku]]
| [[26. september]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2026|Poročilo]]
|-
! 16
| {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]]
| [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]]
| [[11. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Singapurja 2026|Poročilo]]
|-
! 17
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]]
| [[Circuit of the Americas|Americas]] 
| [[25. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada ZDA 2026|Poročilo]]
|-
! 18
| {{ikonazastave|MEX}} [[Velika nagrada Mehike|Mehike]]
| [[Autódromo Hermanos Rodríguez|México]]
| [[1. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Mehike 2026|Poročilo]]
|-
! 19
| {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Sao Paula|Sao Paulo]]
| [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] 
| [[8. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Brazilije 2026|Poročilo]]
|-
! 20
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Las Vegasa|Las Vegas]]
| [[Las Vegas Street Circuit|Las Vegas]] 
| [[21. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Las Vegasa 2026|Poročilo]]
|-
! 21
| {{ikonazastave|Qatar}} [[Velika nagrada Katarja|Katar]]
| [[Losail International Circuit|Losail]]
| [[29. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Katarja 2026|Poročilo]]
|-
! 22
| {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]]
| [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]]
| [[6. december]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2026|Poročilo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Moštva Formule 1}}
{{Prvenstvo Formule 1}}

[[Kategorija:Sezone Formule 1|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>jd88q664l02mss23efy012ia8i4muwf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brugnera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598399</id>
    <revision>
      <id>6686575</id>
      <parentid>6664601</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:13:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2119" sha1="spcw7x5oyj2ipcqyxcm9g9fqsachrjn" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Brugnera
| official_name       = Comune di Brugnera&lt;br&gt;Comun di Brugnere
| native_name         = Brugnere
| image_skyline       = Vista di Brugnera dal ponte sul Livenza.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Brugnera z mosta na Livenzi
| image_shield        = Brugnera-Stemma.svg
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 54 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 32 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = Maron, San Cassiano di Livenza/San Cassan, Tamai
| mayor_party         = državljanske liste
| mayor               = Renzo Dolfi
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 29,12
| population_footnotes =
| population_total    = 9192
| population_as_of    = 31. oktober 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. brugneresi&lt;br&gt;fur. brugnarots
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 16
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat                = 093007
| saint               = [[Sveti Jakob]]
| day                 = 25. julij
| postal_code         = 33070
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.brugnera.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Brugnera''' ({{Jezik-fur|Brugnere}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 9.192 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:
* Maron
* San Cassiano di Livenza / San Cassan
* Tamai

== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]

{{Zbirka|Brugnera}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Brugnera|*]]</text>
      <sha1>spcw7x5oyj2ipcqyxcm9g9fqsachrjn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aviano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598423</id>
    <revision>
      <id>6686573</id>
      <parentid>6664588</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2472" sha1="qngdvf6kthht2yqq0nma5f5jxcw96bn" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Aviano
| official_name       = Comune di Aviano&lt;br&gt;Comun di Davian
| native_name         = Davian
| image_skyline       = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield        = Aviano-Stemma.png
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 46 |latm  = 04 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs =  |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party         = državljanske liste
| mayor               = Paolo Tassan Zanin
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 113,35
| population_footnotes =
| population_total    = 8989
| population_as_of    = 31. oktober 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. avianesi&lt;br&gt;fur. davianots
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 159
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat                = 093004
| saint               = [[Sveti Zenon]]
| day                 = 12. aprile
| postal_code         = 33081
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote

== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]

{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]</text>
      <sha1>qngdvf6kthht2yqq0nma5f5jxcw96bn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prata di Pordenone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598463</id>
    <revision>
      <id>6686591</id>
      <parentid>6664606</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2399" sha1="k6ffup1o3kw2y4cleob2moylsl3l7nf" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Prata di Pordenone
| official_name       = Comune di Prata di Pordenone&lt;br&gt;Comun di Prate
| native_name         = Prate
| image_skyline       = Prata di Pordenone, Municipio e Chiesa di Santa Lucia.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Mestna hiša in Cerkev sv. Lucije
| image_shield        = Prata di Pordenone-Stemma.png
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 45 |latm  = 53 |lats  = 40 |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = 19 |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province            = 
| frazioni            = Ghirano/Ghiran, Prata di Sopra/Prate Disore, Prata di Sotto/Prate Disot, Puja/Puie, Villanova/Vilegnove, Le Monde, Borgo Passo, Peressine
| mayor_party         = [[Liga (politična stranka)|Liga]]
| mayor               = Katia Cescon
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 22,96
| population_footnotes =
| population_total    = 8347
| population_as_of    = 31. oktober 2025
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = it. avianesi&lt;br&gt;fur. davianots
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 18
| twin1               =
| twin1_country       =
| istat                = 093034
| saint               = [[Sveta Lucija]]
| day                 = 13. december
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = http://www.comune.prata.pn.it
| footnotes           =
}}

'''Prata di Pordenone''' ({{Jezik-fur|Prate}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.347 prebivalcev.

== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini:
* Ghirano / Ghiran
* Prata di Sopra / Prate Disore
* Prata di Sotto / Prate Disot
* Puja / Puie
* Villanova / Vilegnove
* Le Monde
* Borgo Passo
* Peressine

== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]

{{Zbirka|Prata di Pordenone}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Prata di Pordenone|*]]</text>
      <sha1>k6ffup1o3kw2y4cleob2moylsl3l7nf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Transaralska železnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600293</id>
    <revision>
      <id>6686851</id>
      <parentid>6664707</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:18:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <origin>6686851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11574" sha1="1pnlx0v6hehwkzzgb0de9gpdx67bnm1" xml:space="preserve">{{Infobox rail line
| box_width                       = 300px
| name                            = 
| other_name                      = Taškentska železnica
| native_name                     = 
| native_name_lang                = 
| color                           = 
| logo                            = 
| logo_width                      = 
| logo_alt                        = 
| image                           = Train-to-almaty.jpg
| image_width                     = 300px
| image_alt                       = 
| caption                         = Pogled z vlaka med vožnjo po trasi Transaralske železnice. Velik del železnice prečka prostrano, valovito kazahstansko stepo
| type                            = {{ubl|Inter-city |Tovorni železniški promet}}
| system                          = 
| status                          = V obratovanju
| locale                          = {{ubl|Evropska Rusija|[[Srednja Azija]]}}
| start                           = [[Rostov na Donu]]
| end                             = Andidžan I
| stations                        = 42
| routes                          = 
| daily_ridership                 = 
| ridership2                      = 
| planopen                        = 
| open                            = 
| yearcommenced                   = 1888–1906
| yearcompleted                   = 
| close                           = 
| event1label                     = Obdobje gradnje
| event1                          = 
| owner                           = {{ubl|Ruske železnice (Rostov-on-Don–Iletsk I)|Kazakhstan Temir Joly (Karatogay–Arys I)|Uzbeške železnice (Taškent–Andižan I)}}
| operator                        = {{ubl|Ruske železnice|Kazakhstan Temir Joly|Uzbeške železnice}}
| character                       = Mednarodna železniška povezava
| depot                           = 
| stock                           = 
| linelength_km                   = 
| linelength_mi                   = 
| linelength                      = 9200 km&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://transportgeography.org/contents/chapter7/transborder-crossborder-transportation/aurasian-landbridge/#:~:text=With%20a%20length%20of%209%2C200,Siberian%20to%20reach%20Western%20Europe.|title=The Trans-Asian Railway (Eurasian Landbridge)|website=The Geography of Transport Systems}}&lt;/ref&gt;
| tracklength_km                  = 
| tracklength_mi                  = 
| tracklength                     = 
| tracks                          = 2
| gauge                           = 1520 mm
| old_gauge                       = 1524 mm  zgrajeno
| load_gauge                      = 
| minradius                       = 
| racksystem                      = 
| routenumber                     = 
| linenumber                      = 
| electrification                 = 
| speed_km/h                      = 
| speed_mph                       = 
| speed                           = 
| signalling                      = 
| elevation_m                     = 
| elevation_ft                    = 
| elevation                       = 
| website                         = 
| map                             = {{Trans-Aral Railway|inline=yes}}
| map_name                        = 
| map_state                       = collapsed
| embedded                        = 
}}
'''Transaralska železnica''', znana tudi kot '''Taškentska železnica''', je ruska železnica s tirno širino 1520 mm, zgrajena leta 1906 za povezavo Kinela in [[Taškent]]a, ki sta bila takrat v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].&lt;ref&gt;Coulibaly, S Deichmann, U et al (2012) Eurasian Cities: New Realities along the Silk Road, World Bank Publications, P26&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Desert &amp; Steppe Conquests: Fortresses and Railways in the Sahara and Kazakhstan |url=http://www.birmingham.ac.uk/schools/historycultures/departments/ironbridge/events/2016/desert-and-steppe-conquests.aspx |accessdate=29 August 2016 |website=University of Birmingham |archive-date=2018-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181017163041/https://www.birmingham.ac.uk/schools/historycultures/departments/ironbridge/events/2016/desert-and-steppe-conquests.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Večji del začetka 20. stoletja je bila edina železniška povezava med evropsko Rusijo in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]].

== Zgodovina gradnje ==
[[File:Railway station in Tashkent 1903.jpg|thumb|250px|Železniška postaja v Taškentu 1903|left]]
[[Slika:Stamp_of_Kazakhstan_245.jpg|thumb|left|250px| Poštna znamka Kazahstana]]
Železnica Orenburg-Taškent je bila zgrajena med letoma 1887 in 1906:&lt;ref name=&quot;ge&quot;&gt;Железнодорожный транспорт: Энциклопедия / Гл. ред. Н. С. Конарев. — М.: Большая Российская энциклопедия, 1994. — 559 с.: ил.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://rrh.agava.ru/encyclopedia/railroads/zapkaz.htm Западно-Казахстанская железная дорога] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120801195546/http://rrh.agava.ru/encyclopedia/railroads/zapkaz.htm |date=2012-08-01 }}&lt;/ref&gt;

1888 — odsek Ziadin — Ursatjevsk; 1889 — Ursatjevsk — Andidžan; 1899 — [[Samarkand]] — [[Taškent]]; 1905 — [[Orenburg]] — Kandagač — Kazalinsk; 1906 — Kazalinsk — Džusali — Aris — Taškent. Leta 1905 je bila zgrajena postaja Kandagač, ena največjih postaj na progi. Leta 1905 je bila odprta prva lokomotivska depo na progi, Kazalinsk.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://lokomo.ru/organizacii/zapadno-kazahstanskaya-zheleznaya-doroga.html |title=Западно-казахстанская железная дорога |access-date=2019-04-05 |archive-date=2018-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181012043103/http://lokomo.ru/organizacii/zapadno-kazahstanskaya-zheleznaya-doroga.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

1. januarja 1905 je bil odsek Kinel — Orenburg železnice Samara-Zlatoust dodan Taškentski železnici.

19. junija 1925 je bila postaja Černjajevo Taškentske železnice preimenovana. 28. avgusta 1925 je bila postaja Perovsk Taškentske železnice preimenovana v postajo Kizil-Orda.

Do leta 1907 je bil odsek Uralsk-Iletsk podaljšan od Uralska do postaje Angati in od Iletska do postaje Čingirelau, začela pa se je tudi gradnja mostu čez reko Ural. Vendar odsek Uralsk-Iletsk ni bil prikazan v železniških atlasih ZSSR iz leta 1936, v atlasu iz leta 1937 pa je bil označen kot v gradnji.

Do leta 1913 je bila železnica dolga 2234 km. Vozni park je sestavljalo 552 parnih lokomotiv, 7853 tovornih vagonov in 655 potniških vagonov. Na postajah Novosergievsk in Platovka so bila skladišča za žito. Od leta 1929 do 1934 je bila Taškentska železnica del Srednjeazijske železnice.

V 1930-ih je bila železnica opremljena z novo tehnično opremo, tir je bil ojačan, razvite so bile ranžirne postaje in ustanovljen objekt za popravilo železniškega voznega parka.

Leta 1934 sta bili Orenburška in Taškentska železnica ločeni od Srednjeazijske železnice. Orenburška železnica je vključevala progo Kinel-Orenburg-Iletsk-Kandagač-Džusali, Taškentska železnica pa progo Džusali-Aris-Taškent.

Dolžina Taškentske železnice je bila leta 1955 2419,6 km, železniška uprava pa je bila v Taškentu. Kot železnica s težkimi obratovalnimi pogoji za parne lokomotive (zaradi sušnega terena) je bila sredi 1950-ih ena prvih v ZSSR, ki je bila predelana na dizelsko vleko in je prejela dizelske lokomotive TE3. Glavni tovori železnice so bili bombaž, premog, nafta, ruda, stroji, gradbeni materiali, industrijski izdelki in živilski izdelki.&lt;ref name=&quot;bse2-42&quot;&gt;Большая советская энциклопедия. Гл. ред. Б. А. Введенский, 2-е изд. Т. 42. Татары — Топрик. 1956. 668 стр., илл.: 49 л. илл. и карт.&lt;/ref&gt;

Leta 1958 je bila Taškentska železnica razpuščena. Odsek Džusali-Aris je postal del Kazahstanske železnice (od leta 1977 del Zahodnokazahstanske železnice), odsek Aris-Taškent pa del Srednjeazijske železnice.

Po razpadu ZSSR leta 1991 je Zahodnokazahstanska železnica postala del Kazahstanskih železnic, Srednjeazijska železnica pa je bila razdeljena na odseke, ki so postali del naslednjih prog: Uzbekistanske železnice, Turkmenske železnice, Kirgiške železnice in Tadžikistanske železnice.

Obsežen opis novozgrajene železnice je bil objavljen leta 1910.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Hamilton |first=Angus |url=http://www.wdl.org/en/item/14407/ |title=Afghanistan |date=1910 |publisher=J.B. Millet Company |series=Oriental series |location=Boston and Tokyo |accessdate=2014-11-23 |archive-date=2014-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129054240/http://www.wdl.org/en/item/14407/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Železnica Kinel–Taškent je bila prva proga, zgrajena čez stepo, ki je več poti, ki so jih nekoč uporabljale karavane, nadomestila z eno samo jekleno stezo. Kazahstanu je omogočila vstop v industrijsko modernost in trdneje povezala oddaljeno general-guvernerstvo [[Turkestan]]a z rusko metropolo, kar je omogočilo hiter prevoz vojakov v Srednjo Azijo in izvoz surovega [[bombaž]]a v moskovske tekstilne tovarne.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Morrison|first1=Alexander|title=Railways in Central Asia|url=http://cesmi.info/wp/?p=61|archive-url=https://web.archive.org/web/20160921173444/http://cesmi.info/wp/?p=61|url-status=usurped|archive-date=September 21, 2016|website=CESMI Central Eurasian Scholars &amp; Media Initiative|accessdate=29 August 2016|date=28 March 2012}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarski vpliv ==
Zaradi [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] se je cena bombaža v 1860-ih močno zvišala in postala vse pomembnejša dobrina v regiji, čeprav je bila njegova pridelava v veliko manjšem obsegu kot v sovjetskem obdobju. Trgovina z bombažem je privedla do izgradnje teh železnic. Dolgoročno bi razvoj monokulture bombaža Turkestan naredil odvisen od uvoza hrane iz Zahodne Sibirije, železnica Turkestan-Sibirija pa je bila načrtovana že ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

== Porevolucionarno obdobje ==
Po revoluciji so progo blokirali [[Kozaki]] pod poveljstvom [[ataman]]a Dutova. Ruski Turkestan, ki je bil odrezan od oskrbe s hrano in se zaradi prisilne pridelave bombaža ni mogel vzdrževati, je doživel hudo lakoto. Začasna izguba Transaralske proge je Taškentskemu sovjetu omogočila tudi določeno stopnjo avtonomije od [[Moskva|Moskve]] v obdobju takoj po boljševiškem prevzemu oblasti, ki je povzročil grozodejstva, kot je bil pokol v Kokandu, v katerem je bilo ubitih med 5000 in 14.000 ljudi.

== Trasa ==
Proga se začne v [[Orenburg]]u, poteka približno 150 km proti jugu, prečka rusko-kazahstansko mejo in povezuje kazahstanska mesta Aktobe, Aral, [[Bajkonur]] (Kozmodrom), Kizilorda in [[Turkestan]]. Večji del svoje dolžine sledi reki [[Sir Darja]]. V Arisu se poveže s Turkestansko-sibirsko železnico, ki se odcepi proti vzhodu in poteka preko [[Šimkent]]a, Taraza in [[Almati]]ja proti vzhodnemu Kazahstanu, Kitajski (Korgas) in južni Sibiriji (Barnaul, [[Novosibirsk]]). Proga se konča v [[Taškent]]u kmalu po prečkanju meje med Kazahstanom in [[Uzbekistan]]om.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* Hopkirk, Peter, (1984) ''Setting the East ablaze : Lenin's dream of an empire in Asia'', 252 pp., London: John Murray

[[Kategorija:Železnice]]
[[Kategorija:Železnica v Rusiji]]
[[Kategorija:Geografija Kazahstana]]
[[Kategorija:Geografija Uzbekistana]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]]</text>
      <sha1>1pnlx0v6hehwkzzgb0de9gpdx67bnm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc</title>
    <ns>4</ns>
    <id>600454</id>
    <revision>
      <id>6686825</id>
      <parentid>6686362</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:11:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>glas</comment>
      <origin>6686825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1350" sha1="jawhs1nwfliqje4sjtr449z4pw59iqr" xml:space="preserve">===[[:Kaja Dobrovoljc]]===
:{{la|Kaja Dobrovoljc}}
Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST)
* {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:54, 7. junij 2026 (CEST)
* {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>jawhs1nwfliqje4sjtr449z4pw59iqr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okrogla cerkev, Preslav</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600613</id>
    <revision>
      <id>6686526</id>
      <parentid>6679471</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:43:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6686526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35888" sha1="aq19i5n8s3ytf0koo00ulp1rnrb83tt" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name = Okrogla cerkev&lt;br /&gt;Кръгла църква
| image = Preslav Golden Church Klearchos 2.jpg
| alt = Čelni pogled skozi dvoja delno ohranjena vrata kamnite stavbe z vodnjakom na sredini dvorišča spredaj
| caption = Ruševine okrogle cerkve v Preslavu.&lt;br /&gt;Pogled z vhoda v atrijski prostor proti vratom narteksa in rotunde, z apsido v daljavi
| map_type = Bolgarija
| location = [[Veliki Preslav]], provinca Šumen, Bolgarija
| coordinates = {{coord|43.1423|26.81295|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[Bolgarska pravoslavna cerkev]]
| consecration_year = zgodnje 10. stoletje,&lt;br /&gt;morda pred 907
| status = [[stolnica]]
| functional_status = Ohranjeno
| architecture = yes
| architecture_type = [[stolnica]]
| architecture_style = zgodnja [[bizantinska arhitektura]],&lt;br /&gt;možni kavkaški in/ali karolinški vplivi
| facade_direction = Zahod
| length = 38.5 m &lt;small&gt;(z atrijem)&lt;/small&gt;
| width = 14,30 m &lt;small&gt;(atrij)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;10,50 m &lt;small&gt;(rotunda)&lt;/small&gt;
| dome_quantity = 1
| dome_dia_outer = 10,50 m
}}
'''Okrogla cerkev''' ({{langx|bg|Кръгла църква|Kragla tsarkva}}, znana tudi kot '''Zlata cerkev''' (''Златна църква'', ''Zlatna tsarkva'') ali '''cerkev sv. Janeza''' (''църква Свети Йоан'', ''tsarkva Sveti Yoan''), je velika delno ohranjena zgodnjesrednjeveška vzhodnopravoslavna cerkev. Stoji v [[Veliki Preslav|Preslavu]], nekdanji prestolnici [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]], danes mestu v severovzhodni Bolgariji. Cerkev izvira iz začetka 10. stoletja, iz časa vladavine [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]], in je bila odkrita in prvič arheološko pregledana v letih 1927–1928.

Okrogla cerkev, ki velja za enega najimpresivnejših primerov srednjeveške bolgarske arhitekture, je dobila ime po značilni obliki enega od svojih treh delov, [[cela|cele]] (naosa), ki je [[rotonda]], ki služi kot prostor za liturgijo. Zasnova cerkve vključuje tudi širok [[atrij]] in pravokoten vhodni prostor oziroma [[narteks]], ki ga zaznamujeta dva okrogla stolpa.

Cerkev je bila zaradi značilnega tlorisa, ki se bistveno razlikuje od sodobnih bolgarskih ali bizantinskih stavb, primerjana s primeri sakralne arhitekture iz poznega rimskega (zgodnjekrščanskega) obdobja, Kavkaza in [[Karolinška arhitektura|karolinške predromanike]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Alternativno ime cerkve, ''Zlata cerkev'', izhaja iz njene možne in priljubljene identifikacije z 'novo zlato cerkvijo' v Preslavu, omenjeno v srednjeveškem literarnem viru.

Bogata notranja dekoracija okrogle cerkve, ki obilno uporablja [[mozaik]]e, keramiko in marmorne detajle, jo loči od drugih cerkva v Preslavu. V notranjosti je na stotine risb, ki prikazujejo ladje, favno in krščanske figure. Srednjeveški napisi na stenah segajo od imen svetnikov v bizantinski grščini do ločenih črk in kratkih besedil v [[glagolica|glagolici]] in [[cirilica|cirilici]].

== Ozadje ==
Bolgarijo, ustanovljeno leta 681 kot pogansko državo, so v 860-ih letih pod knezom [[Boris I. Bolgarski|Borisom]] (vladal 852–889) bizantinski duhovniki formalno pokristjanili. Pravica do spreobrnitve Bolgarije v krščanstvo je bila predmet političnega spora med Bizancem in papeštvom.&lt;ref name=&quot;vasilev&quot;&gt;{{cite book|last=Vasilʹev|first=Aleksandr Aleksandrovich|title=History of the Byzantine Empire, 324–1453|edition=2nd|volume=1|year=1952|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-80925-6|location=Madison|pages=[https://archive.org/details/historyofbyzanti0000vasi/page/282 282–283]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/historyofbyzanti0000vasi/page/282}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;washburn&quot;&gt;{{cite book|last=Washburn|first=Dennis Charles|author2=A. Kevin Reinhart |title=Converting Cultures: Religion, Ideology, and Transformations of Modernity|url=https://archive.org/details/convertingcultur0000unse|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15822-1|location=Boston|pages=[https://archive.org/details/convertingcultur0000unse/page/132 132]–133}}&lt;/ref&gt; Boris je upal, da bo s spreobrnitvijo v krščanstvo rešil notranja etnična vprašanja in izboljšal zunanje odnose svoje države, ki je krščanski vladarji Evrope niso enakovredno obravnavali.&lt;ref name=&quot;crampton9-11&quot;&gt;Crampton, pp. 9–11&lt;/ref&gt;

Okrogla cerkev je bila zgrajena med vladavino Borisovega sina in naslednika Simeona (vladal 893–927), čigar uspešni pohodi so vzpostavili začasno premoč Bolgarije nad Bizancem,&lt;ref name=&quot;stephenson18&quot;&gt;Stephenson, p. 18&lt;/ref&gt; včasih pa so ogrožali bizantinsko prestolnico [[Konstantinopel]]. Ozemlje Prvega bolgarskega cesarstva je razširil na večino [[Balkan]]a,&lt;ref name=&quot;stavreva16&quot;&gt;Stavreva, p. 19&lt;/ref&gt; do [[Jadransko morje|Jadrana]] in [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Simeon je osvojil tudi ozemlja sodobne [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]] ter učinkovito odpravil madžarsko grožnjo s severa. Simeon, ki velja za enega največjih bolgarskih voditeljev, je bil dobrotnik literature in umetnosti; njegova vladavina velja za ''zlato dobo'' srednjeveške bolgarske kulture&lt;ref name=&quot;otfinoski&quot;&gt;{{cite book|last=Otfinoski|first=Steven|title=Nations in Transition: Bulgaria|url=https://archive.org/details/bulgaria0000otfi|year=2004|publisher=Infobase Publishing|location=New York|isbn=978-0-8160-5116-8|page=[https://archive.org/details/bulgaria0000otfi/page/4 5]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;crampton16-17&quot;&gt;Crampton, pp. 16–17&lt;/ref&gt; zaradi bolgarskega literarnega vpliva na sodobno slovansko Evropo.&lt;ref name=&quot;macdermott&quot;&gt;{{cite book|last=MacDermott|first=Mercia|author-link=|title=Bulgarian Folk Customs|url=https://archive.org/details/bulgarianfolkcus0000macd|year=1998|publisher=Jessica Kingsley|location=Philadelphia; London|isbn= 978-1-85302-485-6|page=[https://archive.org/details/bulgarianfolkcus0000macd/page/24 25]}}&lt;/ref&gt;

Mesto Preslav je postalo prestolnica Bolgarije zgodaj v Simeonovem vladanju, deloma zaradi povezave nekdanje prestolnice [[Pliska]] s predkrščanskim poganstvom. Simeon je Preslav spremenil v kulturno središče, pravega tekmeca Konstantinopla.&lt;ref name=&quot;stephenson18-19&quot;&gt;Stephenson, pp. 18–19&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bakalov&quot;&gt;{{cite book |title=Elektronno izdanie &quot;Istoria na Balgaria&quot; |trans-title=Electronic edition &quot;History of Bulgaria&quot; |language=bg |last=Bakalov |first=Georgi |author2=Milen Kumanov  |publisher=Knigoizdatelska kashta &quot;Trud&quot;; Sirma AI|location=Sofia |year=2003 |isbn=954528613X |chapter=SIMEON I Veliki (864-27.V.927) |trans-chapter=SIMEON I The Great (864&amp;nbsp;— 27 May 927)|type=CD}}&lt;/ref&gt; Nekateri najuglednejši učenjaki bolgarske zlate dobe so delali v Preslavski literarni šoli. Mesto, ki je bilo bolj mišljeno kot kraljeva rezidenca in razstavni prostor kulturne moči kot kot trdnjava, se je ponašalo z impresivno arhitekturo, vključno z velikim številom značilnih palač in ducati cerkva.&lt;ref name=&quot;frucht&quot;&gt;{{cite book|last=Frucht|first=Richard C.|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|location=Santa Barbara|page=[https://archive.org/details/easterneuropeint0000unse/page/821 821]| url=https://archive.org/details/easterneuropeint0000unse/page/821}}&lt;/ref&gt; Med njimi je izstopala okrogla cerkev, ki velja za »enega najimpresivnejših spomenikov srednjeveške bolgarske arhitekture« in »izraz najvišjih dosežkov starobolgarske kulture«.&lt;ref name=&quot;totev58&quot;&gt;Totev, p. 58&lt;/ref&gt;

== Identifikacija in zgodovina ==
Okrogla cerkev je v kolofonu poimenovana po »novi zlati cerkvi«, ki je omenjena v starobolgarskem prevodu [[Atanazij Veliki|Atanazija Aleksandrijskega]] dela ''Govor proti arijancem''. Besedilo pravi, da je prevod po naročilu kneza Simeona naredil Konstantin Preslavski, prepisal pa ga je Teodor Doks »ob ustju Tiche v [bizantinskem] letu 6415, indikt 14 [907 n. št.], kjer je isti knez dal zgraditi sveto novo zlato cerkev«.&lt;ref&gt;Curta, p. 220&lt;/ref&gt; Ni gotovo ali se »ustje Tiče« nanaša na ozek del reke, na prelaz Ustie blizu mesta ali morda na določeno lokacijo ob zunanjem mestnem obzidju in v neposredni bližini ruševin okrogle cerkve. Če pustimo to težavo ob strani, če besedo »zlata« razumemo dobesedno, vir tudi ni jasen ali je cerkev nova med zlatimi cerkvami v mestu ali edina zlata med novimi cerkvami v Preslavu.&lt;ref name=&quot;nikolova88-89&quot;&gt;Nikolova, pp. 88–89&lt;/ref&gt; Učenjak Stančo Vaklinov meni, da je identifikacija okrogle cerkve kot ''nove zlate cerkve'' iz literature ''nesporna'',&lt;ref name=&quot;vaklinov196&quot;&gt;Vaklinov, p. 196&lt;/ref&gt; medtem ko umetnostni zgodovinar Nikola Mavrodinov meni, da je verjetna.&lt;ref name=&quot;mavrodinov150&quot;&gt;Mavrodinov, p. 150&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa zgodovinar A. P. Vlasto meni, da ta identifikacija ''ni popolnoma gotova''.&lt;ref name=&quot;vlasto171&quot;&gt;Vlasto, p. 171&lt;/ref&gt;

Če cerkev iz obrobne opombe enačimo z okroglo cerkvijo, jo lahko dokončno datiramo v največ nekaj let pred letom 907.&lt;ref name=&quot;nikolova88-89&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bgenc&quot;&gt;''Balgarska entsiklopedia A–Ya''&lt;/ref&gt; Čeprav je cerkev mogoče pripisati najkasneje 10. stoletju, nekateri učenjaki menijo, da je bila zaradi zastarelega načrta morda zgrajena neposredno na vrhu veliko starejše poznorimske bazilike. Možen donator (''ktetor'') vsaj dela gradnje cerkve je visoki cerkveni uradnik (''chartophylax'') z imenom Pavel, ki je omenjen v napisu v notranjosti cerkve.&lt;ref name=&quot;nikolova91-92&quot;&gt;Nikolova, pp. 91–92&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nachev17&quot;&gt;Nachev, p. 17&lt;/ref&gt; Glavni del dela je verjetno financiral Simeon, ki je morda deloval kot glavni sponzor.&lt;ref name=&quot;nachev18&quot;&gt;Nachev, p. 18&lt;/ref&gt;

V bolgarskih akademskih krogih poteka razprava o tem, ali je bila cerkev zgrajena kot samostanska cerkev ali kot ločena stolnica. Če stavbe, ki mejijo na cerkev, razlagamo kot stanovanjski del samostana, je bila najverjetneje zgrajena po izgradnji okrogle cerkve, med vladavino carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969). Odsotnost vhodov na teh stavbah na straneh, obrnjenih proti cerkvi in prisotnost velikega atrija to naredita malo verjetno. Drug argument proti temu, da bi bila okrogla cerkev samostanska cerkev, je njena lokacija, izolirana od drugih stavb, a hkrati dostopna javnosti zunaj mestnega središča.&lt;ref name=&quot;nikolova89&quot;&gt;Nikolova, p. 89&lt;/ref&gt; Znanstvenica Bistra Nikolova jo ima za mestno cerkev in jo po funkciji primerja z Veliko baziliko v Pliski.&lt;ref name=&quot;nikolova54&quot;&gt;Nikolova, p. 54&lt;/ref&gt; Drug raziskovalec, Krastyu Miyatev, jo vidi kot kraljevo Simeonovo cerkev,[25] vendar umetnostni zgodovinar Nikola Mavrodinov in arheolog Totyu Totev vztrajata, da je že od začetka pripadala samostanu.

Najzgodnejša izkopavanja na tem najdišču so v letih 1927–1928 izvedli arheologi iz Narodnega arheološkega muzeja v Sofiji in Bolgarskega društva za starine pod vodstvom Jordana Gospodinova.] Drugi poskus, ki ga je vodil Krastyu Miyatev, je privedel do veliko poglobljene študije, arheološke raziskave na najdišču pa še potekajo.&lt;ref&gt;Nikolova, p. 88&lt;/ref&gt; Leta 1927 je bila okrogla cerkev skupaj s celotnim srednjeveškim Preslavom razglašena za zgodovinski in arheološki rezervat ter postavljena pod državno zaščito kot nacionalna starina. Leta 1970 je bila posamično uvrščena na seznam kulturnih spomenikov nacionalnega pomena z objavo v istem letu v številki 46 Državnega lista.&lt;ref name=&quot;cultmin&quot;&gt;{{cite web|url=http://mc.government.bg/images/NPK/SHUMEN.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706142908/http://mc.government.bg/images/NPK/SHUMEN.pdf |archive-date=6 July 2011 |title=Spisak na pametnitsite na kulturata s kategoria &quot;Natsionalno znachenie&quot; na teritoriata na Oblast Shumen /po naseleni mesta/ |trans-title=List of monuments of culture with the category &quot;national importance&quot; on the territory of Shumen Province by populated places |publisher=Ministerstvo na kulturata na Republika Balgaria |language=bg |access-date=1 November 2010 |pages=9–10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kot del arhitekturnega rezervata Veliki Preslav je okrogla cerkev uvrščena na 98. mesto med 100 turističnimi znamenitostmi Bolgarije.

Cerkev sv. Petke v Rusah, odprta leta 1944, je bila zgrajena kot rekonstrukcija okrogle cerkve v Preslavu.&lt;ref name=&quot;nikiforova&quot;&gt;{{cite web|url=http://bnt.bg/bg/news/view/38664/cyrkvata_sveta_petka_v_ruse_se_rushi |archive-url=https://web.archive.org/web/20101016232303/http://bnt.bg/bg/news/view/38664/cyrkvata_sveta_petka_v_ruse_se_rushi |archive-date=16 October 2010 |title=Tsarkvata &quot;Sveta Petka&quot; v Ruse se rushi |trans-title=The Church of St Petka in Ruse is suffering damage |last=Nikiforova |first=Violeta |publisher=Balgarska natsionalna televizia |language=bg |access-date=1 November 2010 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Okrogla cerkev je bila delno obnovljena konec 1990-ih in v začetku leta 2000. Decembra 2009 so bili objavljeni načrti za celotno rekonstrukcijo cerkve, ne da bi porušili ali spremenili originalne strukturne ostanke. Spomenik, posvečen carju Simeonu, je bil 27. maja 2007 odkrit v neposredni bližini okrogle cerkve v počastitev 1080. obletnice njegove smrti.&lt;ref name=&quot;sega2007&quot;&gt;{{cite news |url=http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2655&amp;sectionid=2&amp;id=0000299 |archive-date=16 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716033741/http://www.segabg.com/online/article.asp?issueid=2655&amp;sectionid=2&amp;id=0000299 |title=Pametnik na tsar Simeon Veliki beshe otkrit do Zlatnata tsarkva vav Veliki Preslav po povod 1080-godishninata ot konchinata na balgarskia vladetel. |trans-title=A monument to Tsar Simeon the Great was unveiled next to the Golden Church in Veliki Preslav on the occasion of the 1080th anniversary of the Bulgarian ruler's death. |date=2007-05-27 |work=Sega |publisher=Sega AD |language=bg |access-date=15 October 2010 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Čeprav ni aktivna cerkev, se redno uporablja za krste in poroke.&lt;ref name=&quot;ivanova&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.dveri.bg/content/view/11742/74/ |archive-date=6 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706142804/http://www.dveri.bg/content/view/11742/74/ |title=I dnes krashtavat i venchavat v ruinite na Zlatnata preslavska tsarkva |trans-title=People are still getting baptised and married in the ruins of the Golden Church of Preslav today |last=Ivanova |first=Emilia |date=2010-07-31 |publisher=Dveri na Pravoslavieto |language=bg |access-date=15 October 2010 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
=== Lokacija in slog ===
Okrogla cerkev je bila zgrajena zunaj osrednjega dela Preslava, ki je večinoma vključeval kraljevo palačo in z njo povezane stavbe, kot je kraljeva bazilika.&lt;ref&gt;Nikolova, p. 93&lt;/ref&gt; Še vedno je bila znotraj zunanjih mestnih meja in je ležala v jugovzhodnem delu Preslava, približno 250 metrov od južnih vrat osrednjega mesta. Stala je na visoki terasi. Danes okrogla cerkev skupaj z drugimi ruševinami srednjeveškega Preslava leži nedaleč od sodobnega mesta Veliki Preslav, ki je upravno središče občine v provinci Šumen v severovzhodni Bolgariji.&lt;ref name=&quot;shumenprovince&quot;&gt;{{cite web|url=http://oblastshumen.government.bg/veliki_preslav.html |archive-date=15 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101215013223/http://www.oblastshumen.government.bg/veliki_preslav.html |title=Obshtina Veliki Preslav |trans-title=Veliki Preslav Municipality |publisher=Oblastna administratsia Shumen |language=bg |access-date=18 October 2010 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[File:Round Church, Preslav simplified floor plan TB.svg|left|thumb|280px|Poenostavljen tloris]]

Medtem ko nobena cerkev iz te dobe v slovansko naseljenih delih Balkana ni bila posodobljena s sodobno bizantinsko arhitekturo, se okrogla cerkev opazno razlikuje zaradi svojega centraliziranega, krožnega tlorisa, ki je edinstven v srednjeveški bolgarski arhitekturi.&lt;ref name=&quot;curta221&quot;&gt;Curta, p. 221&lt;/ref&gt; Zaobljena in dinamična narava njenih oblik je v nasprotju z ostrimi pravokotnimi zasnovami tistega obdobja. Najverjetneje temelji na številnih primerih poznorimskih ali zgodnjebizantinskih stavb, ki so ležale v ruševinah v bolgarskih deželah. Postavitev, zlasti rotunda, spominja na cerkve iz časa [[Justinijan I.|Justinijana I.]], kot so bazilika [[Bazilika sv. Vitala, Ravena|San Vitale v Raveni]], Mala Hagija Sofija v Konstantinoplu (danes Carigrad) in [[Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu|Galerijeva rotunda v Solunu]]. Čeprav je načrt nenavaden, so tehnologija in načela, uporabljena pri njegovi gradnji, sodobni 10. stoletju in v skladu z drugimi spomeniki v Preslavu.&lt;ref name=&quot;vaklinov199-200&quot;&gt;Vaklinov, pp. 199–200&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;miyatev96&quot;&gt;Miyatev, p. 69&lt;/ref&gt;

Bizantinske cerkve niso edini vir navdiha, ki ga raziskovalci pripisujejo okrogli cerkvi. Nekateri znanstveniki povezujejo njeno zasnovo z armenskim vplivom,&lt;ref name=&quot;kazhdan335&quot;&gt;Kazhdan, p. 335&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vaklinov200&quot;&gt;Vaklinov, p. 200&lt;/ref&gt; ki so ga v Bolgarijo morda prinesli obrtniki s Kavkaza. Na splošno so cerkve s tako zastarelim načrtom na Balkanu povezane s selitvijo kapadoških, armenskih ali gruzijskih menihov. Drug možen model za okroglo cerkev v Preslavu bi lahko našli v karolinški arhitekturi iz časa Karla Velikega, zlasti v [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinski kapeli]] v Aachnu v Nemčiji, s katero ima nekaj skupnih značilnosti.&lt;ref name=&quot;vaklinov200&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;redgate242&quot;&gt;{{cite book|last=Redgate|first=Anne Elizabeth|title=The Armenians|year=2000|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0-631-22037-4|location=Oxford; Malden, Mass.|page=[https://archive.org/details/armenianspeoples00aere/page/242 242]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/armenianspeoples00aere/page/242}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;totev61&quot;&gt;Totev, p. 61&lt;/ref&gt; V času gradnje okrogle cerkve je bila Bolgarija v neposrednem stiku s Frankovskim cesarstvom. Ena od značilnosti okrogle cerkve, za katero strokovnjaki trdijo, da je zelo prepoznaven karolinški vpliv, je prisotnost monumentalnega [[westwerk]]a.&lt;ref name=&quot;georgiev&quot;&gt;{{cite journal|last=Georgiev |first=Pavel |journal=Preslavska Knizhovna Shkola |url=http://sites.shu-bg.net/pres/webs/Deinost/archive/Tom%206/P.%20Georgiev.pdf |archive-date=24 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724063041/http://sites.shu-bg.net/pres/webs/Deinost/archive/Tom%206/P.%20Georgiev.pdf |volume=6 |year=2002 |publisher=Shumenski universitet; Universitetsko izdatelstvo &quot;Sv. Kliment Ohridski&quot; |location=Sofia |language=bg |isbn=978-954-430-885-8 |page=49 |title=Bazilikata &quot;Gebe Klise&quot; i vaprosat za vrazkite mezhdu Balgaria i Rim v kraya na IX vek |trans-title=The Gebe Klise Basilica and the matter of relations between Bulgaria and Rome in the late 9th century |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hodinot&quot;&gt;{{cite journal|last=Hodinot|first=R.|year=1968|title=Zapadni vliyania varhu Kraglata tsarkva v Preslav|trans-title=Western influences on the Round Church in Preslav|journal=Arheologia|issue=1|page=20|language=bg|issn=0324-1203|oclc=630557039}}&lt;/ref&gt;

=== Opis ===
Okrogla cerkev obsega tri dele: širok atrij (ali dvorišče), narteks in celo (tudi naos ali zaradi svoje oblike rotunda), ki vsak služi kot prostor za drugega.] Deli niso bili nujno zgrajeni hkrati in splošno sprejeto je, da je bila rekonstrukcija cerkve izvedena nekaj časa po njenem dokončanju. Mavrodinov in arheolog Karel Škorpil menita, da sta narteks in cela predstavljala prvo gradbeno obdobje, medtem ko je bil atrij dodan zelo kmalu zatem in delo istega arhitekta.

Cerkev ima skupno dolžino 38,5 m, vključno z atrijem. Večinoma je bila zgrajena iz pravokotnih apnenčastih blokov, redko spojenih z malto. V notranjosti apside je malta rdeče barve. Tla so bila prekrita z marmornimi in kamnitimi ploščicami, nalepljenimi na rdečo malto v narteksu in belo malto drugje. Za atrij, oboke in morda kupolo so bile uporabljene rdeče in rumene opeke ter kosi opeke; nekaj kosov opeke je bilo uporabljenih za zapolnitev prostorov med kamni na stenah.

;Atrij
Najbolj zunanji del okrogle cerkve je njen atrij, stranski odprt prostor, ki vodi v narteks. Dostop do njega je mogoč skozi troja vrata (ena na vsaki steni), od katerih je vhod na glavni zahodni steni najbolj dovršen in veličasten. Atrij je skoraj kvadratne oblike in meri 12,20 m × 14,30 m. V središču dvorišča je bil zgrajen vodnjak; bil je povezan z vodovodom.&lt;ref name=&quot;mavrodinov152&quot;&gt;Mavrodinov, p. 152&lt;/ref&gt;

Stranice atrija krasijo številni oboki z vmesnimi stebri. Skupaj je štirinajst obokov: štirje na vsaki od treh sten dvorišča in po eden tam, kjer se zahodna stena stika s stranicami. Atrij vključuje enako število okroglih apnenčastih stebrov, od katerih vsak stoji nasproti enega od stebrov, oddaljenih 0,60 m narazen.

;Narteks
[[File:Preslav Golden Church Klearchos 3.jpg|thumb|Pogled iz središča rotunde proti zahodu proti atriju]]

Pravokotni narteks predstavlja srednji del stavbe, med atrijem in celo, in služi kot preddverje cerkve. Leži neposredno vzhodno od atrija, skozi široka vrata, ki jih obdaja nekaj visokih okroglih stolpov. Mavrodinov zaradi svoje globine primerja narteks okrogle cerkve s podobnimi strukturami v cerkvah na gori [[Atos]].

Skupaj s severno in južno steno vhod v narteks učinkovito izolira dva manjša dela atrija, ki sta si podobna po tlorisu in dostopna skozi vrata. Severni del vključuje majhno nekropolo, medtem ko je bil južni del verjetno [[krstilnica]], saj ima kvadratno instalacijo z glineno cevjo, ki spominja na [[krstilnik|krstni kamen]]. Vendar pa Nikolova meni, da je njegova oblika preveč nenavadna in globina neprimerna za krst, ter verjame, da je bil morda zasnovan kot posoda za točenje svete vode.&lt;ref name=&quot;nikolova89-90&quot;&gt;Nikolova, pp. 89–90&lt;/ref&gt;

Narteks, ki meri 5 m × 9,50 m, je del okrogle cerkve, ki se je ohranil v najboljšem stanju, saj nekatere njegove stene dosegajo 3 m. Njegova dva stolpa imata premer 3,20 m; vsak ima vhod, obrnjen proti notranjosti narteksa, in tri okna. Do višjih delov stolpov se je prišlo po spiralnih stopniščih, katerih arheološki ostanki so bili odkriti v severnem stolpu. V narteksu sta dva para stebrov, ki podpirajo njegovo drugo nadstropje, ki je dostopno iz severnega stolpa. Stebri delijo narteks na tri ladje in označujejo pot od vhoda v narteks do vrat rotunde.

;Rotunda
Okrogla [[cela]] je najvzhodnejši in najpomembnejši del cerkve, saj se je v njej izvajala [[liturgija]]. Premer rotunde je 10,50 m. Dostop do nje je mogoč skozi troja vrata, vsa iz narteksa. V celoti jo je pokrivala kupola. Severno in južno od vzhodnega dela rotunde, apside, ki se sama prilega enemu od obokov, je bilo zgrajenih dvanajst obokov, polkrožnih, gledano od znotraj, in peterokotnih na zunanji steni. Veliki oporniki krepijo strukturo tako znotraj kot zunaj. V notranjost rotunde je bil vpisan krog desetih ali dvanajstih belih marmornih stebrov, 0,55 m od notranjih opornikov. [[Kapitel]]i stebrov so podobni tistim v kraljevi palači v Preslavu. V grobnici ob enem od obokov blizu apside je ležala lesena krsta z bakrenimi robovi.

Polkrožna apsida se kljub svoji večji velikosti naravno zlije z drugimi oboki rotunde, in ima oboke na severni in južni steni. Marmorni [[ambon]] je bil postavljen v središču kroga stebrov in celotne rotunde, neposredno pod središčem kupole, kar dokazuje maltno oblaganje. Stopnice z vzhoda in zahoda, poravnane z apsido, so nekoč vodile do ambona. Škofov prestol ali katedra je verjetno ležala blizu enega od južnih obokov, ki je bil verjetno v ta namen povečan.

== Okrasitev ==
[[File:Cornice from Round Church, Preslav.jpg|thumb|Venec iz okrogle cerkve s cvetličnimi motivi&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vandersall |first=Amy L. |title=Five 'Romanesque' Portals: Questions of Attribution and Ornament |journal=Metropolitan Museum Journal |volume=18 |page=137 |issn=0077-8958 |oclc=1760043 |url=http://www.metmuseum.org/publications/journals/1/pdf/1512804.pdf.bannered.pdf |archive-date=28 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110628192823/http://www.metmuseum.org/publications/journals/1/pdf/1512804.pdf.bannered.pdf |year=1983 |doi=10.2307/1512804 |jstor=1512804 |s2cid=191476880 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;]]

Notranjost je bila bogato okrašena z barvitimi mozaiki v [[bizantinska umetnost|bizantinskem slogu]], venci in keramiko. Z izjemo korintskih in dorskih kapitelov stebrov, ki so rimskega ali bizantinskega izvora, je bila preostala dekoracija ustvarjena posebej za in med gradnjo cerkve. Vlasto v notranjosti cerkve ugotavlja protobolgarski pridih in povezavo z umetnostjo Perzije ali Srednje Azije. Zato meni, da ne temelji na bizantinskih zgledih tistega časa. Nasprotnega mnenja je Miyatev, ki opozarja na pomembne podobnosti med okrasjem okrogle cerkve in okrasjem cerkve Matere Božje (danes del mošeje Fenari Isa) iz leta 908 v Konstantinoplu.&lt;ref name=&quot;miyatev100&quot;&gt;Miyatev, p. 100&lt;/ref&gt; Mavrodinov gre še korak dlje in trdi, da je arhitekta okrogle cerkve neposredno navdihnili antični primeri, pri čemer navaja zlasti bogato kiparsko dekoracijo.&lt;ref name=&quot;miyatev157&quot;&gt;Miyatev, p. 157&lt;/ref&gt;

Okrogla cerkev je bila po svoji keramični dekoraciji neprekosljiva z nobeno cerkvijo v Preslavu in je bila edina znana stavba v mestu, ki se je močno zanašala na polikromirane keramične ploščice.&lt;ref&gt;Mango, p. 114&lt;/ref&gt; Keramične in mozaične [[ikona|ikone]] so bile vrhunec notranjosti; njihove velikosti so segale od skoraj naravne do miniaturne. Medtem ko so bile keramične podobe izdelane iz glinenih ploščic, so bile mozaične ikone bolj raznolike po materialu, ki je vključeval glino, steklo in kamen različnih odtenkov na zlatem ozadju. Med upodobljenimi svetniki in biblijskimi osebnostmi sta Haralampus in morda Joel. Nekatere podobe so bile obdane z elipsami.

Okrogla cerkev je imela marmorne in apnenčaste vence. Ti so vključevali veliko število prepletenih okraskov in detajlov, kot so [[palmeta|palmete]], grozdje, listi in posneti robovi. Poleg klasičnih okrasnih oblik imajo venci tudi nekatere, ki so povsem novega značaja ali dobro znane, a preoblikovane motive. Na karnisah prevladuje cvetlična dekoracija. Ploščice, najdene v ruševinah cerkve, poleg geometrijskih oblik in cvetličnih motivov prikazujejo ptice in druge živali, vse glazirane v rjavi, rumeni, zeleni, modri ali modro-zeleni barvi. Stene so bile prekrite s polirano marmorno oblogo z vdelanimi oblikami.

== Epigrafika ==
[[File:Round Church Preslav Chartophylax Paul inscription.png|thumb|350px|Napis hartofilaksa Pavla iz notranjosti okrogle cerkve]]

Okrogla cerkev vsebuje veliko srednjeveških napisov, tako uradnih kot vrezanih na stene kot [[grafit]]i. Ena študija je naštela skupno 193 znakov in 30 risb, velika večina pa nosi nekakšno krščansko simboliko. Epigrafika okrogle cerkve kot celote datira iz 10. stoletja, zastopane pa so tri abecede: grška, glagolica in cirilica, pa tudi dva jezika: bizantinska grščina in stara bolgarščina (vzhodnobolgarska verzija stare cerkvene slovanščine). Glagolski napisi okrogle cerkve dokazujejo, da se je uporaba te abecede v Preslavu nadaljevala skupaj s cirilico.&lt;ref name=&quot;totev61&quot;/&gt;

Morda najbolj znan in dragocen napis na stenah cerkve je cirilični napis na južni steni prostorov južno od narteksa, običajno znanega kot krstilnica. Napis je bil nerodno napisan na malti in v prevodu pravi: »Cerkev svetega Janeza, ki jo je zgradil kartofilaks Pavel«. Kljub temu, da izvira iz 10. stoletja&lt;ref name=&quot;vaklinov227&quot;&gt;Vaklinov, p. 227&lt;/ref&gt; in omenja posvetitev cerkve ter njenega morebitnega donatorja, ga zaradi nenaravne lokacije in nerodnega pisanja ni mogoče označiti za klasičen donatorski napis. Nikolova meni, da je bolj verjetno, da je bil avtor napisa pismen človek, ki je služil pod hartofilaksom Pavlom in je želel širiti njegovo slavo. Meni, da se besedilo nanaša le na gradnjo narteksa in ne na celotno cerkev, saj meni, da je bil narteks morda dodan po gradnji rotunde.

Drugi primeri epigrafije okrogle cerkve vključujejo več kratkih glagolskih in ciriličnih besedil ter posameznih črk. Med glagolskimi napisi je ''Preslavski abecedarij'', liturgično besedilo, ki vsebuje prvih trinajst črk te abecede; nekatera cirilična besedila so bila napisana na keramičnih ploščicah. Imena in opisi, ki so priloženi ikonam, so v grščini,[50] obstajajo pa tudi dvojezični napisi v grščini in bolgarščini.&lt;ref name=&quot;vaklinov226&quot;&gt;Vaklinov, p. 226&lt;/ref&gt; Posamezne črke, vklesane na stenah, ponazarjajo, kako so bile grške in poenostavljene glagoliške črkovne oblike združene v zgodnjo cirilico. Na stenah cerkve so grafiti krščanskih križev, živali in do 11 upodobitev ladij. Odkrili so vsaj en epitaf, vklesan na nagrobniku ženske, opisane kot ''Božja služabnica Tudora''.&lt;ref name=&quot;vaklinov226&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;andreev385&quot;&gt;{{cite book|last1=Andreev|first1=Yordan|last2=Lazarov|first2=Ivan|last3=Pavlov|first3=Plamen|title=Koy koy e v srednovekovna Balgaria|trans-title=Who is Who in Medieval Bulgaria|year=1999|publisher=Izdatelska kashta &quot;Petar Beron&quot;|location=Sofia|language=bg|isbn=978-954-402-047-7|page=385}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
{{refbegin}}

=== v angleščini ===
* {{cite book|last=Crampton|first=R .J.|title=A Concise History of Bulgaria|url=https://archive.org/details/concisehistoryof0000cram_f0p4|year=2005|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-61637-9|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof0000cram_f0p4/page/16 16]–17|ref=refCrampton}}
* {{cite book|last=Curta|first=Florin|author-link=|title=Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250|url=https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt/page/220|url-access=registration|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-81539-0|pages=[https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt/page/220 220–221]|ref=refCurta}}
* {{cite book |last=Kazhdan|first=Alexander|author-link=|title=[[Oxford Dictionary of Byzantium]]|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|year=1991|isbn=978-0-19-504652-6|pages=334–335|chapter=Bulgarian art and architecture|ref=refKazhdan}}
* {{cite book|last=Mango|first=Maria Mundell|title=Byzantine Trade, 4th–12th Centuries: The Archaeology of Local, Regional and International Exchange: Papers of the Thirty-eighth Spring Symposium of Byzantine Studies, St John's College, University of Oxford, March 2004|year=2009|publisher=Ashgate Publishing|location=Farnham|isbn=978-0-7546-6310-2|pages=113–114|ref=refMango}}
* {{cite book|last=Schwartz|first=Ellen C.|title=Reconsidering the Round Church of Symeon|year=2002|publisher=Palaeobulgarica XXV|location=Sofia, Bulgaria|pages=2–15|ref=refSchwartz}}
* {{cite book|last1=Stavreva|first1=Kirilka|last2=Quek|first2=Lynette|title=Cultures of the World: Bulgaria|year=2007|publisher=Marshall Cavendish|location=New York|isbn=978-0-7614-2078-1|ref=refStavreva}}
* {{cite book|last=Stephenson|first=Paul|title=Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900–1204|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=2000|chapter=Bulgaria and beyond: the Northern Balkans (c. 900–963)|isbn=0-521-77017-3|ref=refStephenson}}
* {{cite book|last=Vlasto|first=A. P.|title=The Entry of the Slavs into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs|url=https://archive.org/details/entryofslavsinto0000vlas|publisher=Cambridge University Press Archive|location=Cambridge|year=1970|isbn=978-0-521-07459-9|ref=refVlasto}}

=== v bolgarščini===
* {{cite book|last=Delev|first=Petar|author2=Valeri Katsunov |author3=Plamen Mitev |author4=[[Evgenia Kalinova]] |author5=Iskra Baeva |author6=Boyan Dobrev |title=Istoria i tsivilizatsia za 11. klas|trans-title=History and Civilisation for the 11th Grade|year=2006|publisher=Knigoizdatelska kashta &quot;Trud&quot;; Sirma AI|location=Sofia|isbn=954-9926-72-9|chapter=10. Zlatniyat vek na balgarskata kultura |trans-chapter=10. The Golden Age of Bulgarian culture|ref=refDelev}}
* {{cite book|last=Koeva |first=Margarita |title=Vavedenie v arhitekturnata teoria i istoria. Uchebnik za studenti po izkustvoznanie |trans-title=Introduction to Architectural Theory and History. Textbook for Art History Students |chapter-url=http://liternet.bg/publish9/mkoeva/teoria/pyrvoto.htm |url=http://liternet.bg/publish9/mkoeva/teoria/index.html |archive-date=14 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110614124349/http://liternet.bg/publish9/mkoeva/teoria/pyrvoto.htm |year=2003 |publisher=LiterNet |location=Varna |isbn=954-304-027-3 |chapter=Arhitektura na Parvoto balgarsko tsarstvo |trans-chapter=Architecture of the First Bulgarian Empire |ref=refKoeva |url-status=dead }}
* {{cite book |title=Balgarska entsiklopedia A–Ya |publisher=Balgarska akademia na naukite; Knigoizdatelska kashta &quot;Trud&quot;; Sirma AI |location=Sofia |year=2002 |chapter=Kraglata tsarkva |trans-title=Bulgarian Encyclopedia A–Ya|trans-chapter=The Round Church |isbn=954-8104-08-3 |type=CD |ref=refA-Ya}}
* {{cite book|last=Mavrodinov|first=Nikola|title=Starobalgarskoto izkustvo: izkustvoto na Parvoto balgarsko tsarstvo|trans-title=Old Bulgarian Art: The Art of the First Bulgarian Empire|year=1959|publisher=Izdatelstvo &quot;Nauka i izkustvo&quot;|location=Sofia|oclc=456107079|pages=150–164|ref=refMavrodinov}}
* {{cite book|last=Miyatev|first=Krastyu|title=Arhitekturata v srednovekovna Balgaria|trans-title=Architecture in Medieval Bulgaria|year=1965|publisher=Izdatelstvo na Balgarskata akademia na naukite|location=Sofia|oclc=10198565|pages=95–100|ref=refMiyatev}}
* {{cite book|last=Nachev|first=Ventseslav|title=Balgarski nadpisi|trans-title=Bulgarian Inscriptions|year=1994|publisher=Izdatelska kashta &quot;Hristo Botev&quot;|location=Sofia|isbn=978-954-445-128-8|pages=17–19|ref=refNachev}}
* {{cite book |last=Nikolova |first=Bistra |title=Pravoslavnite tsarkvi prez Balgarskoto srednovekovie IX–XIV v. |trans-title=The Orthodox Churches During the Bulgarian Middle Ages 9th–14th Century|year=2002 |isbn=954-430-762-1 |publisher=Akademichno izdatelstvo &quot;Marin Drinov&quot; |location=Sofia |pages=88–92|ref=refNikolova}}
* {{cite journal|last=Rashev |first=Rasho |journal=Preslavska Knizhovna Shkola |url=http://sites.shu-bg.net/pres/webs/Deinost/archive/TOM1/R.%20Rashev.pdf |archive-date=24 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724063139/http://sites.shu-bg.net/pres/webs/Deinost/archive/TOM1/R.%20Rashev.pdf |volume=1 |year=1995 |publisher=Shumenski universitet; Universitetsko izdatelstvo &quot;Sv. Kliment Ohridski&quot; |location=Sofia |isbn=978-954-07-0403-6 |pages=338–343 |title=Korabat kato simvol v Preslav prez X vek |trans-title=The Ship as a Symbol in Preslav in the 10th Century |ref=refRashev |url-status=dead }}
* {{cite book|last=Totev|first=Totyu|title=Veliki Preslav: Patevoditel|trans-title=Veliki Preslav: Guidebook|year=1993|publisher=Hronos|location=Varna|language=bg|isbn=954-592-001-7|pages=58–63|ref=refTotev}}
* {{cite book|last=Vaklinov|first=Stancho|title=Formirane na starobalgarskata kultura VI–XI vek |trans-title=The Formation of Old Bulgarian Culture 6th–11th Century|year=1977|publisher=Balgarsko istorichesko druzhestvo; Izdatelstvo &quot;Nauka i izkustvo&quot;|location=Sofia|chapter=IV. Izgrazhdane na edinna starobalgarska kultura (vtorata polovina na IX&amp;nbsp;— nachaloto na XI v. |trans-chapter=IV. The establishment of a united Old Bulgarian culture (second half of 9th&amp;nbsp;— early 11th century|oclc=314653227|ref=refVaklinov}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Golden Church in Preslav}}
* [http://www.seecorridors.eu/?w_c=5&amp;w_id=459&amp;w_p=19&amp;w_l=2# Three-dimensional reconstruction of the Round Church] (accessible at ''3D, Audio &amp; Video''; requires QuickTime 7)

[[Kategorija:Cerkve v Bolgariji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Bolgariji]]</text>
      <sha1>aq19i5n8s3ytf0koo00ulp1rnrb83tt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Casarsa della Delizia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601026</id>
    <revision>
      <id>6686577</id>
      <parentid>6664603</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:13:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3663" sha1="e6if1mmdb6by746x5khkm20emt2o89i" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Casarsa della Delizia
| official_name       = Città di Casarsa della Delizia
| native_name         = {{native name|fur|Cjasarse}}
| image_skyline       = Casarsa.JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
&lt;!-- Commented out because image was deleted: | image_shield        = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --&gt;
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Lavinia Clarotto
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 20,4
| population_footnotes = 
| population_total    = 8599
| population_as_of    = 28. februar 2011&lt;ref&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]&lt;/ref&gt;
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Casarsesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 44
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33072
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]].
 
Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Valvasone - Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]] in [[Zoppola]].

V njej se nahaja grob pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini|Piera Paola Pasolinija]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere.

== Ime ==
Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal.

Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«.

== Osebnosti ==
*[[Elio Ciol]]
*[[Bryan Cristante]]
*[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]]
*[[Gioacchino Muccin]]
*[[Nico Naldini]]
*[[Pier Paolo Pasolini]]
*[[Zefferino Tomè]]
*[[Ezio Vendrame]]

== Prevoz ==
[[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetke|Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]].

== Sklici==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}}
[[Kategorija:Casarsa della Delizia| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>e6if1mmdb6by746x5khkm20emt2o89i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoppola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601039</id>
    <revision>
      <id>6686598</id>
      <parentid>6664608</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:17:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3071" sha1="0fubmh4xhksc28dsrn2tt26xa5ynllr" xml:space="preserve">{{Short description|Municipality in Friuli-Venezia Giulia, Italy}}
{{Infobox Italian comune
| name                = Zoppola
| official_name       = Comune di Zoppola / Comun di Çopule
| native_name         = {{native name|fur|Çopule}}
| image_skyline       = Zoppola_ViaRomano.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Mestna hiša
| image_shield        = Zoppola-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|58|N|12|46|E|type:city(8,231)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN)
| frazioni            = Castions, Cusano, Murlis, Orcenico Inferiore, Orcenico Superiore, Ovoledo, Poincicco 
| mayor_party         = 
| mayor               = Francesca Papais
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 45,4
| population_footnotes = &lt;ref&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]&lt;/ref&gt;
| population_total    = 8297
| population_as_of    = April 2022
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = it. zoppolani&lt;br&gt; fur. çopolats
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 36
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| istat               = 093051
| saint               = [[Martin iz Toursa|Sv. Martin]]
| day                 = 11. november
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.zoppola.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Zoppola''' ({{Lang-fur|Çopule}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Sopula'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 38 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]].

Italijanski pesnik [[Pier Paolo Pasolini]] je napisal pesem z naslovom ''Le gioie di Orcenico'' (»Veselja Orcenica«); med letoma 1943 in 1949 je namreč živel v [[Casarsa della Delizia|Casarsi della Delizia]], nedaleč od Orcenica, ki je del Občine Zoppola.

== Glavne znamenitosti ==
*Grad Zoppola, ki je v lasti akvilejskega patriarha in kardinala Antonia Panciere. Notranje dvorišče krasijo freske Pomponia Amaltea
*Cerkev sv. Martina
*Cerkev sv. Mihaela pri Ovoledu, s freskami in slikami iz 16. stoletja
*Cerkev sv. Andreja pri Castionsu, z dvema platnoma Amaltea in enim platnom Antonia Carnea

== Mednarodni odnosi ==

Zoppola je pobratena s:
*{{flagicon|FRA}} [[Tonneins]], [[Francija]], od 1981
*{{flagicon|AUT}} [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]], [[Avstrija]], od 1996

== Osebnosti ==
*[[Celso Benigno Luigi Costantini]]

== Sklici ==
{{reflist}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.zoppola.pn.it/ Uradno spletno mesto]

{{clear}}
{{Province of Pordenone}}

[[Kategorija:Zoppola| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>0fubmh4xhksc28dsrn2tt26xa5ynllr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pasiano di Pordenone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601051</id>
    <revision>
      <id>6686587</id>
      <parentid>6664604</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2512" sha1="je8tbxehqbdtvdu5ckd02xpheop9wti" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Pasiano di Pordenone
| official_name       = Comune di Pasiano di Pordenone&lt;br&gt;Comun di Pasian di Pordenon
| native_name         = ''Pasian''
| image_skyline       = 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = Pasiano_di_Pordenone-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|51|N|12|38|E|type:city(7,547)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Friuli-Venezia Giulia]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN)
| frazioni            = Cecchini, Rivarotta, Sant'Andrea, Azzanello, Visinale
| mayor_party         = 
| mayor               = Marta Amadio
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 45.5
| population_footnotes = 
| population_total    = 7975
| population_as_of    = April 2009&lt;ref&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]]&lt;/ref&gt;
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Pasianesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 13
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33087
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.pasianodipordenone.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}

'''Pasiano di Pordenone''' ({{langx|fur|Pasian di Pordenon}}, {{langx|vec|Pasiàn}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 53 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 12 km južno od [[Pordenone|Pordenona]].

== Geografija==
Pasiano meji na naslednje občine: [[Azzano Decimo]], [[Gorgo al Monticano]], [[Mansuè]], [[Meduna di Livenza]], [[Porcia]], [[Pordenone]], [[Prata di Pordenone]], [[Pravisdomini]].

== Mednarodni odnosi==

=== Pobratena mesta===
Pasiano di Pordenone je pobraten s:
*{{flagicon|FRA}} [[Canton de Fronsac]], Francija

== Osebnosti ==
*[[Damiano Damiani]] (1922–2013), italijanski scenarist, filmski režiser, igralec in pisatelj

== Sklici ==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category-inline|Pasiano di Pordenone}}

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Pasiano di Pordenone}}
[[Kategorija:Pasiano di Pordenone| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>je8tbxehqbdtvdu5ckd02xpheop9wti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Caneva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601432</id>
    <revision>
      <id>6686576</id>
      <parentid>6664602</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:13:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4502" sha1="0k1luhk8g6w89xzly0v7mnr0b0ltcr6" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Caneva
| official_name       = Comune di Caneva
| native_name         = Cjanive
| image_skyline       = Castello Caneva 02.JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|58|N|12|27|E|type:city(6,374)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 42.0
| population_footnotes = 
| population_total    = 6374
| population_as_of    = Dec. 2004
| population_demonym  = 
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| istat               = 093009
| saint               = [[Sveti Tomaž]] 
| day                 = [[3. julij]] 
| postal_code         = 33070
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.caneva.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Caneva''' ({{IPA|it|ˈkaːneva|lang}}; {{langx|vec|Càneva}}, {{Jezik-fur|Cjanive}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjaneva'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 62 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km zahodno od [[Pordenone|Pordenona]].&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Caneva meji na naslednje občine: [[Cordignano]], [[Fontanafredda]] (''Fontanefrede''), [[Fregona]], [[Polcenigo]] (''Polcenic''), [[Sacile]] (''Sacîl''), [[Sarmede]], [[Tambre]].

== Demografski razvoj ==
&lt;timeline&gt;
Colors=
  id:lightgrey value:gray(0.9)
  id:darkgrey  value:gray(0.8)
  id:sfondo value:rgb(1,1,1)
  id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)

ImageSize  = width:455 height:303
PlotArea   = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period     = from:0 till:8000
TimeAxis   = orientation:vertical
AlignBars  = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo

BarData=
  bar:1861 text:1861
  bar:1871 text:1871
  bar:1881 text:1881
  bar:1901 text:1901
  bar:1911 text:1911
  bar:1921 text:1921
  bar:1931 text:1931
  bar:1936 text:1936
  bar:1951 text:1951
  bar:1961 text:1961
  bar:1971 text:1971
  bar:1981 text:1981
  bar:1991 text:1991
  bar:2001 text:2001

PlotData=
  color:barra width:20 align:left

  bar:1861 from: 0 till:0
  bar:1871 from: 0 till:5151
  bar:1881 from: 0 till:5213
  bar:1901 from: 0 till:5821
  bar:1911 from: 0 till:7148
  bar:1921 from: 0 till:7763
  bar:1931 from: 0 till:7219
  bar:1936 from: 0 till:6416
  bar:1951 from: 0 till:7172
  bar:1961 from: 0 till:6830
  bar:1971 from: 0 till:6423
  bar:1981 from: 0 till:6443
  bar:1991 from: 0 till:6218
  bar:2001 from: 0 till:6323

PlotData=

  bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
  bar:1871 at:5151 fontsize:XS text: 5151 shift:(-8,5)
  bar:1881 at:5213 fontsize:XS text: 5213 shift:(-8,5)
  bar:1901 at:5821 fontsize:XS text: 5821 shift:(-8,5)
  bar:1911 at:7148 fontsize:XS text: 7148 shift:(-8,5)
  bar:1921 at:7763 fontsize:XS text: 7763 shift:(-8,5)
  bar:1931 at:7219 fontsize:XS text: 7219 shift:(-8,5)
  bar:1936 at:6416 fontsize:XS text: 6416 shift:(-8,5)
  bar:1951 at:7172 fontsize:XS text: 7172 shift:(-8,5)
  bar:1961 at:6830 fontsize:XS text: 6830 shift:(-8,5)
  bar:1971 at:6423 fontsize:XS text: 6423 shift:(-8,5)
  bar:1981 at:6443 fontsize:XS text: 6443 shift:(-8,5)
  bar:1991 at:6218 fontsize:XS text: 6218 shift:(-8,5)
  bar:2001 at:6323 fontsize:XS text: 6323 shift:(-8,5)

TextData=
  fontsize:S pos:(20,20)
  text:Data from ISTAT

&lt;/timeline&gt;

== Pobratena mesta==
Caneva je pobratena z:

* {{flagicon|Germany}} [[Neumarkt-Sankt Veit]], Nemčija, od 2002

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Castello Caneva 01.JPG|Grad Caneva
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
&lt;references/&gt;

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Caneva}}
* [http://www.comune.caneva.pn.it/ comune.caneva.pn.it/]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Caneva}}
[[Kategorija:Caneva| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>0k1luhk8g6w89xzly0v7mnr0b0ltcr6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sesto al Reghena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601613</id>
    <revision>
      <id>6686594</id>
      <parentid>6668421</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:17:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3981" sha1="l7fwkfujwzpewf5ndmxq769x8xkzjcs" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Sesto al Reghena
| official_name       = Comune di Sesto al Reghena /&lt;br&gt;Comun di Siest
| native_name         = {{native name|fur|Siest}}
| image_skyline       = 7556 - Abbazia Sesto al Reghena.JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = The main gate of the abbey of Santa Maria in Sylvis
| image_shield        = Sesto_al_Reghena-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|51|N|12|49|E|type:city(5,675)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Bagnarola, Ramuscello, Marignana
| mayor_party         = 
| mayor               = Ivo Chiarot
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 40,5
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 6393
| population_as_of    = 31. december 2012
| population_demonym  = 
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 13
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093043| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33079-33071-33070-33073
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.sesto-al-reghena.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}

'''Sesto al Reghena''' ({{langx|fur|Siest}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 40 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 17 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]].

Sesto al Reghena meji na naslednje občine: [[Chions]] (''Cjons''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Cordovado]] (''Cordovât''), [[Gruaro]] (''Gruâr''), [[Morsano al Tagliamento]] (''Morsan da lis Ocjis'') in [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment''). Sesto je ena od najlepših vasi v Italiji (''I borghi più belli d'Italia'').&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/friuli/|title=Friuli Venezia Giulia|access-date=31 July 2023|language=it}}&lt;/ref&gt;

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bagnarola (''Bagnarole''), Ramuscello (''Ramussiel'') in Marignana (''Marignane'').

Sesto al Reghena dobesedno pomeni »šest rimskih [[Milja|milj]] od [[Concordia Sagittaria|Concordie Sagittaria]] ob reki [[Reghena]]«.

== Glavne znamenitosti ==

Med znamenitostmi so:
* [[Opatija sv. Marije, Sesto al Reghena|Opatija sv. Marije]], [[Pravilo svetega Benedikta|benediktinski]] samostan, zgrajen v 8. stoletju
* Vila Freschi, beneška vila iz 18. stoletja v Ramuscellu&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://sac2.halleysac.it/c093043/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idtesto/28|title=Comune di Sesto al Reghena|website=sac2.halleysac.it|access-date=2019-07-02}}&lt;/ref&gt;
* Cerkev vseh svetih, župnijska cerkev iz 14. stoletja v Bagnaroli&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/sesto-al-reghena/|title=Sesto al Reghena|last=masterlineitaly|website=I Borghi più Belli d'Italia|language=en-US|access-date=2019-07-02}}&lt;/ref&gt;
* Fontana Venchiaredo, literarni kraj v Furlaniji, ki ga je slavil pisatelj [[Ippolito Nievo]] in ga je ponovno odkril pesnik [[Pier Paolo Pasolini]]
* Cerkev svetega Petra, prvotno srednjeveška majhna cerkev s fresko iz petnajstega stoletja, ki prikazuje Devico Marijo, Jezusa in svetega Sebastijana
* Majhna cerkev sv. Antona Padovanskega, katoliška cerkev, ki se nahaja na zasebni posesti

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.sesto-al-reghena.pn.it/ Uradno spletno mesto]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Sesto Al Reghena}}
[[Kategorija:Sesto al Reghena| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>l7fwkfujwzpewf5ndmxq769x8xkzjcs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Klara Eva Kukovičič</title>
    <ns>118</ns>
    <id>602210</id>
    <revision>
      <id>6686820</id>
      <parentid>6672501</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:49:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka KlaraEvaKukovicic.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No ticket permission since 6 May 2026. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6686820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5334" sha1="pyvzutwesnerni171o8z8fx7ntnvkgv" xml:space="preserve">__NONEWSECTIONLINK__{{Predložitev ČU/{{#if:{{NAMESPACE}}
  |{{#switch:{{ucfirst:}}
   |R        = v pregledu
   |D        = {{#if:|zavrnjeno|odklonjeno}}
   |T        = osnutek
   |#default = čakajoče
  }}
  |{{#if:{{#ifeq:{{REVISIONID}}|{{REVISIONID:{{FULLPAGENAME}}}}|0|}}{{#ifeq:{{ucfirst:}}|D||0}}
   |{{#ifeq:{{{ns}}}|0
    |napačno postavljeno
    |ustvarjeno
   }}
   |odklonjeno
  }}
 }}
 |submit=
 |author=
 |user=
 |razlog=
 |details=
 |razlog2=
 |details2=
 |small=
 |decliner=
 |declinets=
 |ts=
 |type={{{type}}}
 |1=
 |2=
 |demo=
}}{{#if:||{{#ifeq:{{ucfirst:}}|T||[[Kategorija:{{datumska kategorija ČU|ts=}}|{{SUBPAGENAME}}]]
{{#invoke:AfC submission catcheck|checkforcats}} }}}}&lt;!--sledenje IP-jev--&gt;{{#switch: {{IsIPAddress|{{{u}}}}}|4|6={{#switch:{{ucfirst:}}
   |R        = 
   |D        = {{#ifeq:|D|[[Kategorija:Odklonjeni osnutki, ki jih je v pregled predložil IP]]|[[Kategorija:Zavrnjeni osnutki, ki jih je v pregled predložil IP]]}}
   |T        = [[Kategorija:Nepredloženi osnutki, ki jih je ustvaril IP]]
   |#default = [[Kategorija:Osnutki, ki jih je v pregled predložil IP]]
  }}
}}__NOINDEX__

{{Infopolje Oseba
| name        = Klara Eva Kukovičič
| image       =
| caption     = Klara Eva Kukovičič
| birth_date  = {{Datum rojstva in starost|1994|11|30}}
| birth_place = [[Brežice]], [[Slovenija]]
| nationality = slovenska
| occupation  = televizijska voditeljica, radijska voditeljica, voditeljica prireditev, avtorica
}}

'''Klara Eva Kukovičič''' je slovenska televizijska in radijska voditeljica, voditeljica prireditev ter avtorica.

== Izobraževanje ==

Klara Eva Kukovičič je odraščala v Krškem, kjer je obiskovala Osnovno šolo Jurija Dalmatina. Leta 2013 je maturirala na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]]. Na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je študirala medjezikovno posredovanje, kjer je diplomirala leta 2017, leta 2020 pa magistrirala iz prevajalstva.&lt;ref&gt;https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128807&lt;/ref&gt;

Ob splošnem izobraževanju se je izobraževala tudi na glasbenem področju. Leta 2008 je zaključila nižjo glasbeno šolo, smer klavir, leta 2010 pa višjo glasbeno šolo, smer orgle. Med letoma 2011 in 2018 se je učila solo petja pri Mateji Arnež Volčanšek v Glasbeni šoli Krško.

== Literarno delo ==

V času študija se je ukvarjala s prevajanjem leposlovnih&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45182723&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/296560640&lt;/ref&gt; in poljudnoznanstvenih&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/104560643&lt;/ref&gt; del ter sodelovala na literarnih natečajih. Leta 2019 se je uvrstila na [[Državno srečanje mladih literatov Urška]] in prejela srebrno priznanje, leta 2020 pa je prejela Priznanje za dosežek leta Mestne občine Krško za področje literarnega ustvarjanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.primus.si/malo-ves-o-zvezdah |title=Malo veš o zvezdah |publisher=Primus |accessdate=6. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je izšel njen literarni prvenec ''Malo veš o zvezdah'', zbirka kratkih zgodb.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.eposavje.com/kultura/predstavitev-knjiznega-prvenca-klare-eve-kukovicic.html |title=Predstavitev knjižnega prvenca Klare Eve Kukovičič Malo veš o zvezdah |publisher=ePosavje |date=15. april 2024 |accessdate=6. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Medijsko delo ==

Septembra 2020 se je pridružila [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]] kot voditeljica otroške informativne oddaje [[Infodrom]]. Oddajo je vodila do decembra 2025.&lt;ref&gt;https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/voditeljica-klara-eva-kukovicic-rtv-slo-oddaja-infodrom/&lt;/ref&gt;

Leta 2023 se je pridružila jutranji ekipi [[Prvi program Radia Slovenija|Prvega programa Radia Slovenija]], kjer sodeluje pri ustvarjanju radijskih vsebin in vodi  ''Jutro na Prvem''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/avtor/klara_eva_kukovi%C4%8Di%C4%8D |title=Klara Eva Kukovičič |publisher=Prvi program Radia Slovenija |accessdate=6. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Od marca 2026 deluje kot voditeljica jutranje televizijske oddaje ''Dobro jutro'' na TV Slovenija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/vikend/klara-eva-kukovicic-voditeljica-dobro-jutro-televizija-sreca-spremlja-pripravljene-in-dobre-improvizatorje |title=Klara Eva Kukovičič: Sreča spremlja pripravljene in dobre improvizatorje |publisher=Delo |date=17. april 2026 |accessdate=6. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Vodenje prireditev ==

Kot voditeljica prireditev je sodelovala pri različnih javnih dogodkih. Med drugim je vodila dogodke TEDxLjubljana&lt;ref&gt;https://svet24.si/lokalno/dolenjska/druzabno/klara-eva-kukovicic-na-odrih-1863031&lt;/ref&gt; in sodelovala pri dobrodelni prireditvi ''Klic dobrote''&lt;ref&gt;https://365.rtvslo.si/podkast/napovedniki-tv-oddaj/175173929&lt;/ref&gt;.

== Dela ==

* ''Malo veš o zvezdah'', zbirka kratkih zgodb, 2024

== Reference ==

&lt;references/&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://www.klaraeva.com/ Uradna spletna stran]
* [https://prvi.rtvslo.si/avtor/klara_eva_kukovi%C4%8Di%C4%8D Klara Eva Kukovičič na Prvem programu Radia Slovenija]


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>pyvzutwesnerni171o8z8fx7ntnvkgv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suzana Matić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602430</id>
    <revision>
      <id>6686697</id>
      <parentid>6677290</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:32:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Korekcija</comment>
      <origin>6686697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2102" sha1="id6vush2i886hilpfyebjfivpr3mrq5" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Suzana Matić''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pisatelj]]ica, [[Pesnik|pesnica]] in [[arhitekt]]ka, * {{Wikidata|p569}}, [[Mainz]], [[Nemčija]].

Piše v [[hrvaščina|hrvaščini]].

V Zagrebu je doštudirala arhitekturo. Dela kot arhitektka, svoja dela pa piše ponoči. Prvo knjigo, ‘’Samosanacije’’, je izdala leta 2012. Sledile so ''Koliko sam puta okidala s boka'' (2015), zbirka poezije ''Drugojačija ''(2016), ''Usnena predaja'' (2019), knjiga zgodb ''Ne naginji se unutra'' (2017) in ''Leglo ''(2022) ter pesniška zbirka ''Ni na asfaltu, ni na zemlji'' (2024). Knjiga ''Samosanacije ''je izšla tudi v Beogradu leta 2015. V Romuniji je leta 2017 pri založbi Editura Pim izšla njena trojezična pesniška zbirka ''Poezii Alesee''. Njene zgodbe so bile objavljene v ''[[Večernji list|Večernjem listu]]'', ''Zborniku Trećeg programa'', ''Književni republiki'', ''Fantomu slobode'' in ''Zborniku gornjogradskog književnog glasnika'', njene pesmi pa v revijah ''Poezija'', ''Artikulacije ''in ''Zarez''. Tekste iz njenih del so večkrat prebirali v oddajah na Tretjem programu Hrvaškega radia. Njena besedila so bila prevedena v angleščino v revijah ''Relations'' in ''Underpass''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://fraktura.hr/autori/suzana-matic/ |title=Suzana Matić |website=Fraktura.hr |access-date=11.5.2026 |archive-date= |archive-url= |url-status=}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.facebook.com/suzana.matic.12 Facebook stran ]
* [https://elektronickeknjige.com/?s=suzana+mati%C4%87 Besplatni autorski sadržaj na portalu elektronikenjige.com]
* [https://hrvatskodrustvopisaca.hr/clan/matic-suzana/ Hrvatsko društvo pisaca - profil]
* [https://www.croatian-literature.hr/zzindex_sing_auth.php?tekst_id=347&amp;autor=1&amp;menu_id=7 O pisateljici (v angleščini)]

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-književnik}}

{{DEFAULTSORT:Matić, Suzana}}
[[Kategorija:Hrvaški arhitekti]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zagrebu]]</text>
      <sha1>id6vush2i886hilpfyebjfivpr3mrq5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roveredo in Piano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602523</id>
    <revision>
      <id>6686584</id>
      <parentid>6675260</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:15:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2411" sha1="drzhx21pla3swiiwi29sqogbl1hmrbv" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Roveredo in Piano
| official_name       = Comune di Roveredo in Piano /&lt;br&gt;Comun di Lavorêt
| native_name         = {{native name|fur|Lavorêt}}
| image_skyline       = 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = RoveredoinPiano.gif
| shield_alt          = 
| shield_size         = px
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|1|N|12|37|E|type:city(5,113)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Tornielli, Villote
| mayor_party         = 
| mayor               = Renzo Liva
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 15,9
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 4876
| population_as_of    = 2007
| population_demonym  = it. roveredani&lt;br&gt;fur. roveredans
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 99
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093036| saint               = [[Sveti Jernej]]
| day                 = 24. avgust
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Roveredo in Piano''' ({{Lang-fur|Lavorêt}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Lavoreit'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 6 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]].

Roveredo in Piano meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Fontanafredda]] (''Fontanefrede''), [[Porcia]] (''Purcie''), [[Pordenone]] (''Pordenon'') in [[San Quirino]] (''San Quarin'').

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Tornielli in Villote.

== Sklici ==
{{reflist}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it Uradno spletno mesto] {{in lang|it}}

{{Province of Pordenone}}
{{DEFAULTSORT:Roveredo In Piano}}

[[Kategorija:Roveredo in Piano| ]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>drzhx21pla3swiiwi29sqogbl1hmrbv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chions</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602711</id>
    <revision>
      <id>6686578</id>
      <parentid>6676922</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:14:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2776" sha1="ly8z6v71grwteq2a2hebdxsp9tz61u8" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Chions
| official_name       = Comune di Chions / Comun di Cjons
| native_name         = {{native name|fur|Cjons}}
| image_skyline       = 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|51|N|12|43|E|type:city(4,896)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Basedo, Taiedo, Villotta, Torrate
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 33,5
| population_footnotes = 
| population_total    = 4896
| population_as_of    = Dec. 2004
| population_demonym  = 
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 15
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33083
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.chions.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}

'''Chions''' ({{langx|fur|Cjons}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 4.896 prebivalcev in površino 33,5 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Občina je sestavljena iz naslednjih občin: Basedo (''Basêt''), Taiedo (''Taiêt''), Villotta (''Vilote'') in Torrate (''Lis Toratis'').

Chions meji z naslednjimi občinami: [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Fiume Veneto]] (''Vile di Flum''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''), [[Pravisdomini]], [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment'') in [[Sesto al Reghena]] (''Siest'').

== Demografski razvoj ==
{{historical populations
|align=none|cols=3
|graph-pos=bottom
|1861|?
|1871|2693
|1881|2659
|1901|3159
|1911|4475
|1921|5255
|1931|5370
|1936|4769
|1951|4705
|1961|3561
|1971|3230
|1981|3811
|1991|4055
|2001|4523
| source=Podatki iz Istata
}}

== Pobratena mesta ==

* {{flagicon|Francija}} [[Luisant]], Francija
* {{flagicon|Španija}} [[Villanueva del Pardillo]], Španija

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.chions.pn.it/ www.comune.chions.pn.it/]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Chions}}
[[Kategorija:Chions| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>ly8z6v71grwteq2a2hebdxsp9tz61u8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez III. Polanenski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602728</id>
    <revision>
      <id>6686874</id>
      <parentid>6685043</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:57:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ziv</username>
        <id>221276</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg]] → [[File:Interieur, grafmonument voor Jan II van Polanen, detail gezicht van Jan II van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg]] → The file was renamed on Commons, but the filename was not changed in the language versions because Delinker did not perform the task. ([[c:c:GR]])</comment>
      <origin>6686874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4510" sha1="s2rs797il3umv6bfg8nup9gfnel991o" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan II van Polanen, detail gezicht van Jan II van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi, [[Breda, Nizozemska|Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument van Jan III - Breda - 20362385 - RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil [[Baronija Breda|gospod Brede]], [[Geertruidenberg]]a, [[Klundert]]a (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd [[Niervaart]].

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda&lt;ref&gt;Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44&lt;/ref&gt; odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila [[Zundert]], [[Princenhage]], [[Sprundel]] in [[Nispen]], ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.&lt;ref&gt;
[http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]&lt;/ref&gt; Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.&lt;ref&gt;Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188&lt;/ref&gt;

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>s2rs797il3umv6bfg8nup9gfnel991o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>603092</id>
    <revision>
      <id>6686757</id>
      <parentid>6685192</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:30:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>za</comment>
      <origin>6686757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1499" sha1="o5fv9nvxhnov5o78que988vut4l9y0b" xml:space="preserve">===[[:Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]]===
[[Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg|400px|Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg]]
* {{info}} '''[[Glavni most, Maribor|Glavni most]] in Splavarska brv preko Drave v [[Maribor]]u''', foto [[:c:User:Aciarium|Aciarium]]
* {{za}} Izbrana v Zbirki. Nazadnje smo za izbrano sliko izglasovali fotko iz leta 2009: [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Stari Most - Maribor.jpg]]. Sedanji predlog poleg mostu prikazuje še Splavarsko brv, namenjeno pešcem in kolesarjem, ki od leta 2011 povezuje levi breg na Lentu s taborskim desnim bregom in je umeščena vzporedno z obstoječim Glavnim mostom. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:31, 24. maj 2026 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:07, 4. junij 2026 (CEST)
* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:49, 4. junij 2026 (CEST)
* {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:30, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>o5fv9nvxhnov5o78que988vut4l9y0b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milko Mikola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603409</id>
    <revision>
      <id>6686641</id>
      <parentid>6683197</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:55:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Živeče osebe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7189" sha1="dyjmpti6jzkpi3ptzuydbbeu7dq8gwe" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Milko Mikola}}

'''Milko Mikola''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivist]], [[publicist]], [[sociolog]] in [[zgodovinar]], '''*''' [[15. april]] [[1946]], [[Grobelno, Šmarje pri Jelšah|Grobelno]]. 

Poznan je predvsem po raziskavah povojne [[Socializem|socialistične]] [[Regresija|represije]], zaplemb premoženja, sodnih procesov, [[Delovno taborišče|delovnih]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]] ter povojnih izgonov prebivalstva, hkrati pa je raziskoval tudi zgodovino celjske industrije.&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/beseda-o-avtorju/ |title=Beseda o avtorju|accessdate=2026-05-30|website=Kamra|date=2021-11-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola – Zakladnica spominov|url=https://zakladnicaspominov-scnr.si/milko-mikola/|website=zakladnicaspominov-scnr.si|accessdate=2026-05-30}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Mikola se je rodil 15. aprila 1946 v Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok v kmečki družini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa gimnazijo v Celju. Za financiranje šolskih potrebščin je v višjih razredih osnovne šole hodil nabirat [[ribez]] na državno posestvo in obirat [[hmelj]] h kmetom iz sosednje vasi. Kot gimnazijec je med počitnicami delal v celjskem podjetju [[EMO]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po maturi se je leta 1966 vpisal na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1972 končal študij zgodovine in sociologije.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}} Po končanem študiju je deset let poučeval na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, kjer je zaradi zavrnitve članstva v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]] in kritičnih stališč do socialističnega sistema prihajal v spore z vodstvom šole in partijskimi strukturami. Po prevzemu poučevanja predmeta [[samoupravljanje s temelji marksizma]] je bil deležen pogostih nadzorov in političnega pritiska, ki se je še okrepil po njegovih opozorilih na domnevne nepravilnosti in neetično ravnanje nekaterih zaposlenih. Oktobra 1982 je bil pod grožnjami prisiljen podpisati odpoved delovnega razmerja, nato pa mu je bilo prepovedano zaposlovanje v katerikoli vzgojno-izobraževalnih ustanovi v [[Socialistična republika Slovenija|SRS]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=8}}{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} 

Po prisilnem odhodu iz pedagoškega poklica se je zaposlil v [[Zgodovinski arhiv Celje|Zgodovinskem arhivu Celje]],&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt; kjer je delal 22 let in leta 2003 pridobil naziv arhivskega svetnika.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9}} Zaradi političnega ozadja prejšnje odpustitve je kmalu postal tarča pritiskov in šikaniranja s strani vodstva ter nekaterih sodelavcev. Dolgotrajne obremenitve so mu povzročile resne osebne težave in [[Depresija na delovnem mestu|depresijo]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po njegovih navedbah je nekdanji ravnatelj med ravnatelji celjskih srednjih šol širil negativne ocene o njegovem delu. Sodni postopek zaradi domnevnega obrekovanja ni bil uspešen, saj nekateri ključni dokazi niso bili na voljo, pričanja pa so podprla toženo stran, zato je tožbo umaknil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V začetku 90-ih in [[Demokratizacija|demokratizacije]] se je začel sistematično ukvarjati s proučevanjem komunistične represije na Celjskem in Štajerskem. Iz tega področja je leta 1989 magistriral, leta 1999 pa je pod mentorstvom [[Dušan Nečak|Dušana Nečka]] doktoriral z disertacijo ''Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1945-1948 s posebnim poudarkom na celjskem območju'' {{COBISS|ID=11127650}}.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt; Kljub odobritvi doktorata naj bi zagovor potekal v napetem ozračju, pri čemer je bil po mnenju [[Lovro Šturm|Lovra Šturma]] odnos komisije do njega izrazito neprijazen in podoben zaslišanju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=9-10}}

Leta 2005 je vodil Sektor za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, leta 2008 pa je postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega [[Študijski center za narodno spravo|Študijskega centra za narodno spravo]]; v tem centru je bil tudi prvi direktor.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Milko Mikola prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini|url=https://www.scnr.si/dr-milko-mikola-prejel-zoisovo-priznanje-za-pomembne-znanstvene-dose-ke-v-zgodovini.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-05-30}}&lt;/ref&gt;

Za knjigo ''Religija, cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje'' je leta 2004 prejel [[Aškerčevo priznanje]], leta 2009 srebrni celjski grb, leta 2013 pa [[Zoisovo priznanje]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 2009 se je upokojil.{{Sfn|Čoh Kladnik|2018|p=12}}

== Bibliografija ==
* ''Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju'', 1998 {{COBISS|ID=4070965}}
* ''Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem'', 1999 {{COBISS|ID=6298677}}
* ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952'', 1999 {{COBISS|ID=104001280}}
* ''Delo kot kazen: izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951'', 2002 {{COBISS|ID=117555712}}
* ''Zgodovina celjske industrije'', 2004 {{COBISS|ID=217119488}}
* ''Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji'', 2006 {{COBISS|ID=228973312}}
* ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci'', 2007 {{COBISS|ID=235013632}}
* ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček'', 2008 {{COBISS|ID=242952704}}
* ''Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji'', 2009 {{COBISS|ID=249116672}}
* ''Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945'', 2012 {{COBISS|ID=263646208}}
* ''Revolucionarno nasilje na Štajerskem : 1941–1945'', 2014 {{COBISS|ID=273654272}}
* ''Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih'', 2015 {{COBISS|ID=281829888}}
* ''Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951'', 2016 {{COBISS|ID=284671488}}
* ''Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico'', 2022 {{COBISS|ID=128157699}}
* ''Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem'', 2024 {{COBISS|ID=195846403}}

== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==

* {{Navedi revijo|last=Čoh Kladnik|first=Mateja|date=2018|title=Dr. Milko Mikola|url=https://www.scnr.si/upload/editor/file/file8cc6776c4bd8311.pdf|magazine=Dileme|pages=7-13}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mikola, Milko}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>dyjmpti6jzkpi3ptzuydbbeu7dq8gwe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>AIM-7 Sparrow</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603591</id>
    <revision>
      <id>6686674</id>
      <parentid>6684702</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:33:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Radar]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42523" sha1="n9gd3zat6kqke85lboqp6jpobadwf59" xml:space="preserve">
{{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=AIM-7 Sparrow|image=[[Slika:AIM 7 HAFB Museum.jpg|300px]]|caption=AIM-7 Sparrow v muzeju Hill Air Force Base|origin=ZDA|type=Radarsko vodena raketa zrak-zrak srednjega dosega|used_by=Avstralia, Kanada, Egipt, Grčija, Iran, Irak, Izrael, Italija, Japonska, Jordan, Kuvajt, Malezija, Saudska arabija, Singapur, Južna Koreja, Španija, Tajvan, Turčija, Združeno kraljestvo, ZDA|wars=[[Vietnamska vojna]]&lt;br/&gt;[[Vojna Iran–Irak]]&lt;br/&gt;[[Zalivska vojna]]&lt;br/&gt;[[Rusko-ukrajinska vojna]]|manufacturer=|propellant=|production_date=AIM-7D: 1959&lt;br/&gt;AIM-7F: 1976&lt;br/&gt;AIM-7M: 1982|service=1958–danes|variants=Sparrow I: AIM-7A&lt;br/&gt;Sparrow II: AIM-7B&lt;br/&gt;Sparrow III: AIM-7C, AIM-7D, AIM-7E, AIM-7E2/[[Skyflash]]/[[Aspide]], AIM-7F, AIM-7M, AIM-7P, RIM-7M, [[AGM-45]]&lt;ref name=&quot;Goebel&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.vectorsite.net/twbomb_09.html#m2 |title=&amp;#91;9.0&amp;#93; Anti-Radar Missiles |access-date=27 November 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121074852/http://vectorsite.net/twbomb_09.html |archive-date=21 November 2011}}&lt;/ref&gt;|engine=AIM-7A/B/C – Aerojet 1.8KS7800 trdna raketa&lt;br/&gt;AIM-7D/E – Rocketdyne MK 38/MK 52 trdna raketa&lt;br/&gt;AIM-7F/M/P – Hercules MK-58 raketni motor na trdno gorivo&lt;ref name=&quot;designation-systems.net&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|access-date=6 December 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archive-date=3 March 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|weight=230 kg|length=3.7 m|height=|diameter=20 cm|wingspan=0.81 m (AIM-7A/B)|speed=AIM-7A/B: [[Mach number|Mach]] 2.5 &lt;br&gt;AIM-7C/E/F: Mach 4&lt;ref name=Designation_Systems&gt;[http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Directory of U.S. Military Rockets and Missiles: Raytheon AIM-7/RIM-7 Sparrow] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html |date=3 March 2016 }}. Designation Systems.&lt;/ref&gt;|vehicle_range=AIM-7C: 26 km&lt;br/&gt;AIM-7D: 44 km&lt;br/&gt;AIM-7E/E2: 50 km &lt;br/&gt;AIM-7F/M/P: 70 km&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014175637/http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-date=2011-10-14 |url-status=live|title=AIM-7F Sparrow III - Standard Missile Characteristics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;designation-systems.net&quot;/&gt;|ceiling=|altitude=|filling=[[High explosive]] [[blast-fragmentation]]&lt;br/&gt;AIM-7C/D/E: 29 kg&lt;br/&gt;AIM-7F/M: 40 kg|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]]|detonation=|launch_platform='''Letala:'''
* [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]]
* [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]]
* [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]]
* [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]]
* [[Grumman F-14 Tomcat]]
* [[F/A-18 Hornet]]
* [[Saab 37 Viggen|JA-37 Viggen]]
* [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104S Starfighter]]
* [[Panavia Tornado|Tornado F.3 ADV]]
* [[F/A-18E/F Super Hornet]]
* [[Mitsubishi F-2]]|number=&gt;70,000&lt;ref name=&quot;forecastinternational.com&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.forecastinternational.com/fic/loginform.cfm|title=Forecast International: Intelligence Center|website=www.forecastinternational.com}}&lt;/ref&gt;}}
'''AIM-7 Sparrow''' (zračna prestrezna raketa &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|publisher=navair.navy.mil|accessdate=30 July 2021}}&lt;/ref&gt;) je ameriška srednjedometna [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivna radarsko vodena]] [[Raketa zrak-zrak|raketa zrak-zrak,]] ki jo uporabljajo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriške zračne sile]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriški mornariški korpus]] ter različna druga letalstva in mornarice. Sparrow in njegne izpeljanke so bile glavne zahodne rakete zrak-zrak izven vizualnega dosega (BVR) od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno so v uporabi, čeprav se v letalstvu postopoma opušča v korist naprednejše rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AIM-120 Advanced Medium Range Air-to-Air Missile (AMRAAM)|url=https://www.esd.whs.mil/Portals/54/Documents/FOID/Reading%20Room/Selected_Acquisition_Reports/FY_2018_SARS/19-F-1098_DOC_14_AMRAAM_SAR_Dec_2018.pdf}}&lt;/ref&gt; Od leta 2023 sta AIM-7 in njena različica RIM-7 deležni velike operativne uporabe v Ukrajini, kjer sta bili prilagojeni za uporabo v improviziranih zemeljskih sistemih zračne obrambe za prestrezanje križarskih raket in plavajočega streliva. &lt;ref name=&quot;Militarnyi23&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Trudeau|first=Justin|date=2023-06-10|title=Canada to transfer AIM-7 Sparrow missiles and artillery shells to Ukraine|url=https://militarnyi.com/en/news/canada-to-transfer-aim-7-sparrow-missiles-and-artillery-shells-to-ukraine/|work=Militarnyi}}&lt;/ref&gt;

Zgodnje rakete Sparrow so bile namenjene predvsem uporabi proti večjim ciljem, zlasti bombnikom, in so imele številne operativne omejitve pri drugih uporabah. Proti manjšim ciljem je potreba po sprejemu močnega odbitega radarskega signala oteževala zaklep cilja na efektivnem dosegu rakete. Ker je bilo treba radar izstrelitvenega letala ves čas spopada usmerjati proti cilju, je to pomenilo, da se je v boju lovec-proti-lovcu sovražnikov lovec pogosto približal v doseg [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodenih]] raket krajšega dosega, medtem ko je moralo izstrelitveno letalo še naprej leteti proti svojemu cilju. Poleg tega so bili zgodnji modeli učinkoviti le proti ciljem na približno enaki ali višji nadmorski višini, pod katero so odboji od tal postali problem.

Za reševanje teh težav je bilo razvitih več nadgrajenih modelov Sparrow. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] razvili različico Skyflash z inverznim monopulznim iskalnikom &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=CAT-UXO - Skyflash missile|url=https://cat-uxo.com/explosive-hazards/missiles/skyflash-missile|accessdate=2026-05-08|website=cat-uxo.com|language=en}}&lt;/ref&gt; in izboljšanim motorjem, medtem ko je [[italijansko vojno letalstvo]] predstavilo podobno Aspide. Obe sta se lahko izstrelila na cilje pod izstreljevalnim lovcem (&quot;look-down, shoot down&quot;), bile sta bolj odporna na protiukrepe in veliko natančnejši v končni fazi leta. Ta osnovni koncept je nato postal del ameriških Sparrowov v modelu M (monopulzni), nekatere od teh pa so bile kasneje posodobljene kot model P, zadnji, ki je bil proizveden v ZDA. Prodaja Aspidov [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] je privedla do lokalno proizvedene PL-11. Japonske obrambne sile prav tako uporabljajo raketo Sparrow, čeprav jo postopoma opuščajo in nadomeščajo z [[AAM-4|Mitsubishi AAM-4]].

Raketa Sparrow je bila uporabljena tudi kot osnova za [[Izstrelek zemlja-zrak|raketo zemlja-zrak]] RIM-7 Sea Sparrow, ki jo številne mornarice uporabljajo za zračno obrambo. Ker je izstreljena na nizki višini in leti neposredno proti cilju, je doseg rakete v tej vlogi močno zmanjšan zaradi večje gostote zraka v nižjih plasteh atmosfere. Z upokojitvijo rakete Sparrow v vlogi zrak-zrak je bila za odpravo te skrbi izdelana nova različica rakete Sea Sparrow, imenovana  RIM-162 ESSM.

== Razvoj ==

=== Sparrow I ===
[[Slika:Douglas_XF3D-1_Skyknight_in_flight_with_four_AAM-N-2_Sparrow_missiles,_circa_in_the_early_1950s.jpg|levo|sličica|Sparrow I med testi na [[Douglas F3D Skyknight]] v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja]]
Sparrow je nastala kot del programa [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] iz poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja, namenjenega razvoju vodenega raketnega orožja za uporabo zrak-zrak. Leta 1947 je mornarica sklenila pogodbo s Sperryjem za izdelavo različice standardne 127 mm rakete HVAR z [[Usmerjanje z žarkom|usmerjanjem z žarkom]] v okviru '''projekta Hotshot'''. Orožje se je sprva imenovalo '''KAS-1''', nato '''AAM-2''' in od leta 1948 naprej '''AAM-N-2'''. Okvir rakete je razvilo [[Douglas Aircraft Company|podjetje Douglas Aircraft Company]]. Premer HVAR se je izkazal za neustreznega za elektroniko, zaradi česar je Douglas razširil okvir rakete na 203 mm. Prototip orožja se je začel s preizkusi brez motorja leta 1947, prvo prestrezanje v zraku pa je bilo izvedeno leta 1952. 

Po dolgotrajnem razvojnem ciklu je začetna '''AAM-N-2 Sparrow''' leta 1954 vstopila v omejeno operativno uporabo s posebej predelanimi nočnimi lovci [[Douglas F3D Skyknight]] za vse vremenske razmere. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Guided Missiles Ride Navy Jet|url=https://books.google.com/books?id=sdwDAAAAMBAJ&amp;pg=PA116|date=November 1954|publisher=Hearst Magazines|page=116}}&lt;/ref&gt; Leta 1956 sta se jima pridružili [[Lovsko letalo|lovski letali]] [[McDonnell F3H Demon|McDonnell F3H-2M Demon]] in [[Vought F7U Cutlass]]. V primerjavi s sodobnimi različicami je bila Sparrow I bolj aerodinamična in je imela ogrodje v obliki metka z dolgim koničastim nosom.

Sparrow I je bilo omejeno in precej primitivno orožje. Omejitve vodenja z žarkom (ki je bilo na enosedežnih lovcih podrejeno optičnemu merilniku, na nočnih lovcih pa radarju) so raketo omejile na napade na cilje, ki so leteli po ravni poti, in jo naredile praktično neuporabno proti manevrirajočemu cilju. Po tem standardu je bilo izdelanih le približno 2000 izstrelkov.

=== Sparrow II ===
[[Slika:Sparrow_2_Missile.jpg|sličica|Raketa Sparrow 2]]
Že leta 1950 je Douglas preučeval opremljanje rakete Sparrow z aktivnim radarskim iskalnikom. Ta je bila sprva znana kot '''XAAM-N-2a ''Sparrow II''''', original pa je retroaktivno postal '''''Sparrow I.''''' Leta 1952 je dobila novo oznako '''AAM-N-3'''. Aktivni radar je Sparrow II spremenil v orožje po principu &quot;[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]&quot;, ki je omogočalo hkratno izstrelitev več raket na ločene cilje.

Do leta 1955 je Douglas predlagal nadaljevanje razvoja z namenom, da bi raketa postala glavno orožje za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Douglas F5D Skylancer|F5D Skylancer]]. Kasneje je bila, čeprav nekoliko polemično, izbrana za glavno orožje za kanadski nadzvočni prestreznik [[Avro Canada CF-105 Arrow|Avro Arrow]], skupaj z novim sistemom za nadzor orožja Astra. Za kanadsko uporabo in kot drugi vir za ameriške rakete je bilo za izdelavo raket v [[Québec|Quebecu]] izbrano [[Canadair|podjetje Canadair]] .

Majhna velikost sprednjega dela rakete in radar AN/APQ-64 v pasu K sta omejevala njeno delovanje, zato raketa ni nikoli mogla delovati v testnih poskusih. Po obsežnem razvoju in testnih streljanjih v ZDA in Kanadi je Douglas leta 1956 opustil razvoj. Canadair je nadaljeval z razvojem, dokler ni bil Arrow leta 1959 ukinjen.

=== Sparrow III ===
[[Slika:Sparrow_III_launch_F3H-2M_NAN2-59.jpg|sličica|[[McDonnell F3H Demon|F3H Demon]] izstreli Sparrow III leta 1958]]
Sočasno z razvojem rakete Sparrow I je [[Raytheon]] leta 1951 začel delati na različici [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim]] vodenjem, '''AAM-N-6 ''Sparrow III'''''. Prvo od teh orožij je prvič prišlo v uporabi v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] leta 1958.

'''AAM-N-6a''' je bila podobna AIM-6 in je vključevala spremembe v elektroniki vodenja za boljšo učinkovittost pri višjih hitrostih približevanja. Prvotno je bila zasnovana za raketni motor na tekoče gorivo Thiokol LR44-RM-2, vendar je bila sprejeta odločitev, da se ohrani raketni motor na trdo gorivo. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Pfeiffer|first=Mary|date=January 1962|title=Liquid Rockets|url=https://www.history.navy.mil/content/dam/nhhc/research/histories/naval-aviation/Naval%20Aviation%20News/1960/pdf/jan62.pdf|magazine=Naval Aviation News|location=Washington D.C.|publisher=Chief of Naval Operations and Bureau of Naval Weapons|page=13|access-date=2024-03-13}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Davies|first=Harold|date=2007|title=Reaction Motors (Thiokol) Family of Packaged Liquid Rocket Engines|journal=Journal of Spacecraft and Rockets|language=en|volume=44|issue=6|pages=1271–1284|bibcode=2007JSpRo..44.1271D|doi=10.2514/1.30134|issn=0022-4650}}&lt;/ref&gt; Leta 1962 je bila AIM-6a izbrana tudi za oborožitev lovcev ''F-110A Spectre'' ([[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom]]), znana kot '''AIM-101'''. V proizvodnjo je vstopila leta 1959, izdelanih pa jih je bilo 7500.

Z izboljšanim motorjem na trdo gorivo Rocketdyne se je proizvodnja rakete '''AAM-N-6b''' začela leta 1963. Novi motor je znatno povečal največji doseg na 35 km za čelne napade. Nova raketa je izboljšala tudi zmogljivost napada zadenjski, saj je AAM-N-6a lahko ciljala le tarče s hitrostjo približevanja 91.44 m/s, AAM-N-6b pa je bila sposobna ciljati tarče s hitrostj ooddaljevanja do 300 vozlov (hitrost približevanja -300 vozlov ali več). &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://documents.theblackvault.com/documents/dod/readingroom/11/356.pdf|title=AIR-TO-AIR ENCOUNTERS IN SOUTHEAST ASIA.|last=|date=April 1968|publisher=|volume=IV|page=151|docket=|quote=|author-link=|access-date=2024-03-13}}&lt;/ref&gt;

V tem letu sta se letalstvo in mornarica dogovorili o standardiziranih poimenovanjih za svoje rakete. Sparrow je postala serija AIM-7. Prvotna Sparrow I in prekinjena Sparrow II sta postali '''AIM-7A''' in '''AIM-7B''', čeprav sta bili obe izven uporabe. Rakete -6, -6a in -6b so postale '''AIM-7C''', '''AIM-7D''' oziroma '''AIM-7E''' .

Izdelanih je bilo 25.000 raket AIM-7E, ki so bile med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] deležne velike uporabe, vendar je bila njihova zmogljivost vredna razočaranja. Mešani rezultati so bili kombinacija težav z zanesljivostjo (ki jih je še poslabšalo tropsko podnebje), omejenega usposabljanja pilotov za boj med lovci in omejevalnih pravil delovanja, ki so na splošno prepovedovala spopade izven vidnega dosega (BVR). Verjetnost uničenja (&lt;sub&gt;Pk&lt;/sub&gt;) rakete AIM-7E je bila manj kot 10 %; ameriški lovski piloti so sestrelili 59  letal izmed 612 izstreljenih raket Sparrow.  Od 612 izstreljenih raket AIM-7D/E/E-2 jih je 97 (15,8 %) zadelo cilje, kar je povzročilo 56 (9,2 %) sestrelitev. Dve sestrelitvi sta bili izven vidnega dosega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 5|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}&lt;/ref&gt;

Leta 1969 je bila predstavljena izboljšana različica E-2 s prirezanimi krili in različnimi spremembami detonatorja. AIM-7E-2 je bila namenjena uporabi na krajših razdaljah, kjer je raketa še vedno letela z visokimi hitrostmi, in v čelnem pogledu, zaradi česar je bila veliko bolj uporabna v vizualnih omejitvah, ki so jih nalagali spopadi. Kljub temu je bila njena stopnja uničenja v boju le 13 %, kar je vodilo do prakse izstreljevanja vseh štirih raket hkrati v upanju, da se poveča verjetnost uničenja. Njena najhujša nagnjenost je bila, da je prezgodaj detonirala približno 300 metrov pred izstreljevalnim letalom, imela pa je tudi veliko okvar motorjev, neenakomerne lete in težave z detonatorji. Različica E-3 je vključevala dodatne spremembe detonatorja, E-4 pa je imela spremenjen iskalnik za uporabo z letali [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]], kar jim je omogočilo vodenje po valovih pulznega Dopplerjevega radarja tega letala poleg vodenja po neprekinjenem valovanju. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (October 2025)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt;

=== Zapisi o vietnamski vojni (1965–1973) ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških letalskih sil]] 
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Izstrelitveno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;100pt&quot; | Model
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Sestreljeno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;300pt&quot; | Komentarji
|-
| F-4C Phantom II
| AIM-7D
| 1 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]]
| 555. taktična lovska eskadrilja (TFS)
|-
| F-4C
| AIM-7E
| 3 MiG-17, 
10 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
| 389. TFS, 433. TFS, 480. TFS, 555. TFS
|-
| F-4D
| AIM-7E
| 4 MiG-17,&lt;br /&gt; 2 MiG-21
| 433. TFS, 435. TFS, 555. TFS
|-
| F-4D
| AIM-7E-2
| 18 MiG-21,&lt;br /&gt; 3 [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]]
| 4. TFS, 13. TFS, 34. TFS, 523. TFS, 555. TFS
|-
| F-4E
| AIM-7E-2
| 8 MiG-21,&lt;br /&gt; 1 MiG-19
| 4. TFS, 35. TFS, 58. TFS, 366. TFS, 555. TFS
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] 
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Izstrelitveno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;100pt&quot; | Model
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;140pt&quot; | Sestreljeno letalo
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;300pt&quot; | Komentarji
|-
| F-4B Phantom II
| AIM-7D
| 4 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] (vključno z 2 verjetnima)
| Ameriški lovci so bili katapultirani z ladij USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARA&quot;&gt;Ranger&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARI&quot;&gt;Midway&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; in USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwARQ&quot;&gt;Coral Sea&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|-
| F-4B
| AIM-7E
| 2 [[Antonov An-2|An-2]] ([[Dvokrilnik|dvokrilna letala]] Antonov),&lt;br /&gt;2 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]], 
1 MiG-17
| Ameriški lovci so vzleteli z ladij USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAR8&quot;&gt;Constellation&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; in USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwASE&quot;&gt;Enterprise&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|-
| F-4J
| AIM-7E-2
| 1 MiG-21
| Ameriški lovci so vzleteli z ladje USS &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwASg&quot;&gt;Saratoga&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
|+Povzetek števila ubitih
! Kategorija
! Zračne sile
! Mornarica
! Skupaj
|-
| An-2 
| —
| 2
|2
|-
| MiG-17
| 8
| 5
| 13
|-
| MiG-19
| 4 
| —
|4
|-
| MiG-21
| 38
| 3
| 41
|-
| Skupaj
| 50
| 10
| 60
|}

=== Po Vietnamski vojni ===
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je začelo delo na novi različici z namenom, da bi odpravili omejitve orožja. '''AIM-7F''', ki je vstopila v uporabo leta 1976, je imela dvostopenjski raketni motor za daljši doseg in polprevodniško elektroniko za znatno izboljšano zanesljivost. Zmanjšanje prostornine zaradi novega sistema vodenja je omogočilo tudi namestitev večje bojne glave, kar je izboljšalo smrtonosnost rakete.

Težave, s katerimi se je soočala AIM-7, niso bile značilne le za ZDA, saj sta tako [[British Aerospace]] kot italijansko podjetje [[Alenia Aeronautica|Selenia]] na zahtevo svojih nacionalnih vlad razvila izboljšane rakete, kot sta BAe Skyflash in Selenia Aspide. Omeniti velja, da sta obe raketi vključevali zanesljivejše inverzno-monopulzne iskalnike, kar ameriške AIM-7 niso dobili vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Danes najpogostejša različica rakete Sparrow, '''AIM-7M''', je vstopila v uporabo leta 1982 in je imela nov inverzno-monopulzni iskalnik (ki je ustrezal zmogljivostim raket Skyflash in Aspide), aktivni radarski [[bližinski detonator]], digitalne kontrole, izboljšano odpornost proti [[Elektronski protiukrepi|elektronskim protiukrepom (ECM]]) in boljše delovanje na nizkih višinah. Zelo uspešno je bila uporabljena v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991, kjer je dosegla številne sestrelitve. Od 44 izstreljenih raket jih je 30 (68,2 %) zadelo predvidene cilje, kar je pomenilo 24/26 sestrelitev (54,5 %/59,1 %). 19 sestrelitev je bilo doseženih izven vidnega dosega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 7|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}&lt;/ref&gt;

'''AIM-7P''' je v večini pogledov podobna različicam M in je bila predvsem nadgradnja obstoječih raket serije M. Spremembe so se nanašale predvsem na programsko opremo, ki je izboljšala delovanje na nizkih višinah. Nadaljnja nadgradnja Block II je dodala nov zadenjski sprejemnik, ki je raketi omogočil sprejemanje popravkov na sredini poti iz izstrelitvenega letala. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=United States Air Force Military|date=June 11, 2025|title=AIM-7 Sparrow|url=https://www.af.mil/About-Us/Fact-Sheets/Display/Article/104575/aim-7-sparrow/|accessdate=June 11, 2025|website=AIM-7 Sparrow}}&lt;/ref&gt;

Ameriška mornarica je načrtovala uporabo rakete do leta 2018, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|website=NAVAIR|accessdate=24 October 2024}}&lt;/ref&gt; a se Sparrow zdaj postopoma umika iz uporabe z uvedbo rakete [[AIM-120 AMRAAM]] z [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]]. Kljub temu bo verjetno ostala v uporabi še nekaj let. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Raketa AIM-7 je pred kratkim spet postala pomembna, potem ko so Združene države Amerike, Kanada in Grčija ukrajinskim oboroženim silam med rusko-ukrajinsko vojno dobavile na stotine raket AIM-7 in RIM-7 za uporabo proti križarskim raketam, sovražnim letalom in brezpilotnim letalnikom (UAV). Ker Ukrajina ni imela združljivih zahodnih letal, so bile te rakete integrirane v sovjetske raketne sisteme zemlja-zrak Buk-M1 v okviru skupnega ameriško-ukrajinskega projekta, znanega kot &quot;FrankenSAM&quot;. Ta modifikacija omogoča izstrelitev radarsko vodene rakete Sparrow z zemeljskih enot, kar zagotavlja ključno obrambo pred ruskimi križarskimi raketami in brezpilotnimi letalniki tipa Shahed.&lt;ref name=&quot;DefMag25&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2025-12-23|title=FrankenSAM Unleashed: The Untold Story Behind the Night 621|url=https://www.defensemagazine.com/article/frankensam-unleashed-the-untold-story-behind-the-night-621-targets-vanished-from-the-sky|publisher=Defense Magazine}}&lt;/ref&gt; Januarja 2025 je Grčija te zaloge še okrepila z napovedjo prenosa dodatnih 24 raket RIM-7, posebej za te prilagojene sisteme. &lt;ref name=&quot;Greece25&quot;&gt;{{Navedi novice|date=2025-01-04|title=Greece to Supply Ukraine with 24 RIM-7 Sea Sparrow Missiles|url=https://global.tendernews.com/newsdetails.aspx?s=4212&amp;t=Greece-to-Supply-Ukraine-with-24-RIM-7-Sea-Sparrow-Missiles|publisher=TenderNews}}&lt;/ref&gt;

=== Različice ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Različice AIM-7 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|accessdate=2016-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archivedate=3 March 2016}}&lt;/ref&gt;
!
! AAM-N-2 (AIM-7A)
! AAM-N-3 (AIM-7B)
! AIM-7C
! AIM-7E
! AIM-7F
! AIM-7M/P
! RIM-7M/P
|-
! Dolžina
| 3,74 m
| 3,85 m
| colspan=&quot;5&quot; | 3,66 m
|-
! Razpon kril
| 0,94 m
| colspan=&quot;6&quot; | 1,02 m
|-
! Dolžina krilc
| 0,88 m
| ?
| colspan=&quot;4&quot; | 0,81 m
| 0,62 m
|-
! Premer
| colspan=&quot;7&quot; | 0,203 m
|-
! Teža
| 143 kg
| 176 kg
| 172 kg
| 197 kg
| colspan=&quot;3&quot; | 231 kg
|-
! Hitrost
| colspan=&quot;2&quot; | Mach 2,5
| colspan=&quot;5&quot; | Mach 4
|-
! Razpon
| 10 km
| 7 km
| 11 km
| 30 km
| colspan=&quot;2&quot; | 70 km
| 26 km
|-
! Vodenje
| colspan=&quot;5&quot; | Konstantni val (CW)
| colspan=&quot;2&quot; | Inverzno-monopulzno + vodenje na sredi progi (različica P)
|-
! Pogon
| colspan=&quot;3&quot; | Raketa na trdo gorivo Aerojet 1.8KS7800
| Raketa na trdo gorivo Rocketdyne MK 38/MK 52
| colspan=&quot;3&quot; | Raketa na trdo gorivo Hercules MK 58 z dvojnim pogonom 
|-
! Bojna glava
| colspan=&quot;2&quot; | 20&amp;nbsp;kg
| colspan=&quot;2&quot; | 30&amp;nbsp;kg Neprekinjena palica MK 38
| 39&amp;nbsp;kg MK 71 neprekinjena palica
| colspan=&quot;2&quot; | 40&amp;nbsp;kg WDU-27/B eksplozivno-fragmentacijska
|}
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Australian_F-18A_Hornet_launches_Sparrow_missile_c1990.jpg|alt=An Australian F-18A Hornet fires an AIM-7 Sparrow missile.| Avstralski F-18A Hornet izstreli raketo AIM-7 Sparrow.
Slika:F-4C_154_FIS_AIM-7E_AIM-9P_1980.JPEG|alt=AIM-7Es being loaded on a Hawaii ANG F-4C in 1980| Nalaganje raket AIM-7E na havajskega lovca F-4C leta 1980
Slika:F-4G_37FW_AIM-7F_AGM-65A_AGM-88_1988.JPEG|alt=AIM-7Ms on a 37th TFW F-4G in 1988| AIM-7M na letalu F-4G leta 1988
Slika:AIM-7_wing_install.jpg|alt=Wings being installed on an AIM-7| Nameščanje kril na AIM-7
Slika:Loading_AIM-7.jpg|alt=An AIM-7M being loaded| Nalaganje rakete AIM-7M
Slika:USAF_F-15C_fires_AIM-7_Sparrow_2.jpg|alt=A USAF F-15C fires an AIM-7 Sparrow| Ameriški F-15C izstreli raketo AIM-7 Sparrow
&lt;/gallery&gt;Določene različice AIM-7M (in novejše) so se lahko neodvisno dvignile višje ([[:en:Missile_lofting|lofting]]) za doseganje daljših razdalj. &lt;ref&gt;{{Navedi tehnično poročilo |url=https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |title=FLIGHT MANUAL USAF SERIES F-15A/B/C/D BLOCK 7 AND UP |last=[[Department of the Air Force]] |date=1 July 1989 |page=1–64E |quote=&quot;RLOFT (AIM-7MH)&quot; |access-date=2 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240430083717/https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |url-status=live |archive-date=30 April 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Coté|first=Gilbert|last2=Naval Education and Training Program Development Center|title=Fire Control Technician M 3 (NAVEDTRA 10224)|publisher=[[Naval Education and Training Command]] via [[United States Government Printing Office]]|year=1981|location=United States|page=2-19|quote=SPARROW[…] utilizes trajectory shaping to greatly increase its performance envelope.|postscript=The page — &quot;2-19&quot; — is correct; Please do not alter it or change the parameter to &quot;pp&quot; or &quot;pages.&quot; It is &quot;2 through 19&quot; it is labelled as &quot;2 dash 19&quot; and is a single page}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=AIM/RIM-7M[...] Trajectory shaping[...]|archive-url=https://archive.org/details/vacapes-range-complex-final-environmental-impact-vol-2-appendices-full|archive-date=20 October 2025}}&lt;/ref&gt; Nekatere različice Sparrow je bilo mogoče nadgraditi v novejše različice. &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=Legacy AIM/RIM-7M configurations can be upgraded to AIM/RIM-7M/P configurations[...]|archive-url=https://archive.org/details/vacapes-range-complex-final-environmental-impact-vol-2-appendices-full|archive-date=20 October 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Predlogi ===
'''Sparrow X''' je bil predlog za raketo z jedrsko bojno glavo, ki bi uporabljala sistem vodenja Sparrow III. Teža rakete naj bi bila 3.745 kg, doseg pa naj bi bil do 40 km na velikih nadmorskih višinah. &lt;ref name=&quot;Characteristics of Missiles&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hanson|first=C. M.|title=Characteristics of Tactical, Strategic, and Research Missiles|url=https://apps.dtic.mil/sti/tr/pdf/AD0388603.pdf|date=22 April 1957|publisher=[[Convair]]|location=[[San Diego, California]]}}&lt;/ref&gt;

'''AIM-7F Multishot''' je bil predlog v okviru programa F-4X ameriške mornarice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi takrat razvijane rakete in njihove izstrelitvene platforme opremili s podatkovno povezavo za vodenje po sledeh raket, podobno kot pri [[AIM-54 Phoenix]], ki bi omogočila hkratno vodenje več raket AIM-7. Ker bi vsaka raketa potrebovala le terminalno osvetlitev z radarja F-4, bi lahko hkrati napadla več letal, če bi vse tarče bile ohranjene v vidnem polju radarja.  Ker bi ta modifikacija zahtevala povsem novo polprevodniško elektroniko za radarje AN/AWG-10 na izstrelitvenih letalih F-4, ta ni bila izvedena.

'''AIM-7G''' je bila AIM-7F z novim iskalnikom, združljiva z radarjem za nadzor orožja AN/APQ-130 letala [[General Dynamics F-111 Aardvark|F-111D]]. Marca 1970 je bil ukinjena. &lt;ref name=&quot;Knaack&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Knaack|first=Marcelle Size|title=Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems|publisher=[[Air Force Historical Research Agency|Office of Air Force History]]|year=1978|volume=1|location=[[Washington, D.C.]]|pages=250–251|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Davies&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Davies|first=Peter E.|title=General Dynamics F-111 Aardvark|publisher=[[Osprey Publishing]]|year=2013|language=en}}&lt;/ref&gt;

'''Projekt AIM-7R/RIM-7R''' je bil namenjen dodajanju [[Infrardeče vodenje|infrardečega vodenja]] sicer nespremenjenemu sistemu AIM-7P/RIM-7P Block II. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tomajczyk|first=S.F.|title=Dictionary of the Modern United States Military: Over 15,000 Weapons, Agencies, Acronyms, Slang, Installations, Medical Terms and Other Lexical Units of Warfare|volume=1|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|date=11 February 2008|isbn=9780786437757|page=26|url=https://books.google.com/books?id=wrYuEQAAQBAJ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20251201203227/https://www.google.com/books/edition/_/wrYuEQAAQBAJ?hl=en|archivedate=1 December 2025|quote=AIM-7R: Features an infrared seeker added to the guidance and control section with the intent of improving terminal-phase guidance.}}&lt;/ref&gt; Zaradi splošnega zmanjšanja proračuna je bil leta 1996 ukinjen. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rogoway|first=Tyler|last2=Joseph Trevithick|title=Obscure 23-Year Old Navy SAM Was So Ahead Of Its Time That It's Still In High Demand Today|url=https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|work=TWZ|publisher=Recurrent Ventures|date=13 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250814180910/https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|archivedate=14 August 2025|quote=The Navy had developed the MHIP guidance package in part for improved air and surface-launched versions of the Sparrow missile, which were designated AIM-7R and RIM-7R, respectively. The service canceled this improved Sparrow project in 1996 over rising costs.}}&lt;/ref&gt;

== Tuje različice ==

=== Kanada ===
[[Slika:Canadair_Sparrow_missile.jpg|sličica|Sparrow II testirajo v objektu Canadair.]]
V okviru programa [[Avro Canada CF-105 Arrow]] je Canadair (zdaj [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] ) sodeloval s [[Douglas Aircraft Company|podjetjem Douglas Aircraft Company]] pri razvoju rakete Sparrow II (AAM-N-3/AIM-7B). Potem ko je Douglas izstopil iz tega programa, ga je [[Canadair]] nadaljeval do zaključka projekta Arrow.

Raketa AAM-N-3 Sparrow II je bila edinstvena po tem, da je imela popolnoma [[Aktivno radarsko vodenje|aktiven radarski sistem vodenja]].  Ta je v raketi združeval radarski oddajnik in sprejemnik, zaradi česar pilotu ni bilo treba ohranjati letala usmerjenega proti cilju po izstrelitvi rakete, &lt;ref name=&quot;Canadair1959&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}&lt;/ref&gt; za razliko od raket [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim vodenjem]] (SARH), ki zahtevajo neprekinjeno radarsko vodenje med letom. To je letalu, ki je izstrelilo raketo AAM-N-3, omogočilo, da se je obrnilo stran, zasledovalo druge cilje in/ali pobegnilo pred morebitnimi povračilnimi raketami, ki bi jih izstrelilo sovražno letalo, med časom ki ga je Sparrow potrebovala, da je dosegla svoj cilj. Kljub pomembnim prednostim te zasnove pred vodenjem SARH vsi naslednji modeli Sparrow uporabljajo [[polaktivno radarsko vodenje]].

Za namestitev aktivnega radarskega vodenja je imela AAM-N-3 Sparrow II veliko večjo prostornino kot njena predhodnica.

Leta 1959 je Canadair dokončal pet raket na osnovi okvirjev podjetja Douglas in dva modela zgradil iz nič, ko je bil program ukinjen z ukinitvijo letala Arrow. &lt;ref name=&quot;Canadair1959&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot;&gt;[https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles &quot;1959missiles – canadair50otherproducts&quot;]. &lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt;

=== Italija ===
{{Glavni|Aspide}}
[[Slika:Misil_Aspide.jpg|sličica|Aspide je bila bolj predelana kot drugi derivati Sparrow, kot je Skyflash, vključno z novim motorjem, novim sistemom vodenja in spremembami krmilnih površin.]]
Italijansko podjetje Selenia (zdaj Leonardo SpA) je licenciralo tehnologijo AIM-7E Sparrow iz ZDA in izdelalo svojo različico. Kasneje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Alenia začela proizvajati izboljšano različico rakete AIM-7, imenovano Aspide. V primerjavi z AIM-7E je prejela izboljšan nov monopulzni sistem vodenja, ki je omogočal boljše razmerje zadetkov in lažje ciljanje sovražnikov na nizki višini (zmeda zaradi tal). Prejela je tudi nov in zmogljivejši motor ter nove krmilne površine. Te krmilne površine so bile neodvisne druga od druge, kar je raketi dalo močno izboljšano okretnost v primerjavi z AIM-7E in britanskim Skyflashom, ki sta še vedno uporabljala odvisne krmilne površine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aereimilitari.org/Armamenti/Aspide.htm|title=Aerei Militari - Selenia Aspide}}&lt;/ref&gt;

=== Ljudska republika Kitajska ===
{{Glavni|PL-11}}
PL-11 in HQ-6 sta družini kitajskih raket, ki jih je razvila Šanghajska akademija znanosti in tehnologije, v veliki meri pa temeljijo na italijanski različici rakete Sparrow, imenovani Aspide. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|title=LY-60 / PL-10|website=FAS.org|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150409025528/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|archivedate=9 April 2015}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|title=Chinese AAM aspirations may build on Alenia Aspide|first=Douglas|last=Barrie|website=FlightGlobal|date=27 November 1996|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129034417/http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|archivedate=29 November 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Sovjetska zveza ===
Sovjetska zveza je leta 1968 pridobila raketo AIM-7, ekipa Vimpel pa jo je začela kopirati kot '''K-25'''. Raketa ni šla v proizvodnjo, saj naj bi imela [[R-23 (raketa)|R-23]] boljšo vsestranskost, doseg, logiko obdelave signalov in odpornost na motnje. Delo na K-25 se je končalo leta 1971, vendar je bila analiza rakete Sparrow kasneje uporabljena za oblikovanje rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], zlasti servo mehanizmi in premična krila. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AA-7 APEX|website=FAS|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828044210/http://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archivedate=28 August 2016|date=21 March 1999|accessdate=28 August 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Združeno kraljestvo ===
{{Glavni|Skyflash}}
[[Slika:EAP_Leaving_Loughborough_7.jpg|sličica|Skyflash je bila od zunaj videti identična Sparrowu, vendar je imela močno izboljšan iskalnik in nadgrajen motor.]]
[[British Aerospace]] (BAe) je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja licenciral tehnologijo AIM-7E-2 in izdelal raketo Skyflash. Skyflash je uporabljala monopulzni iskalnik Marconi XJ521 skupaj z izboljšavami elektronike. Poganjal jo je raketni motor Aerojet Mk52 mod 2 (kasneje Rocketdyne Mk38 mod 4). Skyflash je leta 1978 vstopila v uporabo [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF) na njihovih [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|Phantomih FG.1 in FGR.2]], kasneje pa na [[Panavia Tornado|Tornadu F.3]]. Skyflash so izvozili tudi na Švedsko za uporabo na njihovih lovcih [[Saab 37 Viggen|Viggen]].

Nadgrajeno različico z aktivnim radarskim iskalnikom, imenovano '''Active Sky Flash,''' sta predlagala BAe in Thomson-CSF, vendar se je RAF namesto tega odločil za nakup rakete [[AIM-120 AMRAAM]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skyflash|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|website=FAS|accessdate=4 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070313033117/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|archivedate=13 March 2007|date=21 March 1999}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje ==
Sparrow ima štiri glavne dele: vodilni del, bojno glavo, krmilni del in raketni motor (trenutno raketni motor na trdno gorivo Hercules MK-58). Ima valjasto telo s štirimi krili na sredini telesa in štirimi repnimi krilci. Čeprav so zunanje dimenzije Sparrow ostale relativno nespremenjene od modela do modela, notranje komponente novejših raket predstavljajo velike izboljšave z močno povečanimi zmogljivostmi. Bojna glava je tipa z neprekinjenimi palicami.

Kot druge polaktivno radarsko vodene rakete tudi ta ne oddaja radarskih signalov, temveč se usmerja na odbite signale neprekinjenega vala radarja izstrelitvene platforme. Sprejemnik zaznava tudi vodilni radar, da omogoči primerjave, ki izboljšajo odpornost rakete na pasivno motenje.

== Načelo vodenja ==
[[Slika:Test_Set,_Computer,_AN_APM-282.jpg|sličica|Bližnji posnetek testnega računalnika AN/APM-282 za testiranje vodenja raket AIM-7]]
Izstrelitveno letalo osvetli cilj s svojim radarjem. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile to naprave za sledenje posameznemu cilju, ki so kot del antene uporabljale nutacijski rog, s čimer so žarek usmerile v majhen stožec. Za določitev smeri največje osvetlitve se uporabi obdelava signalov, s čimer se razvije signal za usmerjanje antene proti cilju. Raketa na podoben način zazna odbiti signal od cilja z anteno z visokim ojačanjem in usmeri celotno raketo proti bližini cilja. Vodenje rakete vzorči tudi del osvetljevalnega signala prek nazaj usmerjenih valovodov. Primerjava teh dveh signalov je logičnim vezjem omogočila določitev dejanskega odbojnega signala cilja, tudi če bi cilj izvrgel [[Radarska vaba|radarske vabe]].

== Uporabniki ==
[[Slika:AIM-7_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z uporabniki AIM-7 v modri barvi]]
 {{Div col|colwidth=30em}}
*{{flag|Avstralija}}
*{{flag|Kanada}}
*{{flag|Egipt}}
*{{flag|Grčija}}
*{{flag|Irak}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Dubois |first1=Gaston |title=Los F-16 iraquíes vuelven a desarrollar misiones de combate |url=https://www.aviacionline.com/2020/11/los-f-16-iraquies-vuelven-a-desarrollar-misiones-de-combate/ |website=Aviacionline |access-date=19 February 2022 |date=19 November 2020}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Iran}}
*{{flag|Izrael}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Rogoway |first1=Tyler |title=Israeli F-15s Were Armed With Old Missiles During B-52 Escort |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/39648/israeli-f-15s-were-armed-with-old-missiles-during-b-52-escort |website=The Drive |access-date=19 February 2022 |date=8 March 2021}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Italija}}
*{{flag|Japonska}}
*{{flag|Jordan}}
*{{flag|Kuvajt}}&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Cooper |first1=Tom |title=Hot Skies Over Yemen, Volume 2: Aerial Warfare Over the South Arabian Peninsula, 1994-2017 |date=2018 |publisher=Helion &amp; Company Publishing |location=Warwick, UK |isbn=978-1-911628-18-7 |page=IV}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Malezija}}
*{{flag|Pakistan}}
*{{flag|Savdska Arabija}}&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Leone |first1=Dario |title=The strange case of the first kills scored by RSAF (or USAF?) F-15 pilots |url=https://theaviationgeekclub.com/the-strange-case-of-the-first-kills-scored-by-rsaf-or-usaf-f-15-pilots/ |website=The Aviation Geek Club |access-date=19 February 2022 |date=5 June 2021}}&lt;/ref&gt;
*{{flag|Singapur}}
*{{flag|Južna Koreja}}
*{{flag|Španija}}
*{{Flag|Švedska}}
*{{flag|Republika Kitajska}}
*{{flag|Turčija}}
*{{flag|Združeno kraljestvo}}
*{{flag|ZDA}}
*{{Flag|Ukrajina}}{{div col end}}

=== Primerljive rakete ===

* [[R-23 (raketa)|R-23 in R-24]]  – (Sovjetska zveza)
* [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]]  – (Sovjetska zveza)
* Super 530  – (Francija)

== Opombe ==

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

=== Viri ===

* {{Navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|chapterurl=https://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C|chapter=AIM-7 Sparrow|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-1346-6|date=2002}}
* McCarthy Jr., Donald J. ''MiG Killers, A Chronology of U.S. Air Victories in Vietnam 1965-1973.'' 2009; Specialty Press, USA.  {{ISBN|978-1-58007-136-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/978-1-58007-136-9|&lt;bdi&gt;978-1-58007-136-9&lt;/bdi&gt;]].
* {{Navedi knjigo|last=Michel (III), Marshall L.|title=Clashes: Air Combat Over North Vietnam, 1965–1972|year=1997|publisher=US Naval Institute Press|isbn=978-1-55750-585-9}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}

* [http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm Aero Arrow Recovery Canada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021514/http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm|date=21 May 2018}}  
* [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Označevanje-Systems.Net]
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>n9gd3zat6kqke85lboqp6jpobadwf59</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Milan Vogel</title>
    <ns>118</ns>
    <id>603646</id>
    <revision>
      <id>6686810</id>
      <parentid>6685197</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:38:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Milan_Vogel_osebna_slika.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: https://www.delo.si/kultura/razno/kot-se-mozu-spodobi. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6686810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1609" sha1="lqvf70zrka3vkstvxwstecb15iyxkm9" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|npov|u=Primoz1983|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260604195308|ts=20260604182437}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

{{Kratki opis|Slovenski novinar}}
{{Teme osnutkov|stem}}
{{AfC topic|bdp}}

== Milan Vogel ==
Milan Vogel, legendarni novinar, urednik in komentator. Po osnovni izobrazbi je bil etnolog in profesor slovenščine. Njegova novinarska pot je bila dolga, kot novinar je deloval pri Borcu, časnikih TV 15, Naši razgledi, Razgledi. Po ukinitvi Razgledov je postal član kulturne redakcije časopisa Delo in tam s svojimi novinarskimi zapisi, z visoko strokovnostjo, širino in razgledanostjo pustil neizbrisan pečat. Je dobitnik prestižne Murkove listine, ki mu jo je podelilo stanovsko Slovensko etnološko društvo za novinarsko delo, za izjemno poročanje in spremljanje kulturne dediščine.

Tudi v času upokojitve je aktivno deloval kot novinar, pisal je recenzije knjig in jih objavljal v slovenskih medijih, v slovenskih časnikih, pogosto na Radiu Slovenija v oddaji S knjižnega trga, še naprej je redno je spremljal kulturno dediščino in o njej poročal. Kot profesor slovenskega jezika se je zavzemal za lepo in čisto slovenščino, lepo govorico. Milan Vogel je bil vrhunsko novinarsko pero in njegovi novinarski zapisi ostajajo v našem spominu, v zavesti bralcev in radijskih poslušalcev. 
Spisal: Zdravko Erjavec

== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-dolgoletni-novinar-dela-milan-vogel
{{sklici}}</text>
      <sha1>lqvf70zrka3vkstvxwstecb15iyxkm9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>San Giorgio della Richinvelda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603663</id>
    <revision>
      <id>6686586</id>
      <parentid>6685481</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3496" sha1="s12jbuwhorq7mp9zk93l3gwrbd6s06j" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
|name                = San Giorgio della Richinvelda
|native_name         = San Zorç da la Richinvelde
|official_name       = Comune di San Giorgio della Richinvelda&lt;br&gt;Comun di San Zorç da la Richinvelde
|image_skyline       = 
|image_caption       =
|image_shield        = San Giorgio della Richinvelda-Stemma.svg
|image_map           =
|coordinates = {{coord|46|3|N|12|52|E|type:city(4,639)_region:IT
|display=inline,title}}
|pushpin_label_position =
|region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
|province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
|frazioni            = Aurava, Cosa, Domanins, Pozzo, Provesano, Rauscedo
|mayor               = Michele Leon
|mayor_party         = državljanska lista Korenine in prihodnost
|elevation_footnotes =
|elevation_m         = 86
|area_footnotes      =
|area_total_km2      = 47,9
|population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
|population_as_of    = 28. 2. 2026
|population_total    = 4541
|pop_density_footnotes =
|population_demonym  = sangiorgini&lt;br&gt;fur. sanzorzins
|istat=093038|saint               =
|day                 =
|website             = {{official website|http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/}}
|footnotes           =
|imagesize           =
|image_alt           =
|shield_alt          =
|map_alt             =
|map_caption         =
|pushpin_map_alt     =
|coordinates_footnotes =
|twin1               =
|twin1_country       =
|postal_code         = 33095
|area_code           = 0427
}}

'''San Giorgio della Richinvelda''' ({{Jezik-fur|San Zorç da la Richinvelde}} ali ''San Zorç de Richinvelde'', [[Furlanščina|zahodno-furlansko]] {{lang|fur|San 'Sors}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 28 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 19 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.541 prebivalcev in površino 47,9 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Občino sestavljajo naslednja naselja: Rauscedo (''Rossêt''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Rosseit''.&lt;/ref&gt; Domanins, Cosa (''Cose''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Cosa''.&lt;/ref&gt; Pozzo (''Poç''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Pos''.&lt;/ref&gt; Provesano (''Provesan'') in Aurava (''Dograve'').&lt;ref&gt;Lokalno ''Dograva''.&lt;/ref&gt; Druga naselja: Selva di Sopra (''Selve Disore''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Selva Disora''.&lt;/ref&gt; Selva di Sotto (''Selve Disot''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Selva Disot''.&lt;/ref&gt; Borgo Gravis (''Lis Gravis'') in Case Richinvelda (''Balin'').

Kmetijstvo je najpogostejša dejavnost na tem območju.

== Znane osebnosti ==
* Donato Casella, renesančni kipar iz [[Carona, Ticino|Carone]]
* Pim Fortuyn, Nizozemski politik, sociolog, pisatelj in profesor, ki je bil umorjen med nizozemskimi parlamentarnimi volitvami leta 2002, je imel v mestu počitniško hišo in je pokopan na pokopališču v naselju Provesano
* Gino Pancino, kolesar
* Tarcisio Petracco
* [[Bertrand Oglejski]], [[Oglejski patriarhi|oglejski patriarh]], umorjen v zasedi pri San Giorgio della Richinvelda 6. junija 1350

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.san-giorgio-della-richinvelda.pn.it/ Uradno spletno mesto]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:San Giorgio Della Richinvelda}}
[[Kategorija:San Giorgio della Richinvelda| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>s12jbuwhorq7mp9zk93l3gwrbd6s06j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Montereale Valcellina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603672</id>
    <revision>
      <id>6686583</id>
      <parentid>6685489</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:15:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3389" sha1="lgyioqj80zyxj78r4epfgyvzkm0lj1v" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Montereale Valcellina
| official_name       = Comune di Montereale Valcellina&lt;br&gt;Comun di Montreâl
| native_name         = {{native name|fur|Montreâl}}
| image_skyline       = Montereale Valcellina 02.jpg 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       =  
| image_shield        = Montereale_Valcellina-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|10|N|12|40|E|type:city(4,606)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Grizzo, Malnisio, San Leonardo Valcellina
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Renato Borghese
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 67,88
| population_footnotes = 
| population_total    = 4173
| population_as_of    = 28. 2. 2026&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = monterealini
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 317
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093027| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33086
| area_code           = 0427
| website             = {{official website| http://www.comune.monterealevalcellina.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}

[[File:Stazione di Montereale Valcellina.jpg|thumb|Železniška postaja Montereale Valcellina]]
'''Montereale Valcellina''' ({{langx|fur|Montreâl}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 46 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.173 prebivalcev in površino 67,9 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Montereale Valcellina meji z naslednjimi občinami: [[Andreis]], [[Aviano]] (''Davian''), [[Barcis]], [[Maniago]] (''Manià'') in [[San Quirino]] (''San Quarin'').

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Grizzo (''Griz''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Gris''.&lt;/ref&gt; Malnisio (''Malnîs'') in San Leonardo Valcellina (''San Lenart'').&lt;ref&gt;Lokalno ''Salinart''.&lt;/ref&gt; Druga naselja: Cao Malnisio (''Cao Malnîs'') in Partidor (''Partidôr'').

== Zgodovina ==
Montereale je rojstni kraj (1532) mlinarja [[Menocchio|Domenica Scandelle - Menocchia]], o katerem je zgodovinar [[Carlo Ginzburg]] pisal v svojem danes že klasičnem delu mikrozgodovine z naslovom ''[[Sir in črvi]]'' (''Il formaggio e i vermi''), ki je prvič izšlo v italijanščini leta 1976, v angleščini pa leta 1980.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=The Cheese and the Worms: The Cosmos of a Sixteenth-Century Miller|last=Ginzburg|first=Carlo|publisher=Johns Hopkins University Press|year=1980|location=Baltimore}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==
* [[Tommaso Toffoli]], profesor na [[Univerza v Bostonu|Univerzi v Bostonu]]
* [[Menocchio]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Montereale Valcellina}}
[[Kategorija:Montereale Valcellina| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>lgyioqj80zyxj78r4epfgyvzkm0lj1v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603685</id>
    <revision>
      <id>6686536</id>
      <parentid>6685531</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:55:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Predloga:Infopolje Župnija/vizitka]] na [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka]]</comment>
      <origin>6685531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16660" sha1="bivcbqyhwzj864a1c15tbdq6bzxszqr" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška = bolniska-zupnija
| Univerzitetna = univerzitetna-zupnija-maribor
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)
--&gt;
| Ajdovščina = ajdovscina
| Ankaran = ankaran
| Batuje = batuje
| Bertoki = bertoki
| Biljana = biljana
| Bilje = bilje
| Bovec = bovec
| Branik = branik
| Budanje = budanje
| Bukovica = bukovica
| Cerkno = cerkno
| Col = col
| Črni Vrh nad Idrijo = crni-vrh-nad-idrijo
| Črniče = crnice
| Dekani = dekani
| Deskle = deskle
| Divača = divaca
| Dornberk = dornberk
| Drežnica = dreznica
| Dutovlje = dutovlje
| Goče = goce
| Godovič = godovic
| Grgar = grgar
| Hrenovice = hrenovice
| Hrpelje - Kozina = hrpelje-kozina
| Hrušica = hrusica
| Idrija = idrija
| Ilirska Bistrica = ilirska-bistrica
| Izola = izola
| Jelšane = jelsane
| Kamnje = kamnje
| Kanal = kanal
| Knežak = knezak
| Kobarid = kobarid
| Kojsko = kojsko
| Komen = komen
| Koper – Marijino vnebovzetje = koper
| Koper – Sveti Marko = koper-sv-marko
| Korte = korte
| Kostanjevica na Krasu = kostanjevica-na-krasu
| Košana = kosana
| Krkavče = krkavce
| Kromberk = kromberk
| Ledine = ledine
| Levpa = levpa
| Lokavec = lokavec
| Lokev = lokev
| Lucija = lucija
| Marezige = marezige
| Matenja vas = matenja-vas
| Miren = miren
| Most na Soči = most-na-soci
| Nova Gorica = nova-gorica
| Nova Gorica – Kapela = nova-gorica-kapela
| Opatje selo = opatje-selo
| Osek = osek
| Otlica = otlica
| Piran = piran
| Pivka = pivka
| Planina = planina
| Podbrdo = podbrdo
| Podgrad (Škofija Koper) = podgrad
| Podgraje = podgraje
| Podkraj = podkraj
| Podnanos = podnanos
| Portorož = portoroz
| Postojna = postojna
| Predloka = predloka
| Prvačina = prvacina
| Renče = rence
| Sečovlje = secovlje
| Senožeče = senozece
| Sežana = sezana
| Slavina = slavina
| Sočerga = socerga
| Solkan = solkan
| Spodnja Idrija = spodnja-idrija
| Strunjan = strunjan
| Studeno = studeno
| Sveti Anton (Škofija Koper) = sv-anton
| Šempas = sempas
| Šempeter pri Gorici = sempeter-pri-gorici
| Šentviška Gora = sentviska-gora
| Škofije = skofije
| Šlovrenc = slovrenc
| Šmarje pri Kopru = smarje-pri-kopru
| Šmihel = smihel
| Štanjel = stanjel
| Šturje = sturje
| Tolmin = tolmin
| Tomaj = tomaj
| Trnje = trnje
| Vipava = vipava
| Vipavski Križ = vipavski-kriz
| Vogrsko = vogrsko
| Volče = volce
| Vreme = vreme
| Vrhpolje (Škofija Koper) = vrhpolje
| Vrtojba = vrtojba
| Zagorje (Škofija Koper) = zagorje
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu))
--&gt;
| Babno Polje = babno-polje
| Begunje na Gorenjskem = begunje-na-gorenjskem
| Begunje pri Cerknici = begunje-pri-cerknici
| Besnica = besnica
| Bevke = bevke
| Blagovica = blagovica
| Bled = bled
| Bloke = bloke
| Bohinjska Bela = bohinjska-bela
| Bohinjska Bistrica = bohinjska-bistrica
| Borovnica = borovnica
| Brdo = brdo
| Breznica = breznica
| Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = brezovica
| Bukovščica = bukovscica
| Cerklje na Gorenjskem = cerklje-na-gorenjskem
| Cerknica = cerknica
| Čemšenik = cemsenik
| Češnjice = cesnjice
| Črni Vrh = crni-vrh
| Davča = davca
| Dob = dob
| Dobovec = dobovec
| Dobrava = dobrava
| Dobrepolje – Videm = dobrepolje-videm
| Dobrova = dobrova
| Dol pri Ljubljani = dol-pri-ljubljani
| Dolenja vas = dolenja-vas
| Dolnji Logatec = dolnji-logatec
| Domžale = domzale
| Dovje = dovje
| Draga = draga
| Dražgoše = drazgose
| Duplje = duplje
| Golo = golo
| Gora pri Sodražici = gora-pri-sodrazici
| Goriče = gorice
| Gorje = gorje
| Gornji Logatec = gornji-logatec
| Gozd = gozd
| Grahovo = grahovo
| Grosuplje = grosuplje
| Homec = homec
| Horjul = horjul
| Hotedršica = hotedrsica
| Hotič = hotic
| Ig = ig
| Ihan = ihan
| Ivančna Gorica = ivancna-gorica
| Izlake = izlake
| Janče = jance
| Jarše = jarse
| Javor = javor
| Javorje nad Škofjo Loko = javorje-nad-skofjo-loko
| Javorje pri Litiji = javorje-pri-litiji
| Jesenice = jesenice
| Jezersko = jezersko
| Kamna Gorica = kamna-gorica
| Kamnik = kamnik
| Kisovec = kisovec
| Kokra = kokra
| Kokrica = kokrica
| Kolovrat = kolovrat
| Komenda = komenda
| Kopanj = kopanj
| Koprivnik v Bohinju = koprivnik-v-bohinju
| Koroška Bela = jesenice-koroska-bela
| Kovor = kovor
| Kranj = kranj
| Kranj - Drulovka/Breg = kranj-drulovkabreg
| Kranj - Primskovo = kranj-primskovo
| Kranj - Šmartin = kranj-smartin
| Kranj - Zlato Polje = kranj-zlato-polje
| Kranjska Gora = kranjska-gora
| Krašnja = krasnja
| Kresnice = kresnice
| Križe = krize
| Kropa = kropa
| Lesce = lesce
| Leskovica = leskovica
| Leše = lese
| Lipoglav = lipoglav
| Litija = litija
| Ljubljana - Barje = ljubljana-barje
| Ljubljana Bežigrad = ljubljana-bezigrad
| Ljubljana - Črnuče = ljubljana-crnuce
| Ljubljana - Dravlje = ljubljana-dravlje
| Ljubljana - Fužine = ljubljana-fuzine
| Ljubljana - Ježica = ljubljana-jezica
| Ljubljana - Kašelj/Zalog = ljubljana-kaseljzalog
| Ljubljana - Kodeljevo = ljubljana-kodeljevo
| Ljubljana - Koseze = ljubljana-koseze
| Ljubljana – Marijino oznanjenje = ljubljana-marijino-oznanjenje
| Ljubljana - Moste = ljubljana-moste
| Ljubljana - Podutik = ljubljana-podutik
| Ljubljana - Polje = ljubljana-polje
| Ljubljana - Rakovnik = ljubljana-rakovnik
| Ljubljana - Rudnik = ljubljana-rudnik
| Ljubljana - Stožice = ljubljana-stozice
| Ljubljana – Sv. Jakob = ljubljana-sv-jakob
| Ljubljana – Sveti križ = ljubljana-sv-kriz-zale
| Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = ljubljana-sv-nikolaj-stolnica
| Ljubljana – Sv. Peter = ljubljana-sv-peter
| Ljubljana – Sv. Trojica = ljubljana-sv-trojica
| Ljubljana - Šentvid = ljubljana-sentvid
| Ljubljana - Šiška = ljubljana-siska
| Ljubljana - Šmartno ob Savi = ljubljana-smartno-ob-savi
| Ljubljana - Štepanja vas = ljubljana-stepanja-vas
| Ljubljana Trnovo = ljubljana-trnovo
| Ljubljana - Vič = ljubljana-vic
| Ljubljana - Zadobrova = ljubljana-zadobrova
| Ljubno = ljubno
| Lom (Nadškofija Ljubljana) = lom
| Loški potok = loski-potok
| Lučine = lucine
| Mavčiče = mavcice
| Mekinje = mekinje
| Mengeš = menges
| Moravče = moravce
| Mošnje = mosnje
| Motnik = motnik
| Naklo = naklo
| Nevlje = nevlje
| Notranje Gorice = notranje-gorice
| Nova Oselica = nova-oselica
| Ovsiše = ovsise
| Peče = pece
| Pirniče = pirnice
| Planina pri Rakeku = planina-pri-rakeku
| Podbrezje = podbrezje
| Podlipa = podlipa
| Polhov Gradec = polhov-gradec
| Polica = polica
| Poljane nad Škofjo Loko = poljane-nad-skofjo-loko
| Polšnik = polsnik
| Preddvor = preddvor
| Predoslje = predoslje
| Preserje = preserje
| Preska = preska
| Prežganje = prezganje
| Primskovo na Dolenjskem = primskovo-na-dolenjskem
| Radeče = radece
| Radomlje = radomlje
| Radovljica = radovljica
| Rakek = rakek
| Rakitna = rakitna
| Rateče - Planica = ratece-planica
| Reteče = retece
| Ribnica = ribnica
| Ribno = ribno
| Rob = rob
| Rova = rova
| Rovte = rovte
| Sava = sava
| Sela pri Kamniku = sela-pri-kamniku
| Selca = selca
| Smlednik = smlednik
| Sodražica = sodrazica
| Sora = sora
| Sorica = sorica
| Sostro = sostro
| Srednja vas v Bohinju = srednja-vas-v-bohinju
| Stara Loka = stara-loka
| Stara Oselica = stara-oselica
| Stari Trg pri Ložu = stari-trg-pri-lozu
| Stična = sticna
| Stranje = stranje
| Struge = struge
| Sveti Duh pri Škofji Loki = sv-duh-pri-skofji-loki
| Sv. Gregor = sv-gregor
| Sv. Helena - Dolsko = sv-helena-dolsko
| Sveti Jakob ob Savi = sv-jakob-ob-savi
| Sv. Katarina - Topol = sv-katarina-topol
| Sv. Križ nad Jesenicami = sv-kriz-nad-jesenicami
| Sv. Lenart = sv-lenart
| Sveta Planina = sveta-planina
| Sv. Trojica nad Cerknico = sv-trojica-nad-cerknico
| Sv. Vid nad Cerknico = sv-vid-nad-cerknico
| Sveta gora = sveta-gora-pri-litiji
| Svibno = svibno
| Šenčur = sencur
| Šentgotard = sentgotard
| Šentjošt nad Horjulom = sentjost-nad-horjulom
| Šentjurij - Podkum = sentjurij-podkum
| Šentjurij pri Grosupljem = stjurij-pri-grosupljem
| Šentlambert = sentlambert
| Šentožbolt = sentozbolt
| Šenturška Gora = senturska-gora
| Šentvid pri Stični = sentvid-pri-sticni
| Škocjan pri Turjaku = skocjan-pri-turjaku
| Škofja Loka = skofja-loka
| Škofja Loka - Suha = skofja-loka-suha
| Škofljica = skofljica
| Šmarca - Duplica = smarca-duplica
| Šmarje - Sap = smarje-sap
| Šmartno pod Šmarno goro = smartno-pod-smarno-goro
| Šmartno pri Litiji = smartno-pri-litiji
| Šmartno v Tuhinju = smartno-v-tuhinju
| Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = spitalic
| Štanga = stanga
| Tomišelj = tomiselj
| Trata - Gorenja vas = trata-gorenja-vas
| Trboje = trboje
| Trstenik = trstenik
| Trzin = trzin
| Tržič = trzic
| Tržič - Bistrica = trzic-bistrica
| Tunjice = tunjice
| Turjak = turjak
| Unec = unec
| Vače = vace
| Velesovo = velesovo
| Velike Lašče = velike-lasce
| Velike Poljane = velike-poljane
| Vir = vir-pri-domzalah
| Višnja Gora = visnja-gora
| Vodice = vodice
| Vranja Peč = vranja-pec
| Vrh Svetih Treh Kraljev = vrh-sv-trije-kralji
| Vrhnika = vrhnika
| Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = vrhpolje
| Zagorje ob Savi = zagorje-ob-savi
| Zali Log = zali-log
| Zaplana = zaplana
| Zapoge = zapoge
| Zasip = zasip
| Zgornji Tuhinj = zgornji-tuhinj
| Zlato Polje = zlato-polje
| Žabnica = zabnica
| Žalna = zalna
| Železniki = zelezniki
| Želimlje = zelimlje
| Žiri = ziri
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu))
--&gt;
| Brezno = brezno-ob-dravi
| Cirkovce = cirkovce
| Čadram - Oplotnica = cadram-oplotnica
| Črešnjevec = cresnjevec
| Črna na Koroškem = crna
| Črneče = crnece
| Dornava = dornava
| Dravograd = dravograd
| Fram = sv-ane-v-framu
| Gornja Sveta Kungota = gornja-sveta-kungota
| Hajdina = hajdina
| Hoče = hoce
| Jarenina = jarenina
| Javorje = javorje
| Jernej nad Muto = jernej-nad-muto
| Kamnica = kamnica
| Kapla na Kozjaku = kapla-na-kozjaku
| Kebelj = kebelj
| Kidričevo = kidricevo
| Kog = sveti-bolfenk-na-kogu
| Koprivna = koprivna
| Kotlje = kotlje
| Laporje = laporje
| Lenart v Slovenskih goricah = sveti-lenart-v-slovenskih-goricah
| Libeliče = libelice
| Limbuš = limbus
| Loče pri Poljčanah = loce-pri-poljcanah
| Lovrenc na Pohorju = sv-lovrenc-na-pohorju
| Majšperk = majsperk
| Makole = makole
| Maribor - Brezje = maribor-brezje
| Maribor - Košaki = maribor-kosaki
| Maribor - Radvanje = maribor-radvanje
| Maribor – Sveti Janez Bosko = maribor-sv-janez-bosko
| Maribor – Sveti Janez Krstnik = maribor-sv-janez-krstnik
| Maribor – Sveti Jožef = maribor-sv-jozef
| Maribor – Sveti križ = maribor-sv-kriz
| Maribor – Sveta Magdalena = maribor-sv-magdalena
| Maribor – Sveta Marija = maribor-sv-marija
| Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = maribor-pobrezje
| Maribor – Sveto rešnje telo = maribor-sveto-resnje-telo
| Maribor - Tezno = maribor-tezno
| Marija Snežna = marija-snezna
| Mežica = mezica
| Muta = muta
| Negova = negova
| Ojstrica = ojstrica
| Ormož = ormoz
| Pameče = pamece
| Pernice = pernice
| Pesnica = sv-jozef-delavec-pesnica
| Podgorje pri Slovenj Gradcu = podgorje-pri-slovenj-gradcu
| Polenšak = polensak
| Poljčane = poljcane
| Prevalje = prevalje
| Prihova = prihova
| Ptuj – Sveti Jurij = ptuj-sv-jurij
| Ptuj – Sveti Ožbalt = ptuj-sv-ozbalt
| Ptuj – Sveti Peter in Pavel = ptuj-sv-peter-in-pavel
| Ptujska Gora = ptujska-gora
| Rače = race
| Radlje ob Dravi = radlje-ob-dravi
| Ravne na Koroškem = ravne-na-koroskem
| Razbor pri Slovenj Gradcu = razbor-pri-slovenj-gradcu
| Remšnik = remsnik
| Ribnica na Pohorju = ribnica-na-pohorju
| Ruše = ruse
| Sele pri Slovenj Gradcu = sele-pri-slovenj-gradcu
| Selnica ob Dravi = selnica-ob-dravi
| Skomarje = skomarje
| Slivnica pri Mariboru = slivnica-pri-mariboru
| Slovenj Gradec = slovenj-gradec
| Slovenska Bistrica = slovenska-bistrica
| Slovenske Konjice = slovenske-konjice
| Spodnja Polskava = spodnja-polskava
| Spodnja Sveta Kungota = spodnja-sveta-kungota
| Središče ob Dravi = sredisce-ob-dravi
| Stari trg pri Slovenj Gradcu = stari-trg-pri-slovenj-gradcu
| Stoperce = stoperce
| Stranice = stranice
| Strojna = strojna
| Studenice = studenice
| Sveta Ana v Slovenskih goricah = sv-ana-v-slovenskih-goricah
| Sveti Andraž v Slovenskih goricah = sv-andraz-v-slovenskih-goricah
| Sveti Anton na Pohorju = sv-anton-na-pohorju
| Sveti Anton v Slovenskih goricah = sv-anton-v-slov-goricah
| Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = sv-barbara-v-halozah-cirkulane
| Sveta Barbara v Slovenskih goricah = sv-barbara-v-slovenskih-goricah
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = sveti-benedikt-v-slov-goricah
| Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = sv-bolfenk-v-slovenskih-goricah
| Sveti Danijel nad Prevaljami = sveti-danijel-nad-prevaljami
| Sveti Duh na Ostrem vrhu = sv-duh-na-ostrem-vrhu
| Sv. Florijan v Doliču = sv-florijan-v-dolicu
| Sv. Jakob v Slovenskih goricah = sveti-jakob-v-slovenskih-goricah
| Sveti Jernej pri Ločah = sv-jernej-pri-locah
| Sv. Jurij ob Pesnici = sv-jurij-ob-pesnici
| Sveti Jurij v Slovenskih goricah = sv-jurij-v-slovenskih-goricah
| Sveti Križ nad Mariborom = sv-kriz-nad-mariborom
| Sv. Kunigunda na Pohorju = sv-kunigunda-na-pohorju
| Sv. Lenart - Podgorci = sv-lenart-podgorci
| Sv. Lovrenc - Juršinci = sv-lovrenc-jursinci
| Sv. Lovrenc na Dravskem polju = sveti-lovrenc-na-dravskem-polju
| Sv. Marija v Puščavi = sv-marija-v-puscavi
| Sv. Marjeta niže Ptuja = sv-marjeta-nize-ptuja
| Sv. Marjeta ob Pesnici = sveta-marjeta-ob-pesnici
| Sv. Marko niže Ptuja = sv-marko-nize-ptuja
| Sveti Martin na Pohorju = sv-martin-na-pohorju
| Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = sv-martin-pri-vurberku-dvorjane
| Sv. Miklavž ob Dravi = sv-miklavz-ob-dravi
| Sv. Miklavž pri Ormožu = sv-miklavz-pri-ormozu
| Sv. Ožbalt ob Dravi = sv-ozbalt-ob-dravi
| Sveti Peter na Kronski gori = sv-peter-na-kronski-gori
| Sveti Peter pri Mariboru = sv-peter-pri-mariboru-malecnik
| Sveti Primož na Pohorju = sv-primoz-na-pohorju
| Sv. Rupert v Slovenskih goricah = sv-rupert-v-slov-goricah
| Sv. Tomaž = sveti-tomaz
| Sv. Trojica - Podlehnik = sv-trojica-podlehnik
| Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = sveti-andraz-v-halozah-zgornji-leskovec
| Sv. Urban - Destrnik = sv-urban-destrnik
| Sveti Venčesl = sv-vencesla-zgornja-loznica
| Sv. Vid nad Valdekom = sv-vid-nad-valdekom
| Sveti Vid pri Ptuju = sv-vid-pri-ptuju
| Svečina = svecina
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah = sv-trojica-v-slovenskih-goricah
| Svetinje = svetinje
| Šentilj v Slovenskih goricah = st-ilj-v-slovenskih-goricah
| Šmartno pri Slovenj Gradcu = smartno-pri-slovenj-gradcu
| Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = smiklavz-pri-slovenj-gradcu
| Špitalič (Nadškofija Maribor) = spitalic
| Šentilj pod Turjakom = sentilj-pod-turjakom
| Šentjanž na Dravskem polju - Starše = st-janz-na-dravskem-polju-starse
| Šentjanž pri Dravogradu = st-janz-pri-dravogradu
| Tinje = tinje
| Trbonje = trbonje
| Velika Nedelja = velika-nedelja
| Vuhred = vuhred
| Vurberk = vurberk
| Vuzenica = vuzenica
| Zavrč = zavrc
| Zgornja Polskava = zgornja-polskava
| Zreče = zrece
| Žetale = zetale
| Žiče = zice
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)
--&gt;
| Apače = 180
| Bakovci = 179
| Beltinci = 178
| Bogojina = 178
| Cankova = 179
| Cezanjevci = 180
| Črenšovci = 178
| Dobrovnik = 178
| Dokležovje = 178
| Dolenci = 179
| Gornja Radgona = 180
| Gornji Petrovci = 179
| Grad = 179
| Hotiza = 178
| Kančevci = 179
| Kapela pri Radencih = 180
| Kobilje = 178
| Križevci pri Ljutomeru = 180
| Kuzma = 179
| Lendava = 178
| Ljutomer = 180
| Mala Nedelja = 180
| Markovci = 179
| Martjanci = 179
| Murska Sobota = 179
| Odranci = 178
| Pečarovci = 179
| Pertoča = 179
| Radenci = 180
| Razkrižje = 180
| Sv. Jurij ob Ščavnici = 180
| Sveti Jurij v Prekmurju = 179
| Tišina = 179
| Turnišče = 178
| Velika Polana = 178
| Veržej = 180
}}
}}</text>
      <sha1>bivcbqyhwzj864a1c15tbdq6bzxszqr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Menih Hawkeye</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603700</id>
    <revision>
      <id>6686685</id>
      <parentid>6686317</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17590" sha1="awae8sp9pkj8xptdxl95xise9lsad9d" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-sr|Hawkeye}} – Sokolje oko) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju  Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>awae8sp9pkj8xptdxl95xise9lsad9d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686715</id>
      <parentid>6686685</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:46:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20525" sha1="h9kyargn8pt1rqqw7vgkzft1rcg73fe" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman Menih Hokaj mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. [[Avra]] romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... Vuk Drašković, večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v Ukrajini v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>h9kyargn8pt1rqqw7vgkzft1rcg73fe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686716</id>
      <parentid>6686715</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pisatelj */</comment>
      <origin>6686716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20847" sha1="7ydw29lssf8txui1y0corcx1irlnp8x" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman Menih Hokaj mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. [[Avra]] romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... Vuk Drašković, večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v Ukrajini v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>7ydw29lssf8txui1y0corcx1irlnp8x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686717</id>
      <parentid>6686716</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:55:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Monah Hokaj */</comment>
      <origin>6686717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21009" sha1="cbjd3hd8blbva1j0kx2hz8qq64t2kk6" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman Menih Hokaj mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. [[Avra]] romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... Vuk Drašković, večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v Ukrajini v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>cbjd3hd8blbva1j0kx2hz8qq64t2kk6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686718</id>
      <parentid>6686717</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:58:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6686718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21022" sha1="sirjr822v9kckmpxgmrximi5smglugj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman Menih Hokaj mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>sirjr822v9kckmpxgmrximi5smglugj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686719</id>
      <parentid>6686718</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:10:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6686719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21115" sha1="1v87oaiinixyeexvddcxs9x2uta23m0" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'&lt;ref&gt;'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hokaj'&lt;/ref&gt; mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>1v87oaiinixyeexvddcxs9x2uta23m0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686721</id>
      <parentid>6686719</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T23:14:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6686721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21214" sha1="s6zfnydv1vtjj14uxk2gxnklvo4devn" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! Ljiljana Šop&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Ljiljana Šop
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'&lt;ref&gt;'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'&lt;/ref&gt; mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj – Menih Hawkeye je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>s6zfnydv1vtjj14uxk2gxnklvo4devn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686751</id>
      <parentid>6686721</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:21:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6686751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21303" sha1="l8lr38e7t4kdrm6cfd0f819lpe9d6c0" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskalaa na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! &quot;Najpregnantniji Draškovićev roman&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! &quot;Draškovičev najpomembnejši roman&quot;
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“&lt;br&gt;''Ljiljana Šop''
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'&lt;ref&gt;'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'&lt;/ref&gt; mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti.&quot;&lt;br&gt;''Ljiljana Šop''
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>l8lr38e7t4kdrm6cfd0f819lpe9d6c0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686755</id>
      <parentid>6686751</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sporni „Nož“ */</comment>
      <origin>6686755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21301" sha1="45bf945ssr225bvgg3ulvipbypcnhxu" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Knjiga
| name          = Menih Hawkeye 
| title_orig    = Монах Хокај/Monah Hokaj
| translator    = razni prevajalci v raznih jezikih
| image         = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|&lt;center&gt;''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')&lt;br /&gt;naslovnica iz [[2023]] ]]
| image_caption =&lt;center&gt;''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]&lt;/center&gt;
| author        = [[Vuk Drašković]] 
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Srbija]]
| language      = [[srbščina]]
| series        = 
| genre         = [[zgodovinski roman]]&lt;br&gt;[[biografski roman]]&lt;br&gt;[[vojni roman]]&lt;br&gt;[[fantazijski roman]]
| publisher     = [[Laguna]]
| release_date  = [[5. september]] [[2023]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
| english_release_date = 
| media_type    = 13 x 20 cm&lt;br&gt;mehka vezava
| pages         = 152
| isbn          = 9788652148738
| preceded_by   = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
| followed_by   = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje &quot;rabote&quot; — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006).

''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}}  - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}).
#''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik, Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu.
#''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si je pridobil z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko zanj ni težave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}&lt;/ref&gt;  

== Drašković kot pisatelj ==
=== Sporni „Nož“ ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu.&lt;ref&gt;Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.&lt;/ref&gt;

Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„Nož“''&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti in je celo hujskala na nepomirljivo sovraštvo do &quot;razrednih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.&lt;/ref&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so &quot;nove-stare&quot; ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]].

=== „Menih Hawkeye“ ===
V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske &quot;negativce&quot;, kar pa mu je &quot;pridobilo&quot; celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''&quot;Monah Hokaj&quot;'' (''&quot;Menih Hawkeye&quot;''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le &quot;njihovi&quot;, ampak tudi &quot;naši&quot;. V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je &quot;zbolel&quot; za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - &quot;Monah Hokaj&quot;. 

Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen:
{|
|-
! Uzori su mu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Vzorniki so mu
|-
| &lt;blockquote&gt; ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''&lt;br&gt;
„Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''&lt;br&gt;
»Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen &quot;hudih okoliščin&quot;. Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

V njem je glavni junak &quot;Hokaj&quot; - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje &quot;tarče&quot;, ko mu je Udba preprečila odhod v &quot;sovražno Ameriko&quot; za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora &quot;prevzgojila&quot; v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na &quot;Špičasti steni&quot; (vidikovac &quot;Špičasta stijena&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega &quot;bratstva in enotnosti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.
|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«&lt;ref&gt;»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«&lt;/ref&gt; ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«.
{|
|-
! Njega su okolnosti učinile monstrumom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Okoliščine so ga naredile za pošast
|-
| &lt;blockquote&gt; Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste &quot;tarče&quot;. Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne &quot;ustanove&quot;. Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile &quot;okoliščine&quot;: književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te &quot;okoliščine&quot; spreminjale v monstruma.
&lt;/blockquote&gt;
|}
==== Dogajanje ====
Osrednji del romana pa predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom udarjen v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njih doma pogovarjala, da bosta dala svojemu prvemu otroku ime Jugoslav – in sedaj ga je on sam umoril – že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem umoril za vedno tudi svojo prihodnost. V tem se pokaže nesmiselnost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ in kdo je hujši razbojnik („kdor je močnejši, ta dobiva“).

=== Ocena ===
{|
|-
! &quot;Najpregnantniji Draškovićev roman&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! &quot;Draškovičev najpomembnejši roman&quot;
|-
| &lt;blockquote&gt;„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug &quot;od Noža do Snajpera&quot;. Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…&lt;br&gt;Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“&lt;br&gt;''Ljiljana Šop''
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'&lt;ref&gt;'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'&lt;/ref&gt; mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti.&quot;&lt;br&gt;''Ljiljana Šop''
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Monah Hokaj ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih]

=== Pisatelj ===
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]

=== Vidniki ===
;{{ikona sr}}
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&amp;&amp;mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&amp;FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena &quot;Sarajevo safarija&quot;: Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina]
*[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&amp;&amp;mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&amp;mmscn=stvo&amp;FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski romani]]
[[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]]
[[Kategorija:Knjige leta 2023]]
[[Kategorija:Zgodovinski romani]]
[[Kategorija:Vojni romani]]
[[Kategorija:Fantazijski romani]]
[[Kategorija:Biografski romani]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]</text>
      <sha1>45bf945ssr225bvgg3ulvipbypcnhxu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Margaret Mitchell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603723</id>
    <revision>
      <id>6686758</id>
      <parentid>6686343</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:34:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6686758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26661" sha1="9tnogns57z07ubol1jxn3gn6hrceq50" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. 163.207p. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|84}}

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>9tnogns57z07ubol1jxn3gn6hrceq50</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686759</id>
      <parentid>6686758</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T05:38:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6686759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26785" sha1="ih4yf2tad6nugus48t4acnar8gpyj39" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. 163.207p. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>ih4yf2tad6nugus48t4acnar8gpyj39</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686782</id>
      <parentid>6686759</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6686782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26775" sha1="2uytzzzr3fosw1iz20oslm6x7j2olsc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>2uytzzzr3fosw1iz20oslm6x7j2olsc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686783</id>
      <parentid>6686782</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T06:56:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6686783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26800" sha1="d0tk0ja0d7qymyqgcu3qer79ieexnkh" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>d0tk0ja0d7qymyqgcu3qer79ieexnkh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686834</id>
      <parentid>6686783</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:14:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Njena „velika ljubezen“ */</comment>
      <origin>6686834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26923" sha1="o20b1hnd2hx4f2vggb3cvhk5fckwkbt" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>o20b1hnd2hx4f2vggb3cvhk5fckwkbt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686852</id>
      <parentid>6686834</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:18:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Njena „velika ljubezen“ */</comment>
      <origin>6686852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27217" sha1="7i69mq189yregxxrz8rkhknscxdlchp" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>7i69mq189yregxxrz8rkhknscxdlchp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686855</id>
      <parentid>6686852</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:21:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Njena „velika ljubezen“ */</comment>
      <origin>6686855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27352" sha1="83w5omrskp9mydajlf5csl73drm46cz" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>83w5omrskp9mydajlf5csl73drm46cz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686856</id>
      <parentid>6686855</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:24:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Njena „velika ljubezen“ */</comment>
      <origin>6686856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27435" sha1="g4ukr4nquq23ey3d4a963bdofbrwawa" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>g4ukr4nquq23ey3d4a963bdofbrwawa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686862</id>
      <parentid>6686856</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:39:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27424" sha1="os23xeh2ti4k3itlmsucs1gd1589k1n" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]</text>
      <sha1>os23xeh2ti4k3itlmsucs1gd1589k1n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mošeja Al Zajtuna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603753</id>
    <revision>
      <id>6686498</id>
      <parentid>6686058</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:58:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686498</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30910" sha1="n5mt3uj3rdehcm82bfmixrqb7q1v72o" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Mošeja Al Zajtuna
| native_name           = جامع الزيتونة
| native_name_lang      = ar
| image                 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg
| image_upright         = 
| caption               = Minaret in terasa mošeje Al Zajtuna
| map_type              = 
| map_size              = 
| map_alt               = 
| map_relief            = 
| map_caption           = 
| mapframe              = yes
| coordinates           = {{coord|36.7972|N|10.1711|E|type:landmark_region:TN|format=dms|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| religious_affiliation = [[Sunitizem]]
| location              = [[Tunis]]
| sect                  = 
| tradition             = 
| sector                = 
| municipality          = 
| district              = 
| territory             = 
| prefecture            = 
| state                 = 
| province              = 
| region                = 
| country               = [[Tunizija]]
| administration        = 
| consecration_year     = 
| organisational_status = [[mošeja]]
| functional_status     = aktivna
| heritage_designation  = 
| ownership             = 
| governing_body        = 
| leadership            = 
| patron                = 
| religious_features_label = 
| religious_features    = 
| architect             = Fathallah (Fath al-Banna')
| architecture_type     = [[mošeja]]
| architecture_style    = [[mavrska arhitektura]], aglabidska in druga obdobja
| founded_by            = 
| creator               = 
| funded_by             = 
| established           = ok. 698
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 864 {{small|(s kasnejšimi dodatki)}}
| construction_cost     = 
| date_demolished       = 
| facade_direction      = 
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| interior_area         = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 2
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| minaret_quantity      = 1
| minaret_height        = 43 m
| inscriptions          = 
| materials             = 
| elevation_m           = 
| elevation_footnotes   = 
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 
| refnum                = 
| footnotes             = 
| website               = 
}}
'''Mošeja Al Zajtuna'''{{efn|Also spelled '''Ez-Zitouna Mosque''' and '''El-Zituna Mosque''', among other variations.}} ({{langx|ar|جامع الزيتونة|Jāmiʿ al-Zaytūnah|'Mošeja oljke'}}) je glavna [[mošeja]] v središču zgodovinske [[Medina, Tunis|Medine]] v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Mošeja je najstarejša v mestu. Ustanovljena je bila konec 7. stoletja ali v začetku 8. stoletja, vendar njena sedanja arhitekturna oblika izvira iz rekonstrukcije v 9. stoletju, vključno s številnimi antičnimi stebri, ponovno uporabljenimi iz [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], ter iz kasnejših dozidav in obnov skozi stoletja.&lt;ref name=&quot;:052&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Mošeja se je razvila v visokošolsko ustanovo, danes [[Univerza Ez-Zitouna]], ki je od približno 13. stoletja naprej postala najpomembnejša izobraževalna ustanova v Tuniziji.&lt;ref name=&quot;:052&quot; /&gt; Tam so med drugim poučevali Ibn 'Arafa, pomemben [[Malikijski madhab|malikitski]] učenjak, al-Maziri, veliki tradicionalist in pravnik, in [[Abu-l-Kasim al-Šabi]], slavni tunizijski pesnik.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite book |last=Ben Achour |first=M.A. |title=Masjid al-Zaytūna: al-rijalu wa'l ma'lem |publisher=Cérès Production |year=1991 |location=Tunis |language=ar |trans-title=The Zaytuna Mosque: the men and the monument}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zay-ws&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;science&quot;&gt;{{Cite web  | url=http://www.ezzitouna.org/002.html  | title=Al-Zaytuna Theological and Scientific Influence on the Islamic World  | publisher=Al-Zaytuna Mosque  | access-date=2009-02-06  | archive-url=https://web.archive.org/web/20100512185950/http://www.ezzitouna.org/002.html  | archive-date=2010-05-12  | url-status=dead  }}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ena legenda pravi, da se je imenovala ''Oljčna mošeja'', ker je bila zgrajena na starodavnem bogoslužnem mestu, kjer je rastla oljka. Drugo poročilo, ki ga je posredoval tunizijski zgodovinar iz 17. stoletja Ibn Abi Dinar, poroča o prisotnosti bizantinske krščanske cerkve, posvečene Sveti Oliviji na tej lokaciji.&lt;ref name=&quot;:052&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Arheološke raziskave in restavratorska dela v letih 1969–1970 so pokazala, da je bila mošeja zgrajena na obstoječi stavbi iz bizantinske dobe s stebri, ki je pokrivala pokopališče. Morda je bila to krščanska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], kar podpira legendo, ki jo je poročal Ibn Abi Dinar. Novejša interpretacija Mohameda al-Badjija Ibn Mamija nakazuje, da so bile prejšnje strukture morda del bizantinske utrdbe, znotraj katere so arabski osvajalci zgradili svojo mošejo. To hipotezo podpira tudi Sihem Lamine.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

Svetnica je v Tuniziji še posebej cenjen, ker se vraževerno verjame, da se bo, če se oskruni kraj in njegov spomin, zgodila nesreča; to vključuje prepričanje, da se bo [[islam]] končal, ko bodo njene relikvije najdene.&lt;ref&gt;{{in lang|it}} S. ROMANO. &quot;Una santa palermitana venerata dai maomettani a Tunisi&quot;. ''Archivio storico siciliano'', XXVI (1901), pp.&amp;nbsp;11–21.
:*  cfr. també F. SCORZA BARCELLONA. &quot;Santi africani in Sicilia (e siciliani in Africa) secondo Francesco Lanzoni&quot;. Dins: ''[http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 Storia della Sicilia e tradizione agiografica nella tarda antichità. Atti del Convegno di Studi (Catania, 20–22 maggio 1986)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20150209201940/http://opac.regesta-imperii.de/lang_en/anzeige.php?sammelwerk=Storia+della+Sicilia+e+tradizione+agiografica+nella+tarda+antichit%C3%A0 |date=2015-02-09 }},'' a cura de Salvatore Pricoco. Catanzaro 1988, pp. 37–55.&lt;/ref&gt; Ta pomožna legenda, povezana z odkritjem relikvij svetnice, je na [[Sicilija|Siciliji]] razširjena, vendar je povezana tudi z drugimi svetniki.&lt;ref name=DRONCO2001&gt;{{in lang|it}} Daniele Ronco (2001). ''[http://eprints.adm.unipi.it/357/ Il Maggio di Santa Oliva: Origine Della Forma, Sviluppo Della Tradizione] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150207032819/http://eprints.adm.unipi.it/357/ |date=2015-02-07 }}.'' ETS, Pisa University, IT. 325 pages. pp.&amp;nbsp;18–19.&lt;/ref&gt; Leta 1402 je sicilski kralj Martin I. od berberskega kalifa Ifrikije Abu Farisa Abd al-Aziza II. zahteval vrnitev relikvij svetnice Olivije, ki ga je ta zavrnil. Tudi danes Tunizijci, ki jo še vedno častijo, verjamejo, da bo oblast njihove vere zbledela, ko bo telo Device Olivije izginilo.&lt;ref name=&quot;SANTI-BEATI&quot;&gt;{{in lang|it}} ''[http://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 Sant' Oliva di Palermo Vergine e martire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604042924/https://www.santiebeati.it/dettaglio/96417 |date=2023-06-04 }}.'' SANTI, BEATI E TESTIMONI. 10 giugno. Retrieved: 02 February, 2015.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev ===
Al-Zajtuna je bila druga mošeja, zgrajena v [[Ifrikija|Ifrikiji]] in regiji [[Magreb]] po [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeji Uqba]] v [[Kairouan]]u.&lt;ref name=&quot;zay-ws&quot;&gt;{{Cite web  | title = Al-Zaytuna Mosque through History   | url = http://www.ezzitouna.org/001.html   | publisher = Al-Zaytuna Mosque   | access-date = 2009-02-06   | archive-url = https://web.archive.org/web/20100127184234/http://www.ezzitouna.org/001.html   | archive-date = 2010-01-27   | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Natančen datum gradnje se razlikuje glede na različne vire in interpretacije. Pisec [[Al-Bakri]] iz 11. stoletja je zapisal, da je Ubayd Allah ibn al-Habhab, omajadski guverner Ifrikije, leta 114 po [[hidžra|hidžri]] (732/733 n. št.) zgradil petkovo mošejo (jāmīʿ) v Tunisu. Tudi Ibn Khaldun (umrl 1406) ponavlja to poročilo.&lt;ref name=&quot;zay-ws&quot; /&gt; Vendar pa Al-Bakri omenja tudi mošejo (''masjid''), ki jo je leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) zgradil Hasan ibn al-Nu'man, ki je vodil osvojitev Kartagine.&lt;ref name=&quot;:052&quot;&gt;{{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488–490 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}&lt;/ref&gt;

Sodobni zgodovinarji so razdeljeni glede natančnega datuma gradnje in glede tega ali naj bi jo pripisali Ibn al-Habhabu ali Ibn al-Nu'manu. Večina učenjakov podpira drugo razlago in pripisuje temelje Ibn al-Nu'manu leta 698 n. št.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite book |last=Lamine |first=Sihem |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=269–293 |language=en |chapter=The Zaytuna: The Mosque of a Rebellious City |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:172&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt; V skladu s to razlago se domneva, da jo je Ibn al-Habhab pozneje obnovil, razširil ali dokončal gradnjo.&lt;ref name=&quot;tns-mun&quot;&gt;{{cite web |title=Jemaâ Ezzitouna |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090526004256/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte_jamaea_az-zitouna.htm |archive-date=2009-05-26 |access-date=2009-02-06 |publisher=Municipality of Tunis}}&lt;/ref&gt; En argument v podporo tej trditvi je, da je malo verjetno, da je mesto Tunis po osvojitvi leta 79 po hidžri (698/699 n. št.) dolgo ostalo brez mošeje. Ahmed ibn Abu Diyaf, tunizijski zgodovinar iz 19. stoletja, pripisuje temelje Hasanu ibn al-Nu'manu leta 84 po hidžri (703/704 n. št.). Lucien Golvin, francoski učenjak iz 20. stoletja, je trdil, da je bil ustanovitelj Ibn al-Habhab, vendar da je bila gradnja izvedena leta 116 po hidžri (734/735 n. št.).&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Golvin |first=Lucien |url=https://books.google.com/books?id=sql9PwAACAAJ |title=Essai sur l'architecture religieuse musulmane. Tome 3: L'architecture religieuse des &quot;Grands ʻAbbâsides&quot;, la mosquée de Ibn Tûlûn, l'architecture religieuse des Aghlabides |publisher=Klincksieck |year=1974 |pages=152 |language=fr}}, cited in {{Cite book |last=Chater |first=Khalifa |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=2002 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bearman |editor-first=P. |volume=XI |location= |pages=488 |language=en |chapter=Zaytūna |editor-last2=Bianquis |editor-first2=Th. |editor-last3=Bosworth |editor-first3=C.E. |editor-last4=van Donzel |editor-first4=E. |editor-last5=Heinrichs |editor-first5=W.P.}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidska rekonstrukcija ===
Mošeja svojo sedanjo obliko dolguje rekonstrukciji pod [[Aglabidi]], dinastijo, ki je v 9. stoletju vladala Ifrikiji v imenu [[Abasidi|abasidskih]] kalifov. Dela so se začela v času vladavine emirja Abu Ibrahima Ahmada in končana v letih 864–865.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages= |access-date=2022-10-31 |archive-date=2024-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240608042056/https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=|pages=38–40}}&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Ben Mami |first=Mohamed Béji |title=Great Mosque of Zaytuna |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |access-date=2022-10-31 |website=Discover Islamic Art - Museum With No Frontiers |archive-date=2020-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200612113902/https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Posledično je postavitev mošeje zelo podobna mošeji Uqba v Kairouanu, ki so jo Aglabidi prav tako obnovili prej v istem stoletju. Sodoben napis na dnu kupole pred [[mihrab]]om navaja datum te gradnje in imenuje tri osebe: 1) abasidskega kalifa al-Musta'ina Billaha, ki je bil opredeljen kot glavni mecen; 2) Nusayrja, mawlo kalifa in verjetno nadzornika del; in 3) Fathallaha ali Fatha al-Banna'a, arhitekta in glavnega graditelja. Drug napis vzdolž ene od dvoriščnih fasad mošeje zagotavlja enake informacije. Aglabidski emir sam (Abu Ibrahim Ahmad) v teh napisih ni omenjen, kar nakazuje, da morda ni bil uradno vključen v gradnjo in da je dela namesto tega vodil Nusayr neposredno v imenu abasidskega kalifa.

Aglabidska stavba je danes večinoma zakrita s poznejšimi dozidavami in rekonstrukcijami. Najbolje ohranjeni deli iz 9. stoletja so notranjost molilnice (čeprav je bil del te kasneje tudi obnovljen) in štrleči okrogli vogalni [[bastijon]]i na severnem in vzhodnem vogalu mošeje.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|page=|pages=38–40}} Ni dokazov, da bi bil v tem času mošeji pritrjen [[minaret]]. Razlogi za to opustitev niso jasni. To kaže na to, da minareti še niso bili standardna značilnost kongregacijskih mošej&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|pages=|page=41}} ali da so bili takrat še vedno obravnavani kot kontroverzna inovacija.

=== Kasnejša zgodovina ===
[[File:Zitouna 1880.jpg|thumb|left|Mošeja leta 1880, z vidnim minaretom Hafsidov iz 15. stoletja]]

Med letoma 990 in 995 so bila pod Ziridi, strankami [[Fatimidi|fatimidskih]] kalifov, izvedena nadaljnja dela. Ta dela so vključevala dodatek galerij okoli dvorišča in Qubbat al-Bahu (ali Qubbat al-Bahw), kupole na vhodu v molilnico. Kupola sama je natančneje datirana v leto 991.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|pages=86–87}} Datume teh del zagotavlja vrsta napisov okoli Qubbat al-Bahuja, vendar so bila imena samih mecenov pozneje izbrisana, verjetno ko so Ziridi v 11. stoletju razglasili neodvisnost od Fatimidov.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|pages=|page=87}} Glede na kontekst lahko dela pripišemo mecenstvu ziridskega emirja Al-Mansurja ibn Buluggina. Napisi vsebujejo tudi imena štirih obrtnikov: Ahmada al-Burjinija, Abuja al-Thane, 'Abdallaha ibn Qaffasa in Bishra ibn al-Burjinija.
[[File:Tunis mosque 1899.jpg|thumb|Fotokromatografski odtis glavnega vhoda leta 1890]]

Pod Hafsidi, ki so vladali od 13. do 15. stoletja stoletja je Tunis prvič postal glavna prestolnica Ifrikije. To je privedlo do povečanja pomena mošeje Al Zajtuna in ji omogočilo, da je prehitela ugled starejše mošeje Uqba v Kairouanu. Hafsidski vladarji so pod vodstvom al-Mustansirja leta 1250 in pod vodstvom Abu Jahja Zakarije v začetku 14. stoletja izvedli pomembna obnovitvena dela, pri čemer so dodali elemente, kot so kopalnice in zamenjali nekatere lesene dele.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|page=209}}&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |chapter=I.1.l The Great Mosque of Zituna}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju so bila na več mestih izvedena tudi druga popravila in rekonstrukcije. Tudi prvi potrjeni minaret mošeje je bil zgrajen pod hafsidskim pokroviteljstvom v letih 1438–1439. Njegov videz je znan s starih fotografij: imel je kuboidno obliko (z gredjo s kvadratno osnovo) in je bil kronan z arkadno galerijo in poligonalnim stolpom ali laterno na vrhu.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|page=225}}
[[File:Lehnert &amp; Landrock, Tunis Rue Sidi ben Arous.jpg|thumb|upright|Pogled na sedanji minaret iz Sidi ben Arous, ok. 1908]]

Leta 1534 so španske sile zasedle Tunis in vdrle v mošejo, oropale njene knjižnice in uničile ali razpršile številne njene rokopise.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book |last=Deeb |first=Mary-Jane |author-link= |chapter-url=https://archive.org/details/oxfordencycloped04espo/page/374/mode/2up |title=The Oxford Encyclopedia of the Modern Islamic World |publisher=Oxford University Press |year=1995 |editor-last=Esposito |editor-first=John L. |pages=374–375 |language=en |chapter=Zaytūnah}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:052&quot; /&gt; V osmanskem obdobju sta tako Muradid kot Husajnid obnovila in razširila mošejo in z njo povezane ustanove.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; To je pomagalo obnoviti pomembnost mošeje in njen ugled kot središča učenja. Leta 1637 je mecen Mohamed al-Andalus ibn Ghalib, čigar ime nakazuje, da je bil eden od moriskov, izgnanih iz Španije leta 1609, dodal arkadno ložo k zunanji vzhodni fasadi mošeje. Med letoma 1624 in 1812 je skrb za mošejo prevzela lokalna družina Bakri in zasedla položaj imama mošeje. Današnji minaret je bil leta 1894 v celoti obnovljen in posnema almohadski slog minareta mošeje Kasbah bolj zahodno.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|page=225}} Tunizijska predsednika Bourguiba in Ben Ali sta izvedla večja obnovitvena dela in rehabilitacijo, zlasti v 1960-ih in 1990-ih.&lt;ref name=&quot;MUN&quot;&gt;{{cite web |title=Lieux de culte Municipalité de Tunis |url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-date=August 11, 2009 |access-date=July 23, 2010 |publisher=Government of Tunis |language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Štipendija in univerza ==
{{glavni|Univerza Ez-Zitouna}}
Malo podatkov je o poučevanju v mošeji Al Zajtuna pred 14. stoletjem. V tem času so bili najverjetneje tečaji, ki so jih ''ulame'' (islamski pravni učenjaki) ponujali prostovoljno, vendar ne na organiziran način. Stoletja je bil Kairouan prvo središče učenja in intelektualnih prizadevanj v Tuniziji in Severni Afriki nasploh. Od 13. stoletja je Tunis postal glavno mesto Ifrikije pod vladavino Almohadov in Hafsidov. Ta sprememba moči je pomagala Al Zajtuni, da je razcvetela in postala eno glavnih središč islamskega učenja, [[Ibn Khaldun]], prvi družbeni zgodovinar v zgodovini, pa je bil eden od njegovih produktov.&lt;ref name=&quot;ref-24&quot;&gt;{{cite journal  | author = Charnay, Jean-Paul  | title=Economy and Religion in the Works of Ibn Khaldun  | journal = The Maghreb Review | volume = 4 #1 | pages=1–25  | date = January–February 1979}}&lt;/ref&gt; Cvetoča univerza je privabljala študente in izobražence iz vseh delov takrat znanega sveta. Poleg [[Teologija|teoloških]] disciplin – kot je [[eksegeza]] [[Koran]]a (''[[tafsir]]'') – je univerza poučevala ''[[Fiqh]]'' (islamsko sodno prakso), arabsko slovnico, zgodovino, znanost in medicino.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:052&quot; /&gt; Imel je tudi ''kuttab'' ali osnovno šolo, ki je mlade učila brati, pisati in si zapomniti verska besedila. Sistem poučevanja ni bil tog: prisotnost ni bila obvezna in študentje so lahko obiskovali predmete po lastni izbiri. Študentom, ki so sledili tečaju in pridobili dovolj znanja, da so predmet poučevali sami, je njihov inštruktor podelil potrdilo, imenovano ''[[idžaza]]''.

Univerzi so bile pridružene tudi bogate knjižnice. Rokopisi so pokrivali skoraj vse teme in vede, vključno s slovnico, logiko, dokumentacijo, bontonom raziskovanja, kozmologijo, aritmetiko, geometrijo, minerali, poklicnim usposabljanjem itd.&lt;ref name=&quot;hafez&quot;&gt;{{cite book  | last = Abd el-Hafiz | first = Mansour  | title = Fihris Makhtutat el-Maktaba al- Ahmadiya bi Tunis  | publisher = Dar el-Fat'h | location = Beirut  | year = 1969 | pages = 8&amp;ndash;9 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mosques-libraries&quot;&gt;{{cite book  | last = Sibai | first = M.  | title = Mosque Libraries : An Historical Study  | publisher = Mansell Publishing Limited  | location = London and New York | year = 1987 | pages=98}}&lt;/ref&gt; Ena od njegovih slavnih knjižnic, al-Abdaliyah, je vključevala veliko zbirko redkih rokopisov, ki so pritegnili učenjake iz tujine. Velik del izvirne zbirke knjižnice je bil razpršen ali uničen, ko so Španci leta 1534 zasedli Tunis in vdrli v mošejo Al Zajtuna. Po osamosvojitvi Tunizije od Francije v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila univerzitetna knjižnica vključena v nacionalne knjižnice Tunisa.

Začetek osmanske vladavine leta 1574 je sprva prinesel upad poučevanja, ki pa se je hitro povrnil. Večjo pozornost in politično pokroviteljstvo je ustanova dobila v 18. stoletju. V tem času pa je poučevanje neverskih predmetov močno upadlo. Upravne in kurikularne reforme institucije je leta 1842 začel Ahmad I. ibn Mustafa. Nadaljevale so se leta 1875 pod predsednikom vlade [[Hajredin Paša|Khajr al-Din al-Tunisijem]], ki je tudi razširil knjižnico al-Abdaliyah in jo odprl za javnost. Leta 1896 so uvedli nove predmete, kot so fizika, politična ekonomija in francoščina, leta 1912 pa so te reforme razširili na druge veje univerze v Kairouanu, Soussu, Tozeurju in Gafsi. Do 20. stoletja so bili študenti večinoma rekrutirani iz najbogatejših tunizijskih družin, nato pa se je rekrutacija razširila. Pod francosko kolonialno vladavino se je spremenil v bastijon arabske in islamske kulture, ki se je upirala francoskemu vplivu. Tukaj so študirali nekateri vidni člani alžirskega nacionalističnega gibanja, kot so 'Abd al-Hamid ibn Badis, Tawfiq Madani in [[Houari Boumédiène]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Po osamosvojitvi od Francije so reforme izobraževalnega sistema leta 1958 in ustanovitev [[Univerza v Tunisu|Univerze v Tunisu]] leta 1960 zmanjšale pomen Zajtune. V letih 1964–1965 je njen status neodvisne univerze ukinil predsednik [[Habib Bourguiba]] in jo spremenil v teološko visoko šolo Univerze v Tunisu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta pozneje, pod vladavino tako Bourguibe kot njegovega naslednika [[Zine al-Abidine Ben Ali|Bena Alija]], je bila izobraževalna ustanova Zajtuna uradno in fizično ločena od same mošeje Zajtuna.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last=Feuer |first=Sarah |url=https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |title=State Islam in the Battle against extremism: Emerging Trends in Morocco &amp; Tunisia |publisher=The Washington Institute for Near East Policy |year=2016 |language=en |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202322/https://www.washingtoninstitute.org/media/2092 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=42}} Leta 2012, po tunizijski revoluciji in kot odgovor na sodno peticijo skupine tunizijskih državljanov, so bili nekdanji izobraževalni uradi mošeje ponovno odprti in je bila ponovno razglasila za samostojno izobraževalno ustanovo.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{Rp|page=49}}&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news |date=2012-04-04 |title=Tunis reopens ancient Islamic college to counter radicals |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |access-date=2022-11-03 |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202318/https://www.reuters.com/article/us-tunisia-zaitouna-idUSBRE8330VI20120404 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Controversy Surrounding the Al-Zaytuna Mosque in Tunis: The Ambivalent Revival of Islamic Traditions - Qantara.de |url=https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |access-date=2022-11-03 |website=Qantara.de - Dialogue with the Islamic World |language=en |archive-date=2022-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103202331/https://en.qantara.de/content/controversy-surrounding-the-al-zaytuna-mosque-in-tunis-the-ambivalent-revival-of-islamic |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
=== Splošna postavitev ===
[[File:Zitouna Mosque plan.svg|thumb|Današnji tloris mošeje]]

Mošeja Al Zajtuna pokriva površino 5000 kvadratnih metrov in ima devet vhodov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Sledi zasnovi in ​​arhitekturi prejšnjih mošej, zlasti mošeje Uqba v Kairouanu, ki je bila v sedanji obliki zgrajena nekaj desetletij prej.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|pages=|page=41}} Postavitev stavbe in njena notranjost sta nepravilni, številne linije pa niso povsem vzporedne ali pravokotne, vendar to obiskovalec ne zazna. Stavba je sestavljena predvsem iz trapezoidnega dvorišča (''sahn'') in [[hipostil]]ne molitvene dvorane. Glavna razlika med to to in mošejo v Kairouanu je položaj minareta, ki je bil v tem primeru dodan veliko pozneje.

Mošeja je tesno vključena v urbano tkivo in večino zunanjosti stavbe skrivajo druge sosednje strukture. Le na vzhodni strani mošeje je zunanja fasada, pred katero je arkadna loža iz leta 1637.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|page=|pages=39–40, 220}} Sosednji prostori in objekti okoli preostalega oboda mošeje vključujejo trgovine, knjižnice in ''maksure'' (območja, rezervirana za določene posameznike ali skupine med molitvijo).

=== Dvorišče in minaret ===
Dvorišče je dostopno od zunaj skozi sedem vrat in je obdano z galerijami, ki jih podpirajo arkade lokov in stebrov. Galerija na južni strani, pred molitveno dvorano, izvira iz ziridske obnove iz 10. stoletja in jo podpirajo uničeni antični [[steber|stebri]] in [[kapitel]]i, medtem ko tri druge galerije trenutno izvirajo iz 17. in 19. stoletja, s stebri, ki jih je iz Italije uvozil premier Mustafa Haznadar sredi 19. stoletja. Tlakovci dvorišča so izdelani iz antičnih marmornih plošč, tudi [[spolija|spolij]].

Kvadratni minaret se dviga iz severozahodnega vogala dvorišča. Minaret, zgrajen leta 1894, je visok 43 metrov in posnema dekoracijo minareta mošeje Kasbah v slogu Almohadov z apnenčastim trakom v vzorcu ''[[sebka]]'' na ozadju oker [[peščenjak]]a.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot; caption=&quot;Dvorišče, minaret in zunanji detajli&quot;&gt;
File:Facade Zitouna.JPG|Zunanja vzhodna fasada mošeje z ložo iz 17. stoletja
File:The courtyard of Al Zaytuna Mosque -فناء جامع الزيتونة المعمور - patio de la mosquée Zitouna.jpg|Dvorišče mošeje, pogled proti vzhodu, z vhodom v molilnico na desni
File:Cour Zitouna.JPG|Sončna ura in vodnjaki na dvorišču
File:Ezzeituna Mosque.JPG|Današnji minaret (zgrajen leta 1894)
&lt;/gallery&gt;

=== Molitvena dvorana ===
Osrednji vhod v molitveno dvorano pokriva kupola Qubbat al-Bahu, ki so jo Ziridi dodali okoli leta 991. [[Kupola]], ki meri približno 12 metrov v višino in 4 metre v širino, ima prefinjeno konstrukcijo, Jonathan Bloom pa jo opisuje kot eno najlepših arhitekturnih del iz tega obdobja zahodne islamske arhitekture.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;{{Rp|pages=86–87}} Kupola je rebrasta in stoji na osmerokotni podlagi, ki nato stoji na kvadratni nosilni konstrukciji. Okrasje vključuje izrezljane letve, dekorativne slepe loke in niše, [[pilaster|pilastre]] ter polikromiran [[mozaik]] ali ''ablaq'' kamnoseštvo iz rdečega, belega in črnega kamna. Loki in okna imajo podkvaste loke in voussoirje (klinaste gradbene bloke) iz izmenično belega in rdečega kamna. Okoli podnožja kupole in nad kapiteli nekaterih stebrov so arabski napisi v fatimidskem cvetličnem [[Kufska pisava|kufskem jeziku]].

Hipostilna molitvena dvorana je razdeljena na 15 hodnikov z vrstami stebrov, dolgimi 6 odprtin, ki podpirajo podkvaste loke, ki potekajo pravokotno na jugovzhodno steno [[kibla (islam)|kible]]. Vsak hodnik je širok približno 3 metre, osrednji hodnik, ki vodi do [[mihrab]]a (niše, ki simbolizira kiblo), pa je širši od drugih in meri 4,8 metra. Pred zidom kible poteka še en prečni hodnik. Stebrov je približno 160 in večina jih je antičnih spolij, najverjetneje vzetih z najdišča Kartagina. Prostor pred mihrabom pokriva dobro ohranjena kupola iz obdobja Aglabidov (9. stoletje) s kufskimi napisi iz istega obdobja. Nekaj ​​izrezljanih štukaturnih plošč vzdolž zgornjih sten osrednje ladje, verjetno nekdanja okna, še vedno izvira iz obdobja Aglabidov.&lt;ref name=&quot;:172&quot;&gt;{{Cite book |last=Daoulatli |first=Abdelaziz |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=248–268 |language=fr |chapter=La Grande Mosquée Zitouna : un authentique monument aghlabide (milieu du IXe siècle) |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}&lt;/ref&gt;

Sam mihrab je bil v poznejših obdobjih prenovljen in večina dekoracije molilnice, razen antičnih stebrov, izvira iz 13. stoletja naprej. Štukaturna dekoracija okoli mihraba večinoma izvira iz leta 1638, štukature na [[Impost (arhitektura)|impostih]] stebrov pa iz leta 1820. V notranjosti mihraba je marmorna plošča, prekrita z zlatimi lističi in vklesana z aglabidskim kufskim napisom z verskimi formulami, kot je ''[[šahada]]''.

[[Minbar]] (prižnica) poleg mihraba je eden najstarejših obstoječih minbarjev po minbarju iz Kairouana, čeprav so le nekatere njegove stranske plošče še vedno originalne iz aglabidskega obdobja, druge izvirajo iz poznejših prenov. Najnovejši kosi izvirajo iz leta 1583 v zgodnjem osmanskem obdobju. Minbar je manjši od minbarja iz Kairouana in meri 2,53 krat 3,30 metra. Lesene plošče so izrezljane z različnimi geometrijskimi in stiliziranimi rastlinskimi motivi.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot; caption=&quot;Molitvena dvorana in podrobnosti notranjosti&quot;&gt;
File:L'entrée principale du Grande mosquée d'Ezzitouna.jpg|''Bab al-Bahu'', osrednji vhod v molitveno dvorano in njena kupola (Qubbat al-Bahu)
File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (05).jpg|Notranjost molitvene dvorane
File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (08).jpg|Pogled na okolico mihraba
File:La Grande Mosquée de la Zitouna, Tunis 21 septembre 2013 (09).jpg|Mihrab mošeje
File:محراب جامع الزيتونة المعمور.jpg|alt=Marble plaque in the mihrab, with Arabic inscription and gold leaf, from the Aghlabid period (9th century)|Marmorna plošča v mihrabu z arabskim napisom in zlatimi lističi iz aglabidskega obdobja (9. stoletje)
File:Dome of the Zitouna Mosque.jpg|Zunanji pogled na kupolo pred mihrabom
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Zitouna Mosque}}
* [https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;1;en Al-Zaytuna Mosque]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 731]]
[[Kategorija:Arabska arhitektura]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]</text>
      <sha1>n5mt3uj3rdehcm82bfmixrqb7q1v72o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>San Quirino</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603761</id>
    <revision>
      <id>6686592</id>
      <parentid>6686154</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:16:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2725" sha1="hfos7jw69hzfr5vi2ngq1un3m3r49x5" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = San Quirino
| official_name       = Comune di San Quirino&lt;br&gt;Comun di San Quarin
| native_name         = {{native name|fur|San Quarin}}
| image_skyline       = Chiesa_di_San_Quirino_(San_Quirino)_01.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       =Cerkev sv. Kvirina na Rimskem trgu 
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|2|N|12|41|E|type:city(3,996)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Sedrano, San Foca
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Guido Scapolan
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 51,2
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 4343
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| population_demonym  = it. sanquirinesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 116
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093040| saint               =[[Kvirin iz Siska]] 
| day                 =4. junij 
| postal_code         = 33080
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|http://www.comune.sanquirino.pn.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''San Quirino''' ({{langx|fur|San Quarin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 43 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 9 km severno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 4.343 prebivalcev in površino 51,2 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

San Quirino meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Cordenons]], [[Maniago]] (''Manià''), [[Montereale Valcellina]] (''Montreâl''), [[Pordenone]] (''Pordenon''), [[Roveredo in Piano]] (''Lavorêt''), [[Vivaro]] (''Vivâr'').

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Mason, Nogheredo (''Nogarêt''),&lt;ref&gt;Lokalno ''Nogareit''.&lt;/ref&gt; San Foca (''San Foche'')&lt;ref&gt;Lokalno ''San Foca''.&lt;/ref&gt; in Sedrano (''Sedran'').

== Ime ==
Občina in župnija sta poimenovani po [[Kvirin iz Siska|sv. Kvirinu iz Siska]], ki je tudi [[zavetnik]], katerega se praznuje 4. junija.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:San Quirino}}
[[Kategorija:San Quirino| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>hfos7jw69hzfr5vi2ngq1un3m3r49x5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Festival 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603793</id>
    <revision>
      <id>6686667</id>
      <parentid>6686381</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Val 202]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1299" sha1="4bzsho4j5i1ar726zigw01ji2yo4xuk" xml:space="preserve">'''Festival 202''' je festival slovenske glasbe, ki ga od leta 2025 organizira [[Val 202]] v sodelovanju s [[Kino Šiška|Kinom Šiška]]. Tako prva kot druga izvedba sta bili tematski.

==2025==
* 6. junij, [[Križanke]]
* Novi val slovenske glasbe

;Nastopajoči
* Pantaloons
* Ghastly Ashes
* RANR
* Plateau
* [[Jet Black Diamonds]]
* [[Koala Voice]]
* Kokosy
* [[Mrfy|MRFY]]
* [[Joker Out]]

==2026==
* 5. in 6. junij, Kino Šiška Open Air
* Zgodovina slovenskega hiphopa
{| class=&quot;wikitable&quot;
! 5. 6. !! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 230px;&quot; |6. 6.
|-
|
* [[Slon in Sadež]]
* [[Nipke]]
* Kosta, Samo Boris, Brodii, Ico Lumbago
* T-Set, [[Darko Nikolovski|Nikolovski]]
* &lt;s&gt;[[Murat &amp; Jose]]&lt;/s&gt;
* Doša
* Unknown + Amo (Socialec)
* [[Emkej]] &amp; Tekochee Kru
* [[Zlatan Čordić|Zlatko]] &amp; [[Trkaj]]
* Tadi Tada &amp; Princip
* Mrigz &amp; Ghet
* [[RecycleMan]] (ex-Ali En)
* Ezy G + [[YNGFirefly|YngFirefly]] (Dandrough Tribute)
* King
* [[Klemen Klemen]]
|
* Um in Kuna (Freestyle Show)
* [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]]
* Žena
* Kani
* PTČ
* SBO
* .travnik
* Side
* Ezra
* [[Skova]]
* Sahareya + SunnySun
* Munje Records &lt;small&gt;(Fraw Blanka, Mirko, Sajkoslav, Vuki Vuk)&lt;/small&gt;
* [[Matter]]
* Vazz Live
* Burke
* Drill
* Masayah
|}

[[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Val 202]]</text>
      <sha1>4bzsho4j5i1ar726zigw01ji2yo4xuk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mitja Prek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603795</id>
    <revision>
      <id>6686429</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:13:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Mitja Prek''' je slovenski [[novinar]] in [[urednik]]. Je odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Pred tem je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil med drugim urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;  == Kariera ==  Prek je deloval na Radiotelevizija Slovenija|RTV...«</comment>
      <origin>6686429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6279" sha1="mm7a8n1b9nxquf6anprb3e76r0ozcf7" xml:space="preserve">'''Mitja Prek''' je slovenski [[novinar]] in [[urednik]]. Je odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Pred tem je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil med drugim urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;

== Kariera ==

Prek je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt; Oktobra 2021 je skupaj z urednikom notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Dejanom Ladiko ter urednico zunanjepolitične redakcije Meto Dragolič odstopil z uredniškega položaja v informativnem programu [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]]. Po poročanju medijev so odstopi sledili nestrinjanju s predlaganimi programskimi spremembami za leto 2022.&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil kandidat za odgovornega urednika informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Po poročanju več medijev in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]] je v uredništvu prejel 82-odstotno podporo, medtem ko je bila za odgovorno urednico imenovana Jadranka Rebernik.&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot; /&gt;

Leta 2023 se je pridružil projektu Svet24TV, video poročilom medijske skupine [[Media24]], ki so se začela predvajati 8. maja 2023 na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]]. Ob začetku projekta je bil naveden kot eden od dnevnih urednikov, skupaj z Dejanom Komparičem.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; V prispevku revije ''Jana'' je bilo navedeno, da je Prek v projekt prišel z nacionalne televizije.&lt;ref name=&quot;jana-svet24tv&quot; /&gt;

Pozneje je postal odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si. Na uradni strani uredništva Svet24 je naveden kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

== Svet24 ==

Kot odgovorni urednik ''[[Svet24|Svet24]]'' je Prek povezan s časopisom in spletnim portalom, ki objavlja splošnoinformativne, lokalne, gospodarske, športne, zdravstvene, estradne in življenjskostilne vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi avtorske prispevke.&lt;ref name=&quot;svet24-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avtor&quot; /&gt;

== Svet24TV ==

Svet24TV je projekt video novic medijske skupine [[Media24]], ki se je začel 8. maja 2023. Ob uvedbi je bilo napovedano, da bodo poročila na sporedu od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]].&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; V začetni ekipi Svet24TV so bili med drugim dnevna urednika Mitja Prek in Dejan Komparič, voditelji Milena Novak, Petra Rupnik in Simon Rosc ter novinarka Tina Bertoncelj.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Svet24]]
* [[Media24]]
* [[Radiotelevizija Slovenija]]
* [[Televizija Slovenija]]
* [[Aktual TV]]
* [[TV Veseljak]]
* [[Sindikat novinarjev Slovenije]]
* [[Novinarstvo]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/odstopili-trije-uredniki-informativnega-programa-tv-slovenija |title=Odstopili trije uredniki informativnega programa TV Slovenija |website=Delo |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/slovenija/po-manici-janezic-ambrozic-odstopili-se-trije-uredniki-na-tv-slovenija-10256454 |title=Po Manici Janežič Ambrožič odstopili še trije uredniki na TV Slovenija |website=Večer |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/generalni-direktor-izrekel-nezaupnico-urednistvu-informativnega-programa-tv-slovenija/ |title=Generalni direktor izrekel nezaupnico uredništvu informativnega programa TV Slovenija |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/novinarjem-javne-televizije-zavrelo-to-sporocajo-382635 |title=Novinarjem javne televizije zavrelo, to sporočajo |website=Žurnal24 |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/214647/praksa-nezakonitega-pocetja-na-rtv-se-ocitno-nadaljuje/ |title=Praksa nezakonitega početja na RTV se očitno nadaljuje |website=Mladina |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/magazin/radijska-porocila-ki-jih-boste-lahko-tudi-gledali-1057768 |title=Radijska poročila, ki jih boste lahko tudi gledali |website=Reporter |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/v-sloveniji-bo-zazivel-nov-medijski-projekt-405559 |title=V Sloveniji bo zaživel nov medijski projekt |website=Žurnal24 |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jana-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/revija/jana/clanek/kako-nastajajo-radijske-novice-ki-jih-lahko-tudi-gledate-svet24-tv-1062872 |title=Kako nastajajo radijske novice, ki jih lahko tudi gledate – Svet24 TV? |website=Jana/Svet24.si |date=2. junij 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/avtor/mitja-prek/ |title=Mitja Prek |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/avtor/mitja-prek |title=Mitja Prek |website=Reporter |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Prek, Mitja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>mm7a8n1b9nxquf6anprb3e76r0ozcf7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686437</id>
      <parentid>6686429</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:25:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Živeče osebe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6099" sha1="ksma8lwdoxgx9ea4cpc7nay17gb2sqm" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Mitja Prek''' je slovenski [[novinar]] in [[urednik]]. Je odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Pred tem je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil med drugim urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;

== Kariera ==

Prek je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt; Oktobra 2021 je skupaj z urednikom notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Dejanom Ladiko ter urednico zunanjepolitične redakcije Meto Dragolič odstopil z uredniškega položaja v informativnem programu [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]]. Po poročanju medijev so odstopi sledili nestrinjanju s predlaganimi programskimi spremembami za leto 2022.&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil kandidat za odgovornega urednika informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Po poročanju več medijev in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]] je v uredništvu prejel 82-odstotno podporo, medtem ko je bila za odgovorno urednico imenovana Jadranka Rebernik.&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot; /&gt;

Leta 2023 se je pridružil projektu Svet24TV, video poročilom medijske skupine [[Media24]], ki so se začela predvajati 8. maja 2023 na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]]. Ob začetku projekta je bil naveden kot eden od dnevnih urednikov, skupaj z Dejanom Komparičem.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; V prispevku revije ''Jana'' je bilo navedeno, da je Prek v projekt prišel z nacionalne televizije.&lt;ref name=&quot;jana-svet24tv&quot; /&gt;

Pozneje je postal odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si. Na uradni strani uredništva Svet24 je naveden kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

== Svet24 ==

Kot odgovorni urednik ''[[Svet24|Svet24]]'' je Prek povezan s časopisom in spletnim portalom, ki objavlja splošnoinformativne, lokalne, gospodarske, športne, zdravstvene, estradne in življenjskostilne vsebine.&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot; /&gt; Na portalu objavlja tudi avtorske prispevke.&lt;ref name=&quot;svet24-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;reporter-avtor&quot; /&gt;

== Svet24TV ==

Svet24TV je projekt video novic medijske skupine [[Media24]], ki se je začel 8. maja 2023. Ob uvedbi je bilo napovedano, da bodo poročila na sporedu od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]].&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; V začetni ekipi Svet24TV so bili med drugim dnevna urednika Mitja Prek in Dejan Komparič, voditelji Milena Novak, Petra Rupnik in Simon Rosc ter novinarka Tina Bertoncelj.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-prva&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/odstopili-trije-uredniki-informativnega-programa-tv-slovenija |title=Odstopili trije uredniki informativnega programa TV Slovenija |website=Delo |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/slovenija/po-manici-janezic-ambrozic-odstopili-se-trije-uredniki-na-tv-slovenija-10256454 |title=Po Manici Janežič Ambrožič odstopili še trije uredniki na TV Slovenija |website=Večer |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/generalni-direktor-izrekel-nezaupnico-urednistvu-informativnega-programa-tv-slovenija/ |title=Generalni direktor izrekel nezaupnico uredništvu informativnega programa TV Slovenija |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/novinarjem-javne-televizije-zavrelo-to-sporocajo-382635 |title=Novinarjem javne televizije zavrelo, to sporočajo |website=Žurnal24 |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/214647/praksa-nezakonitega-pocetja-na-rtv-se-ocitno-nadaljuje/ |title=Praksa nezakonitega početja na RTV se očitno nadaljuje |website=Mladina |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/magazin/radijska-porocila-ki-jih-boste-lahko-tudi-gledali-1057768 |title=Radijska poročila, ki jih boste lahko tudi gledali |website=Reporter |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/v-sloveniji-bo-zazivel-nov-medijski-projekt-405559 |title=V Sloveniji bo zaživel nov medijski projekt |website=Žurnal24 |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jana-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/revija/jana/clanek/kako-nastajajo-radijske-novice-ki-jih-lahko-tudi-gledate-svet24-tv-1062872 |title=Kako nastajajo radijske novice, ki jih lahko tudi gledate – Svet24 TV? |website=Jana/Svet24.si |date=2. junij 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/avtor/mitja-prek/ |title=Mitja Prek |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/avtor/mitja-prek |title=Mitja Prek |website=Reporter |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prek, Mitja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>ksma8lwdoxgx9ea4cpc7nay17gb2sqm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686687</id>
      <parentid>6686437</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:08:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-pretirano ponavljanje, slog, dp</comment>
      <origin>6686687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4134" sha1="m6wwyz396oxgl8iy5dq5mh3p0ujxnz1" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Mitja Prek''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[urednik]]

Je odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si. Pred tem je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil med drugim urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].

== Kariera ==
===Radiotelevizija Slovenije===
Prek je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt; Oktobra 2021 je skupaj z urednikom notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Dejanom Ladiko ter urednico zunanjepolitične redakcije Meto Dragolič zaradi nestrinjanja s predlaganimi programskimi spremembami za leto 2022 odstopil z uredniškega položaja v informativnem programu [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot; /&gt;

Leta 2022 je kandidiral za odgovornega urednika informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] ter med uredništvi prejel 82 odstotno podporo, je tedanji generalni direktor [[Andrej Grah Whatmough]] za odgovorno urednico imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot; /&gt;

===Svet24TV===
Leta 2023 se je pridružil projektu Svet24TV, video poročilom medijske skupine [[Media24]], ki so se začela predvajati 8. maja 2023 na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]], poleg Dejana Kompariča pa je bil eden izmed dnevnih urednikov.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; Pozneje je postal odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si, kjer objavlja tudi lastne članke.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/odstopili-trije-uredniki-informativnega-programa-tv-slovenija |title=Odstopili trije uredniki informativnega programa TV Slovenija |website=Delo |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/slovenija/po-manici-janezic-ambrozic-odstopili-se-trije-uredniki-na-tv-slovenija-10256454 |title=Po Manici Janežič Ambrožič odstopili še trije uredniki na TV Slovenija |website=Večer |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/generalni-direktor-izrekel-nezaupnico-urednistvu-informativnega-programa-tv-slovenija/ |title=Generalni direktor izrekel nezaupnico uredništvu informativnega programa TV Slovenija |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/novinarjem-javne-televizije-zavrelo-to-sporocajo-382635 |title=Novinarjem javne televizije zavrelo, to sporočajo |website=Žurnal24 |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/214647/praksa-nezakonitega-pocetja-na-rtv-se-ocitno-nadaljuje/ |title=Praksa nezakonitega početja na RTV se očitno nadaljuje |website=Mladina |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/magazin/radijska-porocila-ki-jih-boste-lahko-tudi-gledali-1057768 |title=Radijska poročila, ki jih boste lahko tudi gledali |website=Reporter |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/v-sloveniji-bo-zazivel-nov-medijski-projekt-405559 |title=V Sloveniji bo zaživel nov medijski projekt |website=Žurnal24 |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prek, Mitja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>m6wwyz396oxgl8iy5dq5mh3p0ujxnz1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686704</id>
      <parentid>6686687</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:52:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4140" sha1="lhe1xixtb0mcev71m92rsi4xgwjxfrk" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Mitja Prek''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[urednik]]

Je odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si. Pred tem je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil med drugim urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].

== Kariera ==
===Radiotelevizija Slovenije===
Prek je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je bil urednik dopisništev informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt; Oktobra 2021 je skupaj z urednikom notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Dejanom Ladiko ter urednico zunanjepolitične redakcije Meto Dragolič zaradi nestrinjanja s predlaganimi programskimi spremembami za leto 2022 odstopil z uredniškega položaja v informativnem programu [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]].&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot; /&gt;

Leta 2022 je kandidiral za odgovornega urednika informativnega programa [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] ter med uredništvi prejel 82-odstotno podporo, vendar je tedanji generalni direktor [[Andrej Grah Whatmough]] za odgovorno urednico imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot; /&gt;

===Svet24TV===
Leta 2023 se je pridružil projektu Svet24TV, videoporočilom medijske skupine [[Media24]], ki so se začela predvajati 8. maja 2023 na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]], poleg Dejana Kompariča pa je bil eden izmed dnevnih urednikov.&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot; /&gt; Pozneje je postal odgovorni urednik časopisa ''[[Svet24]]'' in spletne strani Svet24.si, kjer objavlja tudi lastne članke.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/odstopili-trije-uredniki-informativnega-programa-tv-slovenija |title=Odstopili trije uredniki informativnega programa TV Slovenija |website=Delo |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-odstopi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/slovenija/po-manici-janezic-ambrozic-odstopili-se-trije-uredniki-na-tv-slovenija-10256454 |title=Po Manici Janežič Ambrožič odstopili še trije uredniki na TV Slovenija |website=Večer |date=27. oktober 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sindikat-rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/generalni-direktor-izrekel-nezaupnico-urednistvu-informativnega-programa-tv-slovenija/ |title=Generalni direktor izrekel nezaupnico uredništvu informativnega programa TV Slovenija |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/novinarjem-javne-televizije-zavrelo-to-sporocajo-382635 |title=Novinarjem javne televizije zavrelo, to sporočajo |website=Žurnal24 |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-rebernik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/214647/praksa-nezakonitega-pocetja-na-rtv-se-ocitno-nadaljuje/ |title=Praksa nezakonitega početja na RTV se očitno nadaljuje |website=Mladina |date=7. marec 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/magazin/radijska-porocila-ki-jih-boste-lahko-tudi-gledali-1057768 |title=Radijska poročila, ki jih boste lahko tudi gledali |website=Reporter |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-svet24tv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/v-sloveniji-bo-zazivel-nov-medijski-projekt-405559 |title=V Sloveniji bo zaživel nov medijski projekt |website=Žurnal24 |date=5. maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prek, Mitja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>lhe1xixtb0mcev71m92rsi4xgwjxfrk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antoninove terme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603796</id>
    <revision>
      <id>6686431</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7031" sha1="idpmrydfcrcnu7bou5amodpu4yi2zu6" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Antoninove terme
| image = [[File:Antonine Baths at Carthage.jpg|260px]]
| caption = Ostanki Antoninovih term
| coordinates = {{coord|36.854321|10.335104}}
| location = [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], [[Tunizija]]
| region = [[Severna Afrika]]
| built = 145-162
| height = 40 m
| builder = [[Antonin Pij]]
| type = [[rimske terme]] &lt;br /&gt;&lt;small&gt;mere: več kot 200 m x 100 m&lt;/small&gt;
| area = 35.000 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| designation1 = WHS
| designation1_offname = Archaeological Site of Carthage
| designation1_type = kulturno
| designation1_criteria = ii, iii, vi
| designation1_date = 1979 (3. zasedanje)&lt;ref&gt;{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/list/37 Site archéologique de Carthage (Patrimoine mondial de l’Unesco)]&lt;/ref&gt;
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/37 37]
| designation1_free1name = Regija
| designation1_free1value = Arabske države
}}
'''Antoninove terme''' ali '''Kartažanske terme''' so v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] v [[Tunizija|Tuniziji]], so največji sklop [[rimske terme|rimskih term]] iz 2. stoletja našega štetja, zgrajenih na afriški celini in eden od treh največjih, zgrajenih v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. So največje zunaj celinske Italije.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=https://www.csmonitor.com/Environment/2020/0210/Where-climate-change-threatens-ancient-sites-and-modern-livelihoods | title=Where climate change threatens ancient sites and modern livelihoods | journal=Christian Science Monitor | date=10 February 2020 }}&lt;/ref&gt; Terme so tudi edine ohranjene kartažanske terme, ki izvirajo iz obdobja Rimskega cesarstva. Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Antonin Pij|Antonina Pija]].&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.theguardian.com/travel/2013/nov/15/picture-quiz-answers-ancient-cities | title=How many ancient cities do you know? Quiz answers | website=[[TheGuardian.com]] | date=15 November 2013 }}&lt;/ref&gt; Ruševine se lahko danes ogleda v arheološkem parku ''Thermes d’Antonin'' in so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

== Zgodovina ==
Po porazu Punikov med tretjo punsko vojno (149–146 pr. n. št.) so Kartagino prevzele rimske tradicije in običaji. Kartagina je sčasoma postala tretje mesto za zavezniške berberske kralje Rimljanov.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Phillips |first=Murray G. |date=2015-10-07 |title=Wikipedia and history: a worthwhile partnership in the digital era? |url=http://dx.doi.org/10.1080/13642529.2015.1091566 |journal=Rethinking History |volume=20 |issue=4 |pages=523–543 |doi=10.1080/13642529.2015.1091566 |issn=1364-2529|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Pod nadzorom cesarja [[Hadrijan]]a so bile v Kartagini ob Sredozemskem morju zgrajene terme. Terme so dobile ime po naslednjem cesarju Antoninu Piju. Kopališča so bila zgrajena med letoma 146 in 162 n. št. po vzoru [[Trajanove terme|Trajanovih term]] v [[Rim]]u in so simetrično razporejena okoli osrednjega prostora velikosti 20 m × 50 m. Terme so bile v uporabi, dokler jih [[Vandali]] niso uničili po napadu na Tunizijo leta 439 n. št. Ostanki najdišča so večinoma v ruševinah, vendar se je ohranilo le malo kosov.&lt;ref&gt;{{Citation |title=7. Apuleius and Carthage |date=2012-12-31 |work=Apuleius and Antonine Rome |pages=126–146 |url=http://dx.doi.org/10.3138/9781442688384-010 |access-date=2024-11-21 |publisher=University of Toronto Press}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Zaradi lege term neposredno ob morju ni bilo mogoče, kot je bilo običajno pri primerljivih objektih, namestiti servisnih in osebnih prostorov v klet. Zato so bili ti prostori v pritličju, dejanska kopališča pa v prvem nadstropju. Ta so bila razdeljena na dva simetrična dela s [[kaldarij]]em, [[tepidarij]]em in bazenom, domnevno ločenimi za moške in ženske. V središču sta bila [[frigidarij]], katerega kupolo je podpiralo osem sivih [[granit]]nih stebrov z marmornatimi [[kapitel]]i in velik bazen s hladno vodo (''natatio''), ki je meril 49 m × 6 m. Oskrba z vodo je prihajala iz cistern Borddž-Džedid, ki jih je napajal akvadukt Zaghouan z vodo iz gorovja Zaghouan.&lt;ref&gt;{{Internetquelle | url=http://www.ancienthistoryarchaeology.com/the-antonine-baths-carthage | titel=The Antonine Baths, Carthage | autor=Natasha Sheldon | hrsg=Ancient History an Archeology | datum= | zugriff=2015-01-11}}&lt;/ref&gt;

Antoninove terme so strukturno edinstvene v primerjavi z drugimi rimskimi kopališči. Glinena tla, ki so mejila na Sredozemsko morje, so ustvarila potrebo po večjih temeljih.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Baths, therapeutic |url=http://dx.doi.org/10.1163/2352-0272_emho_com_017285 |access-date=2024-11-21 |website=Encyclopedia of Early Modern History Online}}&lt;/ref&gt;

== Terme danes ==
Terme se nahajajo jugovzhodno od arheološkega najdišča, v bližini predsedniške palače v Kartagini. Arheološka izkopavanja so se začela med drugo svetovno vojno in zaključila z ustanovitvijo arheološkega parka za spomenik. Je tudi ena najpomembnejših znamenitosti Tunizije.

Ruševine kopališč si je danes mogoče ogledati kot del arheološkega parka. Vidni so večinoma ostanki pritličja, ki je bilo sestavljeno predvsem iz prostorov za osebje in počivališča. Delno so prepoznavne tudi cevi za ogrevanje in vodo. Od marmornih okraskov in stebrov, pa tudi od samih kopalnih prostorov, skoraj ni ostalo nič; tudi nekdanje odprto stopnišče, ki je vodilo do morja, je bilo popolnoma uničeno. V središču kopališkega kompleksa je bil na betonski podstavek ponovno postavljen približno 20 metrov visok steber. To označuje višino frigidarija na tej točki. Nekoliko zunaj dejanskega kopališkega kompleksa so vidni ostanki polkrožnih stranišč. Na najdišču izkopavanj so tudi številne punske grobnice, cisterne, temelji več hiš (nekatere z mozaičnimi tlemi), ruševine zgodnjekrščanske bazilike in podzemna grobna kapela, znana kot Asterius.

Terme so danes del arheološkega najdišča Kartagina, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO. 17. februarja 2012 je tunizijska vlada predlagala, da se rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina, katerega del so terme, uvrsti na seznam svetovne dediščine v prihodnosti.&lt;ref&gt;{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/listesindicatives/5685/ Dossier du complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage (Unesco)]&lt;/ref&gt;

== Lokacija ==
[[File:Carthage archaeological sites map-fr.svg|center|thumb|upright=2.0|Zemljevid lokacije Kartagine, Antoninove terme so označene s številko 15]]
[[File:Plan thermes d-antonin.jpg|center|thumb|upright=2.0|Rekonstrukcija tlorisa kopališča]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Alexandre Lézine: Les thermes d’Antonin à Carthage. Société tunisienne de diffusion, Tunis 1969

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Antonine baths (Carthage)}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]]
[[Kategorija:Rimska arhitektura]]
[[Kategorija:Kartagina]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]]</text>
      <sha1>idpmrydfcrcnu7bou5amodpu4yi2zu6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603797</id>
    <revision>
      <id>6686433</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:20:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6686433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160" sha1="e9a3n7sfani7i89p5tuq5koecd4itlo" xml:space="preserve">{{Commons category|Archaeology in Tunisia|Archaeology of Tunisia}}

[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča po državah|Tunizija]]</text>
      <sha1>e9a3n7sfani7i89p5tuq5koecd4itlo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686434</id>
      <parentid>6686433</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T12:21:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686434</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="146" sha1="m5d1pxwno8f3xn78d8eg1mecayouvza" xml:space="preserve">{{Commons category|Archaeological sites in Tunisia}}

[[Kategorija:Zgodovina Tunizije]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča po državah|Tunizija]]</text>
      <sha1>m5d1pxwno8f3xn78d8eg1mecayouvza</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Palače v Tuniziji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603798</id>
    <revision>
      <id>6686436</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6686436</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105" sha1="8prsks1fcntsk1v3r4zs2x7v3k9neuh" xml:space="preserve">{{Commons cat}}

[[Kategorija:Palače po državah|Tunizija]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]]</text>
      <sha1>8prsks1fcntsk1v3r4zs2x7v3k9neuh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Uporabniški peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603799</id>
    <redirect title="Predloga:Uporabnikov peskovnik" />
    <revision>
      <id>6686441</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:29:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Uporabnikov peskovnik]]</comment>
      <origin>6686441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="rzf9btcbvm9zsy3w4qvzbu9vyckxthg" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Uporabnikov peskovnik]]</text>
      <sha1>rzf9btcbvm9zsy3w4qvzbu9vyckxthg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož Cirman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603800</id>
    <revision>
      <id>6686443</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:39:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;  == Kariera ==  Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''Novi tednik...«</comment>
      <origin>6686443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5577" sha1="ekob5k0p93dovest8wnvfh9fs7k3myy" xml:space="preserve">'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je preselil na ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt;

Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-wiki&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

V intervjuju za Siol.net ob izidu knjige je bil predstavljen kot novinar in avtor knjige ''NepoTEŠeni'', ki obravnava ozadje naložbe v šesti blok [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Necenzurirano.si ==

''[[Necenzurirano.si]]'' je slovenski spletni medij, usmerjen v preiskovalno novinarstvo in politično-gospodarske teme. Cirman je na uradni strani medija naveden kot odgovorni urednik in eden od njegovih osrednjih avtorjev.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Medij ga opisuje kot novinarja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v medijih.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;

== Knjiga ==

Leta 2017 je pri založbi [[Ciceron]] izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'', ki obravnava projekt TEŠ 6. Po podatkih Bukle je knjiga izšla leta 2017 pri založbi Ciceron, ima 390 strani in ISBN 978-961-6627-74-0.&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt; Zapis v sistemu COBISS knjigo prav tako navaja kot tiskano delo Primoža Cirmana, izdano leta 2017 v Mengšu pri založbi Ciceron.&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke, prav tako v okviru novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Necenzurirano.si]]
* [[Siol.net]]
* [[Delo (časopis)]]
* [[Dnevnik (časopis)]]
* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj]]
* [[Termoelektrarna Šoštanj]]
* [[Preiskovalno novinarstvo]]
* [[Novinarstvo]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/politika/nepoteseni.html |title=NepoTEŠeni |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikpos/291876352 |title=NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja? |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Necenzurirano.si |title=Necenzurirano.si |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>ekob5k0p93dovest8wnvfh9fs7k3myy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686460</id>
      <parentid>6686443</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T13:59:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Primoz Cirman]] na [[Primož Cirman]] brez preusmeritve: Napačno črkovan naslov</comment>
      <origin>6686443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5577" sha1="ekob5k0p93dovest8wnvfh9fs7k3myy" xml:space="preserve">'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je preselil na ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt;

Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-wiki&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

V intervjuju za Siol.net ob izidu knjige je bil predstavljen kot novinar in avtor knjige ''NepoTEŠeni'', ki obravnava ozadje naložbe v šesti blok [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Necenzurirano.si ==

''[[Necenzurirano.si]]'' je slovenski spletni medij, usmerjen v preiskovalno novinarstvo in politično-gospodarske teme. Cirman je na uradni strani medija naveden kot odgovorni urednik in eden od njegovih osrednjih avtorjev.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Medij ga opisuje kot novinarja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v medijih.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;

== Knjiga ==

Leta 2017 je pri založbi [[Ciceron]] izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'', ki obravnava projekt TEŠ 6. Po podatkih Bukle je knjiga izšla leta 2017 pri založbi Ciceron, ima 390 strani in ISBN 978-961-6627-74-0.&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt; Zapis v sistemu COBISS knjigo prav tako navaja kot tiskano delo Primoža Cirmana, izdano leta 2017 v Mengšu pri založbi Ciceron.&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke, prav tako v okviru novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Necenzurirano.si]]
* [[Siol.net]]
* [[Delo (časopis)]]
* [[Dnevnik (časopis)]]
* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj]]
* [[Termoelektrarna Šoštanj]]
* [[Preiskovalno novinarstvo]]
* [[Novinarstvo]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/politika/nepoteseni.html |title=NepoTEŠeni |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikpos/291876352 |title=NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja? |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Necenzurirano.si |title=Necenzurirano.si |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>ekob5k0p93dovest8wnvfh9fs7k3myy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686462</id>
      <parentid>6686460</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:01:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wiki ni vir, -gt</comment>
      <origin>6686462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5082" sha1="hypq5pi1onbwcqhaq8gnx4qnzzjx4tb" xml:space="preserve">'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je preselil na ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt;

Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

== Preiskovalno novinarstvo ==

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

V intervjuju za Siol.net ob izidu knjige je bil predstavljen kot novinar in avtor knjige ''NepoTEŠeni'', ki obravnava ozadje naložbe v šesti blok [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Necenzurirano.si ==

''[[Necenzurirano.si]]'' je slovenski spletni medij, usmerjen v preiskovalno novinarstvo in politično-gospodarske teme. Cirman je na uradni strani medija naveden kot odgovorni urednik in eden od njegovih osrednjih avtorjev.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Medij ga opisuje kot novinarja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v medijih.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;

== Knjiga ==

Leta 2017 je pri založbi [[Ciceron]] izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'', ki obravnava projekt TEŠ 6. Po podatkih Bukle je knjiga izšla leta 2017 pri založbi Ciceron, ima 390 strani in ISBN 978-961-6627-74-0.&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot; /&gt; Zapis v sistemu COBISS knjigo prav tako navaja kot tiskano delo Primoža Cirmana, izdano leta 2017 v Mengšu pri založbi Ciceron.&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke, prav tako v okviru novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/politika/nepoteseni.html |title=NepoTEŠeni |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikpos/291876352 |title=NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja? |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>hypq5pi1onbwcqhaq8gnx4qnzzjx4tb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686476</id>
      <parentid>6686462</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:11:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-nepotrebno, navaden bibl</comment>
      <origin>6686476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4682" sha1="gy0ywq45zjqzf0dthf4mfblvx44r8si" xml:space="preserve">'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je preselil na ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt;

Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

== Preiskovalno novinarstvo ==

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

V intervjuju za Siol.net ob izidu knjige je bil predstavljen kot novinar in avtor knjige ''NepoTEŠeni'', ki obravnava ozadje naložbe v šesti blok [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Necenzurirano.si ==

''[[Necenzurirano.si]]'' je slovenski spletni medij, usmerjen v preiskovalno novinarstvo in politično-gospodarske teme. Cirman je na uradni strani medija naveden kot odgovorni urednik in eden od njegovih osrednjih avtorjev.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Medij ga opisuje kot novinarja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v medijih.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke, prav tako v okviru novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==

* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/politika/nepoteseni.html |title=NepoTEŠeni |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-nepoteseni&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikpos/291876352 |title=NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja? |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>gy0ywq45zjqzf0dthf4mfblvx44r8si</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686477</id>
      <parentid>6686476</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:12:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-neuporabni ref</comment>
      <origin>6686477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4302" sha1="hlw2zuop3e4f9ga7s4wvtedyxhgpxer" xml:space="preserve">'''Primož Cirman''' je slovenski [[novinar]], [[urednik]] in avtor. Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je preselil na ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt;

Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

== Preiskovalno novinarstvo ==

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

V intervjuju za Siol.net ob izidu knjige je bil predstavljen kot novinar in avtor knjige ''NepoTEŠeni'', ki obravnava ozadje naložbe v šesti blok [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Necenzurirano.si ==

''[[Necenzurirano.si]]'' je slovenski spletni medij, usmerjen v preiskovalno novinarstvo in politično-gospodarske teme. Cirman je na uradni strani medija naveden kot odgovorni urednik in eden od njegovih osrednjih avtorjev.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Medij ga opisuje kot novinarja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v medijih.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke, prav tako v okviru novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==

* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|291876352}}

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>hlw2zuop3e4f9ga7s4wvtedyxhgpxer</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686503</id>
      <parentid>6686477</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:07:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>--ponavljanje, -farmanje omemb (LLM raba?), inf, nk, uv</comment>
      <origin>6686503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3633" sha1="d1q2k4214zrpy7jyzqhr4qxvwefs68y" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Primož Cirman''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in publicist. 

Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==
Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo je nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je zaposlil pri ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt; Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je od Društva novinarjev Slovenije prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|291876352}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]]</text>
      <sha1>d1q2k4214zrpy7jyzqhr4qxvwefs68y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686504</id>
      <parentid>6686503</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:07:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Slovenski pisatelji stvarne literature]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3579" sha1="j34891h8om0sfftx68ha1pup7n81mwu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Primož Cirman''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in publicist. 

Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Kariera ==
Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo je nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je zaposlil pri ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt; Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt [[Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj|TEŠ 6]], o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je od Društva novinarjev Slovenije prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|291876352}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>j34891h8om0sfftx68ha1pup7n81mwu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686631</id>
      <parentid>6686504</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp, np</comment>
      <origin>6686631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3787" sha1="lzsnkjd60xeu8r8r34zsz3w931tg8vl" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Primož Cirman''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in [[publicist]]. 

Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Življenje ==
Leta 2003 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] z diplomskim delom ''Mit vodje Slobodana Miloševića v srbskem tisku''. {{COBISS|ID=22369117}}

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo je nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je zaposlil pri ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt; Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt TEŠ 6, o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je od Društva novinarjev Slovenije prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|ID=291876352}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>lzsnkjd60xeu8r8r34zsz3w931tg8vl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686643</id>
      <parentid>6686631</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:56:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3818" sha1="d6seqmsforylb18s9lh4hs5kqbr18kb" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Primož Cirman''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in [[publicist]]. 

Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Življenje ==
Leta 2003 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] z diplomskim delom ''Mit vodje Slobodana Miloševića v srbskem tisku''. {{COBISS|ID=22369117}}

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo je nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je zaposlil pri ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt; Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt TEŠ 6, o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je od Društva novinarjev Slovenije prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|ID=291876352}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>d6seqmsforylb18s9lh4hs5kqbr18kb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686709</id>
      <parentid>6686643</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:15:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3818" sha1="jz4i1k4bsh81tgekninupw29k2lo63i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Primož Cirman''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in [[publicist]]. 

Je odgovorni urednik spletnega medija ''[[Necenzurirano.si]]''.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; V slovenskem novinarstvu je znan predvsem po preiskovalnem poročanju o gospodarskih, političnih in energetskih temah, med drugim o projektu [[TEŠ 6]].&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Življenje ==
Leta 2003 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] z diplomskim delom ''Mit vodje Slobodana Miloševića v srbskem tisku''. {{COBISS|ID=22369117}}

Cirman je novinarsko pot začel v redakciji celjskega ''[[Novi tednik|Novega tednika]]'', nato pa jo je nadaljeval pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2007 se je zaposlil pri ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', leta 2016 pa je začel sodelovati s spletnim portalom [[Siol.net]].&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot; /&gt; Pozneje je postal eden od osrednjih avtorjev in odgovorni urednik portala ''[[Necenzurirano.si]]'', ki objavlja preiskovalne in politično-gospodarske vsebine.&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot; /&gt; Na portalu je deloval skupaj z novinarjema [[Tomaž Modic|Tomažem Modicem]] in [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]], ki je bila del ekipe do leta 2022.

V svojem delu se Cirman ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi, energetskimi in korupcijskimi temami. Med širše odmevnimi temami, s katerimi se je ukvarjal, je projekt TEŠ 6, o katerem je leta 2017 izdal knjigo ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?''.&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Cirman je večkratni prejemnik novinarskih nagrad. Leta 2005 je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev, ki jo je podeljevalo [[Društvo novinarjev Slovenije]] v okviru nagrad bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2012 je od Društva novinarjev Slovenije prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

Leta 2018 je skupaj z [[Vesna Vuković|Vesno Vuković]] prejel nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za delo na portalu Siol.net.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
* ''NepoTEŠeni: naložba stoletja ali rop stoletja?'' Ciceron, 2017, ISBN 978-961-6627-74-0, {{COBISS|ID=291876352}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;necenzurirano-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://necenzurirano.si/kdo-smo |title=Kdo smo |website=Necenzurirano.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sof-cirman&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sof.si/ljudje/primoz-cirman |title=Primož Cirman |website=SOF |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-watchdog-2018&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/siolova-novinarja-in-plac-dobili-nagrado-drustva-novinarjev-slovenije-video-483697 |title=Siolova novinarja in Plac dobili nagrado Društva novinarjev Slovenije |website=Siol.net |date=23. november 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-tes6&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/posel-danes/primoz-cirman-zgodba-o-tesu-6-je-klasicna-ugrabitev-drzave-451227 |title=Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države |website=Siol.net |date=16. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cirman, Primož}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>jz4i1k4bsh81tgekninupw29k2lo63i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anja Intihar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603801</id>
    <revision>
      <id>6686445</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:41:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Anja Intihar''' je slovenska [[novinar]]ka. Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki femicida.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;  == Kariera ==  Intihar je novinarsko pot začela na l...«</comment>
      <origin>6686445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4032" sha1="dl5qh5q6peuc4nwwxysklmsadyhfbma" xml:space="preserve">'''Anja Intihar''' je slovenska [[novinar]]ka. Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki femicida.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Intihar je novinarsko pot začela na lokalni radijski postaji [[Primorski val]], pozneje pa je delovala tudi v uredništvu [[Pro Plus]]a. Nato se je zaposlila pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Na Delu objavlja prispevke za tiskano in spletno izdajo časopisa. V avtorski predstavitvi Dela je navedeno, da se posveča zgodbam o lokalnih okoljih, vsakdanjih težavah ljudi in temah, ki lokalne primere povezujejo s širšimi družbenimi vprašanji.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Med osrednjimi temami njenega novinarskega dela so [[pravice žensk]], [[družinsko nasilje]], [[nasilje nad ženskami]] in [[femicid]].&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; Leta 2024 je za ''[[Sobotna priloga|Sobotno prilogo]]'' Dela pripravila serijo intervjujev o nasilju nad ženskami in pravicah žensk. Sogovornice je poiskala na [[Poljska|Poljskem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Italija|Italiji]] in [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

V obrazložitvi nagrade Čuvaj/watchdog je porota poudarila, da je serija intervjujev obravnavala različne ravni družbenega kršenja pravic žensk.&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2018 je prejela priznanje za Delovo najobetavnejšo novinarko leta.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Nagrado ji je podelilo [[Društvo novinarjev Slovenije]] za serijo intervjujev o pravicah žensk in nasilju nad njimi, objavljeno v ''[[Delo (časopis)|Delu]]'' oziroma ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]''.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Delo (časopis)]]
* [[Sobotna priloga]]
* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Novinarstvo]]
* [[Nasilje nad ženskami]]
* [[Družinsko nasilje]]
* [[Pravice žensk]]
* [[Femicid]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/anja-intihar/ |title=Anja Intihar |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/anja-intihar |title=Avtor - Anja Intihar |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/priznanja-kakovostnemu-novinarstvu-ki-ne-bo-izumrlo |title=Priznanja kakovostnemu novinarstvu, ki ne bo izumrlo |website=Delo |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161 |title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj |website=Siol.net |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/utrinki-s-podelitve-novinarskih-nagrad-kjer-je-slavil-tudi-novinar-n1-foto/ |title=Utrinki s podelitve novinarskih nagrad, kjer je slavil tudi novinar N1 |website=N1 Slovenija |date=7. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Intihar, Anja}}
[[Kategorija:Slovenske novinarke]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>dl5qh5q6peuc4nwwxysklmsadyhfbma</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686463</id>
      <parentid>6686445</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:01:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ -gt</comment>
      <origin>6686463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3806" sha1="fnph2exmrr4nkx660coiewvvjya4eik" xml:space="preserve">'''Anja Intihar''' je slovenska [[novinar]]ka. Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki femicida.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Intihar je novinarsko pot začela na lokalni radijski postaji [[Primorski val]], pozneje pa je delovala tudi v uredništvu [[Pro Plus]]a. Nato se je zaposlila pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Na Delu objavlja prispevke za tiskano in spletno izdajo časopisa. V avtorski predstavitvi Dela je navedeno, da se posveča zgodbam o lokalnih okoljih, vsakdanjih težavah ljudi in temah, ki lokalne primere povezujejo s širšimi družbenimi vprašanji.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Med osrednjimi temami njenega novinarskega dela so [[pravice žensk]], [[družinsko nasilje]], [[nasilje nad ženskami]] in [[femicid]].&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; Leta 2024 je za ''[[Sobotna priloga|Sobotno prilogo]]'' Dela pripravila serijo intervjujev o nasilju nad ženskami in pravicah žensk. Sogovornice je poiskala na [[Poljska|Poljskem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Italija|Italiji]] in [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

V obrazložitvi nagrade Čuvaj/watchdog je porota poudarila, da je serija intervjujev obravnavala različne ravni družbenega kršenja pravic žensk.&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2018 je prejela priznanje za Delovo najobetavnejšo novinarko leta.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Nagrado ji je podelilo [[Društvo novinarjev Slovenije]] za serijo intervjujev o pravicah žensk in nasilju nad njimi, objavljeno v ''[[Delo (časopis)|Delu]]'' oziroma ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]''.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/anja-intihar/ |title=Anja Intihar |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/anja-intihar |title=Avtor - Anja Intihar |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/priznanja-kakovostnemu-novinarstvu-ki-ne-bo-izumrlo |title=Priznanja kakovostnemu novinarstvu, ki ne bo izumrlo |website=Delo |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161 |title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj |website=Siol.net |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/utrinki-s-podelitve-novinarskih-nagrad-kjer-je-slavil-tudi-novinar-n1-foto/ |title=Utrinki s podelitve novinarskih nagrad, kjer je slavil tudi novinar N1 |website=N1 Slovenija |date=7. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Intihar, Anja}}
[[Kategorija:Slovenske novinarke]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>fnph2exmrr4nkx660coiewvvjya4eik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686475</id>
      <parentid>6686463</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:10:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-neuporabljen sklic</comment>
      <origin>6686475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3492" sha1="rky6mcot6zjqz9pogcqil2aufvw97zu" xml:space="preserve">'''Anja Intihar''' je slovenska [[novinar]]ka. Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki femicida.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Intihar je novinarsko pot začela na lokalni radijski postaji [[Primorski val]], pozneje pa je delovala tudi v uredništvu [[Pro Plus]]a. Nato se je zaposlila pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]''.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Na Delu objavlja prispevke za tiskano in spletno izdajo časopisa. V avtorski predstavitvi Dela je navedeno, da se posveča zgodbam o lokalnih okoljih, vsakdanjih težavah ljudi in temah, ki lokalne primere povezujejo s širšimi družbenimi vprašanji.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Med osrednjimi temami njenega novinarskega dela so [[pravice žensk]], [[družinsko nasilje]], [[nasilje nad ženskami]] in [[femicid]].&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; Leta 2024 je za ''[[Sobotna priloga|Sobotno prilogo]]'' Dela pripravila serijo intervjujev o nasilju nad ženskami in pravicah žensk. Sogovornice je poiskala na [[Poljska|Poljskem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Italija|Italiji]] in [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

V obrazložitvi nagrade Čuvaj/watchdog je porota poudarila, da je serija intervjujev obravnavala različne ravni družbenega kršenja pravic žensk.&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2018 je prejela priznanje za Delovo najobetavnejšo novinarko leta.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Nagrado ji je podelilo [[Društvo novinarjev Slovenije]] za serijo intervjujev o pravicah žensk in nasilju nad njimi, objavljeno v ''[[Delo (časopis)|Delu]]'' oziroma ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]''.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/anja-intihar/ |title=Anja Intihar |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/anja-intihar |title=Avtor - Anja Intihar |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/priznanja-kakovostnemu-novinarstvu-ki-ne-bo-izumrlo |title=Priznanja kakovostnemu novinarstvu, ki ne bo izumrlo |website=Delo |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161 |title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj |website=Siol.net |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Intihar, Anja}}
[[Kategorija:Slovenske novinarke]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>rky6mcot6zjqz9pogcqil2aufvw97zu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686496</id>
      <parentid>6686475</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pospr, -podvajanje</comment>
      <origin>6686496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3138" sha1="9gxxpfs0wi41np8addoffcgs5u6098i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anja Intihar''', [[slovenci|slovenska]] [[novinarka]]

Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki [[femicid]]a.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==
Intihar je novinarsko pot začela na lokalni radijski postaji [[Primorski val]], pozneje pa je delovala tudi v uredništvu [[Pro Plus]]a. Nato se je zaposlila pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'',&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; kjer objavlja lokalne novice, vsakdanje težave ljudi in povezave med lokalnimi primeri ter širšimi družbenimi vprašanji.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Med osrednjimi temami njenega novinarskega dela so [[pravice žensk]], [[družinsko nasilje]], [[nasilje nad ženskami]] in [[femicid]].&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; Leta 2024 je za ''[[Sobotna priloga|Sobotno prilogo]]'' Dela pripravila serijo intervjujev o nasilju nad ženskami in pravicah žensk. Sogovornice je poiskala na [[Poljska|Poljskem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Italija|Italiji]] in [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Leta 2018 je prejela priznanje za Delovo najobetavnejšo novinarko leta.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Nagrado ji je podelilo [[Društvo novinarjev Slovenije]] za serijo intervjujev o pravicah žensk in nasilju nad njimi, objavljeno v ''Delu'' oziroma njegovi ''Sobotni prilogi''.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/anja-intihar/ |title=Anja Intihar |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/anja-intihar |title=Avtor - Anja Intihar |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/priznanja-kakovostnemu-novinarstvu-ki-ne-bo-izumrlo |title=Priznanja kakovostnemu novinarstvu, ki ne bo izumrlo |website=Delo |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161 |title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj |website=Siol.net |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Intihar, Anja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>9gxxpfs0wi41np8addoffcgs5u6098i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686706</id>
      <parentid>6686496</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:11:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3139" sha1="cilk01sr59dbmv8vko5j6kmke46tjlv" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anja Intihar''', [[slovenci|slovenska]] [[novinarka]].

Zaposlena je pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer piše predvsem o lokalnih temah, pravicah žensk, družinskem nasilju in problematiki [[femicid]]a.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela novinarsko nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==
Intihar je novinarsko pot začela na lokalni radijski postaji [[Primorski val]], pozneje pa je delovala tudi v uredništvu [[Pro Plus]]a. Nato se je zaposlila pri časopisu ''[[Delo (časopis)|Delo]]'',&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; kjer objavlja lokalne novice, vsakdanje težave ljudi in povezave med lokalnimi primeri ter širšimi družbenimi vprašanji.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Med osrednjimi temami njenega novinarskega dela so [[pravice žensk]], [[družinsko nasilje]], [[nasilje nad ženskami]] in [[femicid]].&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt; Leta 2024 je za ''[[Sobotna priloga|Sobotno prilogo]]'' Dela pripravila serijo intervjujev o nasilju nad ženskami in pravicah žensk. Sogovornice je poiskala na [[Poljska|Poljskem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Italija|Italiji]] in [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Leta 2018 je prejela priznanje za Delovo najobetavnejšo novinarko leta.&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot; /&gt;

Leta 2024 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. Nagrado ji je podelilo [[Društvo novinarjev Slovenije]] za serijo intervjujev o pravicah žensk in nasilju nad njimi, objavljeno v ''Delu'' oziroma njegovi ''Sobotni prilogi''.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-intihar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/anja-intihar/ |title=Anja Intihar |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/anja-intihar |title=Avtor - Anja Intihar |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaji-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrade-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/priznanja-kakovostnemu-novinarstvu-ki-ne-bo-izumrlo |title=Priznanja kakovostnemu novinarstvu, ki ne bo izumrlo |website=Delo |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161 |title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj |website=Siol.net |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Intihar, Anja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>cilk01sr59dbmv8vko5j6kmke46tjlv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lidija Hren</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603802</id>
    <revision>
      <id>6686446</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Lidija Hren''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /...«</comment>
      <origin>6686446</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5490" sha1="0qewxig81fosxoredcl3udajvovph0y" xml:space="preserve">'''Lidija Hren''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Hren je delovala na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je pripravljala in vodila informativne, pogovorne in preiskovalne oddaje.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Kot mlada novinarka je poročala iz [[Beograd]]a, za osrednje informativne oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti Slovenije]] in [[Desetdnevna vojna|desetdnevni vojni]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je vodila pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji, predvolilna soočenja, volilne oddaje in večurno oddajo ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Dolga leta je pripravljala in vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ustvarjala in vodila oddaji ''Pro Et Contra'' in ''Pod preprogo'', pozneje pa je bila tudi ena od voditeljic oddaje ''[[Intervju (TV oddaja)|Intervju]]''.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Hren je v slovenskem medijskem prostoru znana predvsem po preiskovalnem novinarstvu. Po navedbah [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je desetletja preiskovala [[korupcija|korupcijo]], izčrpavanje javnih sistemov in zahtevne oblike [[gospodarski kriminal|gospodarskega kriminala]].&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; Med temami, s katerimi se je ukvarjala, so bile nepravilnosti v [[zdravstvo|zdravstvu]], sporne investicije v javne sisteme, državni skladi in gospodarsko-politična omrežja.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

Delovala je tudi v preiskovalni skupini ''EkstraVisor'' na Televiziji Slovenija.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2019 je skupaj z ekipo ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva, ki ga podeljuje [[Združenje novinarjev in publicistov]].&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

== Tarča ==

Leta 2003 je zasnovala televizijsko oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'' in jo približno desetletje tudi vodila.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt; Po navedbah N1 se je njena oddaja ''Pod preprogo'' leta 2003 razvila v ''Tarčo'', prvo redno preiskovalno oddajo na slovenskih televizijah.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

''Tarča'' je bila sprva mesečna preiskovalno-pogovorna oddaja, pozneje pa se je njen format večkrat spreminjal. Po letu 2013 je postala tedenska informativna oziroma pogovorna oddaja Televizije Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2019 je Hren skupaj s preiskovalno skupino ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva.&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

Leta 2024 ji je [[Društvo novinarjev Slovenije]] podelilo nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; V obrazložitvi je društvo poudarilo njeno večdesetletno delo na področju televizijskega in preiskovalnega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Radiotelevizija Slovenija]]
* [[Televizija Slovenija]]
* [[Tarča (TV oddaja)]]
* [[Dnevnik (TV oddaja)]]
* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Združenje novinarjev in publicistov]]
* [[Preiskovalno novinarstvo]]
* [[Novinarstvo]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nagrada-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-slovenskega-novinarstva-lidiji-hren/ |title=Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Lidiji Hren |website=N1 Slovenija |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2023/11/27/26_489132444725805076_kricac-02-23.pdf |title=Kričač, oktober 2023 |website=RTV Slovenija |date=oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/tarca-se-jeseni-vraca-racionalizirana-2352260/ |title=Tarča se jeseni vrača – racionalizirana |website=Dnevnik |date=27. julij 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.znp.si/arhiv/506-prejmeniki-priznanj-znp-so-alenka-puhar-igor-omerza-in-lidihha-hren-s-svojo-ekipo-ekstravisor |title=Prejemniki priznanj ZNP so Alenka Puhar, Igor Omerza in Lidija Hren s svojo ekipo EkstraVisor |website=Združenje novinarjev in publicistov |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Hren, Lidija}}
[[Kategorija:Slovenske novinarke]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenske televizijske voditeljice]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>0qewxig81fosxoredcl3udajvovph0y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686464</id>
      <parentid>6686446</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:01:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ -gt</comment>
      <origin>6686464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5212" sha1="a2qev1dlnxoz6e7o8ze1ghtrcdbw8iu" xml:space="preserve">'''Lidija Hren''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Hren je delovala na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je pripravljala in vodila informativne, pogovorne in preiskovalne oddaje.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Kot mlada novinarka je poročala iz [[Beograd]]a, za osrednje informativne oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti Slovenije]] in [[Desetdnevna vojna|desetdnevni vojni]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je vodila pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji, predvolilna soočenja, volilne oddaje in večurno oddajo ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Dolga leta je pripravljala in vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ustvarjala in vodila oddaji ''Pro Et Contra'' in ''Pod preprogo'', pozneje pa je bila tudi ena od voditeljic oddaje ''[[Intervju (TV oddaja)|Intervju]]''.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Hren je v slovenskem medijskem prostoru znana predvsem po preiskovalnem novinarstvu. Po navedbah [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je desetletja preiskovala [[korupcija|korupcijo]], izčrpavanje javnih sistemov in zahtevne oblike [[gospodarski kriminal|gospodarskega kriminala]].&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; Med temami, s katerimi se je ukvarjala, so bile nepravilnosti v [[zdravstvo|zdravstvu]], sporne investicije v javne sisteme, državni skladi in gospodarsko-politična omrežja.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

Delovala je tudi v preiskovalni skupini ''EkstraVisor'' na Televiziji Slovenija.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2019 je skupaj z ekipo ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva, ki ga podeljuje [[Združenje novinarjev in publicistov]].&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

== Tarča ==

Leta 2003 je zasnovala televizijsko oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'' in jo približno desetletje tudi vodila.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt; Po navedbah N1 se je njena oddaja ''Pod preprogo'' leta 2003 razvila v ''Tarčo'', prvo redno preiskovalno oddajo na slovenskih televizijah.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

''Tarča'' je bila sprva mesečna preiskovalno-pogovorna oddaja, pozneje pa se je njen format večkrat spreminjal. Po letu 2013 je postala tedenska informativna oziroma pogovorna oddaja Televizije Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2019 je Hren skupaj s preiskovalno skupino ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva.&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

Leta 2024 ji je [[Društvo novinarjev Slovenije]] podelilo nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; V obrazložitvi je društvo poudarilo njeno večdesetletno delo na področju televizijskega in preiskovalnega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nagrada-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-slovenskega-novinarstva-lidiji-hren/ |title=Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Lidiji Hren |website=N1 Slovenija |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2023/11/27/26_489132444725805076_kricac-02-23.pdf |title=Kričač, oktober 2023 |website=RTV Slovenija |date=oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/tarca-se-jeseni-vraca-racionalizirana-2352260/ |title=Tarča se jeseni vrača – racionalizirana |website=Dnevnik |date=27. julij 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.znp.si/arhiv/506-prejmeniki-priznanj-znp-so-alenka-puhar-igor-omerza-in-lidihha-hren-s-svojo-ekipo-ekstravisor |title=Prejemniki priznanj ZNP so Alenka Puhar, Igor Omerza in Lidija Hren s svojo ekipo EkstraVisor |website=Združenje novinarjev in publicistov |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Hren, Lidija}}
[[Kategorija:Slovenske novinarke]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenske televizijske voditeljice]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>a2qev1dlnxoz6e7o8ze1ghtrcdbw8iu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686642</id>
      <parentid>6686464</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:55:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Slovenske novinarke]]; +[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]; ± 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5275" sha1="l7ss9cbepkbuwn5wi9a2hsqkrybt8qw" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Lidija Hren''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==

Hren je delovala na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je pripravljala in vodila informativne, pogovorne in preiskovalne oddaje.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Kot mlada novinarka je poročala iz [[Beograd]]a, za osrednje informativne oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti Slovenije]] in [[Desetdnevna vojna|desetdnevni vojni]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je vodila pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji, predvolilna soočenja, volilne oddaje in večurno oddajo ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Dolga leta je pripravljala in vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ustvarjala in vodila oddaji ''Pro Et Contra'' in ''Pod preprogo'', pozneje pa je bila tudi ena od voditeljic oddaje ''[[Intervju (TV oddaja)|Intervju]]''.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Hren je v slovenskem medijskem prostoru znana predvsem po preiskovalnem novinarstvu. Po navedbah [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je desetletja preiskovala [[korupcija|korupcijo]], izčrpavanje javnih sistemov in zahtevne oblike [[gospodarski kriminal|gospodarskega kriminala]].&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; Med temami, s katerimi se je ukvarjala, so bile nepravilnosti v [[zdravstvo|zdravstvu]], sporne investicije v javne sisteme, državni skladi in gospodarsko-politična omrežja.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

Delovala je tudi v preiskovalni skupini ''EkstraVisor'' na Televiziji Slovenija.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2019 je skupaj z ekipo ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva, ki ga podeljuje [[Združenje novinarjev in publicistov]].&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

== Tarča ==

Leta 2003 je zasnovala televizijsko oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'' in jo približno desetletje tudi vodila.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt; Po navedbah N1 se je njena oddaja ''Pod preprogo'' leta 2003 razvila v ''Tarčo'', prvo redno preiskovalno oddajo na slovenskih televizijah.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

''Tarča'' je bila sprva mesečna preiskovalno-pogovorna oddaja, pozneje pa se je njen format večkrat spreminjal. Po letu 2013 je postala tedenska informativna oziroma pogovorna oddaja Televizije Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

Leta 2019 je Hren skupaj s preiskovalno skupino ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva.&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt;

Leta 2024 ji je [[Društvo novinarjev Slovenije]] podelilo nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; V obrazložitvi je društvo poudarilo njeno večdesetletno delo na področju televizijskega in preiskovalnega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nagrada-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-slovenskega-novinarstva-lidiji-hren/ |title=Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Lidiji Hren |website=N1 Slovenija |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2023/11/27/26_489132444725805076_kricac-02-23.pdf |title=Kričač, oktober 2023 |website=RTV Slovenija |date=oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/tarca-se-jeseni-vraca-racionalizirana-2352260/ |title=Tarča se jeseni vrača – racionalizirana |website=Dnevnik |date=27. julij 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.znp.si/arhiv/506-prejmeniki-priznanj-znp-so-alenka-puhar-igor-omerza-in-lidihha-hren-s-svojo-ekipo-ekstravisor |title=Prejemniki priznanj ZNP so Alenka Puhar, Igor Omerza in Lidija Hren s svojo ekipo EkstraVisor |website=Združenje novinarjev in publicistov |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hren, Lidija}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>l7ss9cbepkbuwn5wi9a2hsqkrybt8qw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686682</id>
      <parentid>6686642</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:58:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>--ponavljanje</comment>
      <origin>6686682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5006" sha1="7tvv1h8yvt04eviv5y86mxob71hg4e7" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Lidija Hren''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica, * [[1958]]

Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==
Hren je delovala na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je pripravljala in vodila informativne, pogovorne in preiskovalne oddaje.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Kot mlada novinarka je poročala iz [[Beograd]]a, za osrednje informativne oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti Slovenije]] in [[Desetdnevna vojna|desetdnevni vojni]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je vodila pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji, predvolilna soočenja, volilne oddaje in večurno oddajo ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Dolga leta je pripravljala in vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ustvarjala in vodila oddaji ''Pro Et Contra'' in ''Pod preprogo'', pozneje pa je bila tudi ena od voditeljic oddaje ''[[Intervju (TV oddaja)|Intervju]]''.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

=== Preiskovalno novinarstvo ===
Hren se je uveljavila tudi kot preiskovalna novinarka, ki se je ukvarjala s preiskovanjem [[korupcija|korupcije]], izčrpavanjem javnih sistemov in zahtevnimi oblikami [[gospodarski kriminal|gospodarskega kriminala]].&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; Med temami, s katerimi se je ukvarjala, so bile nepravilnosti v [[zdravstvo|zdravstvu]], sporne investicije v javne sisteme, državni skladi in gospodarsko-politična omrežja.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

Delovala je tudi v preiskovalni skupini ''EkstraVisor'' na Televiziji Slovenija.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2019 je skupaj z ekipo ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva, ki ga podeljuje [[Združenje novinarjev in publicistov]].&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt; Leta 2024 ji je [[Društvo novinarjev Slovenije]] podelilo nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; V obrazložitvi je društvo poudarilo njeno večdesetletno delo na področju televizijskega in preiskovalnega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

===''Tarča''===
Leta 2003 je zasnovala televizijsko oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'', ki se je razvila iz njene prve slovenske preiskovalne televizijske oddaje ''Pod preprogo'' ter jo približno desetletje tudi vodila.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt; ''Tarča'' je bila sprva mesečna preiskovalno-pogovorna oddaja, pozneje pa se je njen format večkrat spreminjal. Po letu 2013 je postala tedenska informativna oziroma pogovorna oddaja Televizije Slovenija pod vodstvom [[Erika Žnidaršič|Erike Žnidaršič]].&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nagrada-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-slovenskega-novinarstva-lidiji-hren/ |title=Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Lidiji Hren |website=N1 Slovenija |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2023/11/27/26_489132444725805076_kricac-02-23.pdf |title=Kričač, oktober 2023 |website=RTV Slovenija |date=oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/tarca-se-jeseni-vraca-racionalizirana-2352260/ |title=Tarča se jeseni vrača – racionalizirana |website=Dnevnik |date=27. julij 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.znp.si/arhiv/506-prejmeniki-priznanj-znp-so-alenka-puhar-igor-omerza-in-lidihha-hren-s-svojo-ekipo-ekstravisor |title=Prejemniki priznanj ZNP so Alenka Puhar, Igor Omerza in Lidija Hren s svojo ekipo EkstraVisor |website=Združenje novinarjev in publicistov |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hren, Lidija}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>7tvv1h8yvt04eviv5y86mxob71hg4e7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686708</id>
      <parentid>6686682</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:13:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5008" sha1="o8jswylf9a4bfpkndthssua0qqkheh7" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Lidija Hren''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica, * [[1958]]

Več desetletij je delovala na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je ustvarjala in vodila preiskovalne, informativne in pogovorne oddaje.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2024 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

== Kariera ==
Lidija Hren je delovala na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je pripravljala in vodila informativne, pogovorne in preiskovalne oddaje.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Kot mlada novinarka je poročala iz [[Beograd]]a, za osrednje informativne oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti Slovenije]] in [[Desetdnevna vojna|desetdnevni vojni]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je vodila pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji, predvolilna soočenja, volilne oddaje in večurno oddajo ob vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Dolga leta je pripravljala in vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ustvarjala in vodila oddaji ''Pro Et Contra'' in ''Pod preprogo'', pozneje pa je bila tudi ena od voditeljic oddaje ''[[Intervju (TV oddaja)|Intervju]]''.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;

=== Preiskovalno novinarstvo ===
Uveljavila se je tudi kot preiskovalna novinarka, ki se je ukvarjala s preiskovanjem [[korupcija|korupcije]], izčrpavanjem javnih sistemov in zahtevnimi oblikami [[gospodarski kriminal|gospodarskega kriminala]].&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; Med temami, s katerimi se je ukvarjala, so bile nepravilnosti v [[zdravstvo|zdravstvu]], sporne investicije v javne sisteme, državni skladi in gospodarsko-politična omrežja.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

Delovala je tudi v preiskovalni skupini ''EkstraVisor'' na Televiziji Slovenija.&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt; Leta 2019 je skupaj z ekipo ''EkstraVisor'' prejela častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke na področju novinarstva, ki ga podeljuje [[Združenje novinarjev in publicistov]].&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot; /&gt; Leta 2024 ji je [[Društvo novinarjev Slovenije]] podelilo nagrado [[čuvaj/watchdog]] za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt; V obrazložitvi je društvo poudarilo njeno večdesetletno delo na področju televizijskega in preiskovalnega novinarstva.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;

===''Tarča''===
Leta 2003 je zasnovala televizijsko oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'', ki se je razvila iz njene prve slovenske preiskovalne televizijske oddaje ''Pod preprogo'' ter jo približno desetletje tudi vodila.&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt; ''Tarča'' je bila sprva mesečna preiskovalno-pogovorna oddaja, pozneje pa se je njen format večkrat spreminjal. Po letu 2013 je postala tedenska informativna oziroma pogovorna oddaja Televizije Slovenija pod vodstvom [[Erika Žnidaršič|Erike Žnidaršič]].&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;n1-cuvaj-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nagrada-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-slovenskega-novinarstva-lidiji-hren/ |title=Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Lidiji Hren |website=N1 Slovenija |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-kricac&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2023/11/27/26_489132444725805076_kricac-02-23.pdf |title=Kričač, oktober 2023 |website=RTV Slovenija |date=oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-tarca-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/tarca-se-jeseni-vraca-racionalizirana-2352260/ |title=Tarča se jeseni vrača – racionalizirana |website=Dnevnik |date=27. julij 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;znp-mesko-2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.znp.si/arhiv/506-prejmeniki-priznanj-znp-so-alenka-puhar-igor-omerza-in-lidihha-hren-s-svojo-ekipo-ekstravisor |title=Prejemniki priznanj ZNP so Alenka Puhar, Igor Omerza in Lidija Hren s svojo ekipo EkstraVisor |website=Združenje novinarjev in publicistov |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hren, Lidija}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>o8jswylf9a4bfpkndthssua0qqkheh7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Društvo novinarjev Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603803</id>
    <revision>
      <id>6686448</id>
      <timestamp>2026-06-07T12:57:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Organizacija | name = Društvo novinarjev Slovenije | abbreviation = DNS | logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt; | logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije | type = [[stanovska organizacija]] | formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944 | founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]] | headquarters = Vošnjakova ulic...«</comment>
      <origin>6686448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32777" sha1="h3nho4emmupij7ztx0zut4ymo4vn4av" xml:space="preserve">{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Nagrade Čuvaj/watchdog ==

DNS podeljuje novinarske nagrade [[Čuvaj/watchdog]], ki so namenjene nagrajevanju izstopajočih novinarskih dosežkov, življenjskega prispevka k razvoju slovenskega novinarstva, novinarske fotografije in dosežkov mladih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada Čuvaj/watchdog se podeljuje od leta 2013 in je nasledila starejše novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot; /&gt;

Spodnji seznam povzema uradni seznam prejemnikov nagrad DNS. Pri nagradah za življenjski prispevek in fotografijo nagrajeno delo ni nujno posamezen članek; kjer uradni seznam navaja projekt, serijo ali konkretno temo, je to posebej navedeno.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemnik
! Medij oziroma uredništvo
! Kategorija
! Nagrajeno delo ali razlog, kot izhaja iz uradnih objav
! Vir
|-
| 2025
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Damijana Žišt]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje in razkrivanje domačega ter čezmejnega kriminalnega dogajanja
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Tina Jereb]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje psihičnih, fizičnih in spolnih zlorab v slovenskem judo klubu ter neodzivnosti športnih organizacij
| &lt;ref name=&quot;siol-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Boštjan Anžin]] in [[Janja Lakner Anžin]]
| [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Igor Kupljenik]]
| MI-PRESS
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Neža Borkovič]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Jakob Murovec]]
| [[N1 Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lidija Hren]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna razkritja o [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Darsu]], stavbi na Litijski in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Anja Intihar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev v ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]'' o nasilju nad ženskami in pravicah žensk
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Urška Mlinarič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o javnem sektorju, plačnih pogajanjih ter reportaže iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Madžarska|Madžarske]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Staš Zgonik]]
| [[N1 Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskava oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Robert Balen]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija policijskega dela z migranti na južni meji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža iz romskega naselja Luník IX v Košicah
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lara Draškovič]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mlade novinarke na področju notranje politike
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jon Knez]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Zoran Senković]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Jelena Aščić]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Mednarodna obzorja'' z naslovom »Sarajevo, 1425 dni groze«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| Večerovo uredništvo dopisništev
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje dopisnikov ob poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Aljaž Vrabec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev o vojni v Ukrajini
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Ranka Ivelja]], [[Tamara Krivec]], [[Primož Knez]], [[Tina Jereb]], [[Mojca Furlan - Rus]] in [[Peter Lovšin]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje spolnih zlorab mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija ob obisku Roberta Goloba na oddelku za kardiologijo in intenzivno terapijo otrok v UKC Ljubljana
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža o poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Žana Vertačnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| poročanje s terena ob poplavah in politično poročanje
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Miha Dajčman]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| športno in terensko novinarstvo, med drugim rubrika »Grema na kafe«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Eva Lipovšek]]
| [[Radio Slovenija]]
| mladi novinarji
| radijsko poročanje o prezrtih in ranljivih družbenih skupinah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Sonja Grizila]]
| ''[[Jana (revija)|Jana]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Tita Mayer]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Urška Henigman]] in [[Neža Prah Seničar]]
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Slovar spolne vzgoje''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Alenka Marovt]] in [[Neža Steiner]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna zgodba ''Vzporedni zdravstveni sistem''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Pia Prezelj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Luka Mlakar]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Glorija Lorenci]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ksenija Horvat]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| televizijski intervjuji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ana Lah]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o prašičji farmi Ljutomerčan
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje iz Bruslja in spremljanje evropskih odzivov na dogajanje v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| uredništvo [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]]
| [[STA]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek uredništva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Nik Erik Neubauer]]
| —
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Tamino Petelinšek]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Uršula Zaletelj]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| Univerzitetna redakcija [[Radio Študent|Radia Študent]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Jožica Grgič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Špela Kuralt]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Zarja Muršič]]
| [[Radio Študent]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Janko Petrovec]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Boštjan Videmšek]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Gašper Lešnik]]
| ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Katarina Bulatović]]
| [[Oštro]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Tadej Grešovnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Boris Šuligoj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Adrijan Bakič]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Darja Pograjc]], [[Andreja Gradišar]], [[Nataša Rašl]] in [[Ana Skrt]]
| Prvi program [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Delaj in molči''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Ranka Ivelja]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Klara Širovnik]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Lucijan Zalokar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Žan Dolajš]]
| [[Televizija Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Slavko Bobovnik]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Blaž Petkovič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa oddaje ''[[Globus (TV oddaja)|Globus]]''
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Globus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Primož Cirman]] in [[Vesna Vuković]]
| [[Siol.net]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Alenka Marovt]], [[Miha Plementaš]] in [[Špela Bezjak]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Dejstva''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa projekta ''Naši heroji''
| Plac
| novinarska fotografija, multimedijska zgodba
| projekt ''Naši heroji''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Lea Udovč]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Matej Zwitter]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Zdenko Vrdlovec]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Ciril Horjak]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| ''Siniševo delo''
| [[Val 202]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| radijsko delo oziroma projekt ''Siniševo delo''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Lidija Hren]] z ekipo EkstraVisor
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]: Od sledi do razkritja''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Timotej Milanov]]
| ''Vestnik''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Tjaša Dugulin]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jure Kosec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nina Zagoričnik]]
| [[Val 202]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaji ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Matej Šurc]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| #PanamaPapers
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt [[Panamski dokumenti|Panama Papers]]
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tina Kristan]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Boštjan Pucelj]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tanja Pirnat]]
| [[Pod črto]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Špela Šipek]]
| —
| življenjski prispevek
| posthumna nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| ''[[Frekvenca X]]''
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Frekvenca X''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Tomaž Klipšteter]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Rozmari Petek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Erik Valenčič]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Matic Zorman]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jana Juvan]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Viki Twrdy]]
| [[RTV Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Kolšek]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| oddaja ''Epilog''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Epilog''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Aljaž Vindiš]], [[Ajda Bevc]] in [[Aljaž Vesel]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Andrej Stopar]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Jošt Franko]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Irena Joveva]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Mojca Pišek]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tone Hočevar]]
| —
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Eugenija Carl]]
| [[TV Koper]] in [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| ''Mariborska kronika''
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| rubrika oziroma projekt ''Mariborska kronika''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Branko Soban]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Anže Božič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaša Lorenčič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tomaž Modic]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Novinarstvo]]
* [[Novinar]]
* [[Kodeks novinarjev Slovenije]]
* [[Novinarsko častno razsodišče]]
* [[Sindikat novinarjev Slovenije]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Mednarodna zveza novinarjev]]
* [[Evropska zveza novinarjev]]
* [[Slovenski mediji]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/ |title=Čestitamo čuvajem 2025! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/drustvo-novinarjev-v-pocastitev-najboljsih-v-letosnjem-letu-678311 |title=Društvo novinarjev v počastitev najboljših v letošnjem letu |website=Siol.net |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/ |title=Čestitamo čuvajem 2021! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cuvaj/watchdog |title=Čuvaj/watchdog |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Organizacije v Ljubljani]]
[[Kategorija:Organizacije, ustanovljene leta 1905]]</text>
      <sha1>h3nho4emmupij7ztx0zut4ymo4vn4av</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686465</id>
      <parentid>6686448</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:02:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ -gt</comment>
      <origin>6686465</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32511" sha1="69m20ivl332796bmjairzs5yn13c2ab" xml:space="preserve">{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Nagrade Čuvaj/watchdog ==

DNS podeljuje novinarske nagrade [[Čuvaj/watchdog]], ki so namenjene nagrajevanju izstopajočih novinarskih dosežkov, življenjskega prispevka k razvoju slovenskega novinarstva, novinarske fotografije in dosežkov mladih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada Čuvaj/watchdog se podeljuje od leta 2013 in je nasledila starejše novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot; /&gt;

Spodnji seznam povzema uradni seznam prejemnikov nagrad DNS. Pri nagradah za življenjski prispevek in fotografijo nagrajeno delo ni nujno posamezen članek; kjer uradni seznam navaja projekt, serijo ali konkretno temo, je to posebej navedeno.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemnik
! Medij oziroma uredništvo
! Kategorija
! Nagrajeno delo ali razlog, kot izhaja iz uradnih objav
! Vir
|-
| 2025
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Damijana Žišt]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje in razkrivanje domačega ter čezmejnega kriminalnega dogajanja
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Tina Jereb]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje psihičnih, fizičnih in spolnih zlorab v slovenskem judo klubu ter neodzivnosti športnih organizacij
| &lt;ref name=&quot;siol-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Boštjan Anžin]] in [[Janja Lakner Anžin]]
| [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Igor Kupljenik]]
| MI-PRESS
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Neža Borkovič]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Jakob Murovec]]
| [[N1 Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lidija Hren]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna razkritja o [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Darsu]], stavbi na Litijski in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Anja Intihar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev v ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]'' o nasilju nad ženskami in pravicah žensk
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Urška Mlinarič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o javnem sektorju, plačnih pogajanjih ter reportaže iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Madžarska|Madžarske]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Staš Zgonik]]
| [[N1 Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskava oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Robert Balen]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija policijskega dela z migranti na južni meji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža iz romskega naselja Luník IX v Košicah
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lara Draškovič]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mlade novinarke na področju notranje politike
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jon Knez]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Zoran Senković]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Jelena Aščić]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Mednarodna obzorja'' z naslovom »Sarajevo, 1425 dni groze«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| Večerovo uredništvo dopisništev
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje dopisnikov ob poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Aljaž Vrabec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev o vojni v Ukrajini
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Ranka Ivelja]], [[Tamara Krivec]], [[Primož Knez]], [[Tina Jereb]], [[Mojca Furlan - Rus]] in [[Peter Lovšin]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje spolnih zlorab mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija ob obisku Roberta Goloba na oddelku za kardiologijo in intenzivno terapijo otrok v UKC Ljubljana
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža o poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Žana Vertačnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| poročanje s terena ob poplavah in politično poročanje
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Miha Dajčman]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| športno in terensko novinarstvo, med drugim rubrika »Grema na kafe«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Eva Lipovšek]]
| [[Radio Slovenija]]
| mladi novinarji
| radijsko poročanje o prezrtih in ranljivih družbenih skupinah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Sonja Grizila]]
| ''[[Jana (revija)|Jana]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Tita Mayer]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Urška Henigman]] in [[Neža Prah Seničar]]
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Slovar spolne vzgoje''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Alenka Marovt]] in [[Neža Steiner]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna zgodba ''Vzporedni zdravstveni sistem''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Pia Prezelj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Luka Mlakar]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Glorija Lorenci]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ksenija Horvat]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| televizijski intervjuji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ana Lah]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o prašičji farmi Ljutomerčan
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje iz Bruslja in spremljanje evropskih odzivov na dogajanje v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| uredništvo [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]]
| [[STA]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek uredništva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Nik Erik Neubauer]]
| —
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Tamino Petelinšek]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Uršula Zaletelj]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| Univerzitetna redakcija [[Radio Študent|Radia Študent]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Jožica Grgič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Špela Kuralt]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Zarja Muršič]]
| [[Radio Študent]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Janko Petrovec]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Boštjan Videmšek]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Gašper Lešnik]]
| ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Katarina Bulatović]]
| [[Oštro]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Tadej Grešovnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Boris Šuligoj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Adrijan Bakič]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Darja Pograjc]], [[Andreja Gradišar]], [[Nataša Rašl]] in [[Ana Skrt]]
| Prvi program [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Delaj in molči''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Ranka Ivelja]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Klara Širovnik]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Lucijan Zalokar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Žan Dolajš]]
| [[Televizija Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Slavko Bobovnik]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Blaž Petkovič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa oddaje ''[[Globus (TV oddaja)|Globus]]''
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Globus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Primož Cirman]] in [[Vesna Vuković]]
| [[Siol.net]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Alenka Marovt]], [[Miha Plementaš]] in [[Špela Bezjak]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Dejstva''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa projekta ''Naši heroji''
| Plac
| novinarska fotografija, multimedijska zgodba
| projekt ''Naši heroji''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Lea Udovč]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Matej Zwitter]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Zdenko Vrdlovec]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Ciril Horjak]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| ''Siniševo delo''
| [[Val 202]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| radijsko delo oziroma projekt ''Siniševo delo''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Lidija Hren]] z ekipo EkstraVisor
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]: Od sledi do razkritja''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Timotej Milanov]]
| ''Vestnik''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Tjaša Dugulin]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jure Kosec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nina Zagoričnik]]
| [[Val 202]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaji ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Matej Šurc]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| #PanamaPapers
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt [[Panamski dokumenti|Panama Papers]]
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tina Kristan]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Boštjan Pucelj]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tanja Pirnat]]
| [[Pod črto]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Špela Šipek]]
| —
| življenjski prispevek
| posthumna nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| ''[[Frekvenca X]]''
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Frekvenca X''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Tomaž Klipšteter]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Rozmari Petek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Erik Valenčič]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Matic Zorman]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jana Juvan]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Viki Twrdy]]
| [[RTV Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Kolšek]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| oddaja ''Epilog''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Epilog''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Aljaž Vindiš]], [[Ajda Bevc]] in [[Aljaž Vesel]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Andrej Stopar]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Jošt Franko]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Irena Joveva]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Mojca Pišek]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tone Hočevar]]
| —
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Eugenija Carl]]
| [[TV Koper]] in [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| ''Mariborska kronika''
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| rubrika oziroma projekt ''Mariborska kronika''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Branko Soban]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Anže Božič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaša Lorenčič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tomaž Modic]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/ |title=Čestitamo čuvajem 2025! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/drustvo-novinarjev-v-pocastitev-najboljsih-v-letosnjem-letu-678311 |title=Društvo novinarjev v počastitev najboljših v letošnjem letu |website=Siol.net |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/ |title=Čestitamo čuvajem 2021! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cuvaj/watchdog |title=Čuvaj/watchdog |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Organizacije v Ljubljani]]
[[Kategorija:Organizacije, ustanovljene leta 1905]]</text>
      <sha1>69m20ivl332796bmjairzs5yn13c2ab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686470</id>
      <parentid>6686465</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>primarni viri</comment>
      <origin>6686470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32529" sha1="dgj4py0zmcl1qew4eycfasvrxl49j8n" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Nagrade Čuvaj/watchdog ==

DNS podeljuje novinarske nagrade [[Čuvaj/watchdog]], ki so namenjene nagrajevanju izstopajočih novinarskih dosežkov, življenjskega prispevka k razvoju slovenskega novinarstva, novinarske fotografije in dosežkov mladih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada Čuvaj/watchdog se podeljuje od leta 2013 in je nasledila starejše novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis.&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot; /&gt;

Spodnji seznam povzema uradni seznam prejemnikov nagrad DNS. Pri nagradah za življenjski prispevek in fotografijo nagrajeno delo ni nujno posamezen članek; kjer uradni seznam navaja projekt, serijo ali konkretno temo, je to posebej navedeno.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemnik
! Medij oziroma uredništvo
! Kategorija
! Nagrajeno delo ali razlog, kot izhaja iz uradnih objav
! Vir
|-
| 2025
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Damijana Žišt]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje in razkrivanje domačega ter čezmejnega kriminalnega dogajanja
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Tina Jereb]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje psihičnih, fizičnih in spolnih zlorab v slovenskem judo klubu ter neodzivnosti športnih organizacij
| &lt;ref name=&quot;siol-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Boštjan Anžin]] in [[Janja Lakner Anžin]]
| [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-2025&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Igor Kupljenik]]
| MI-PRESS
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Neža Borkovič]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2025
| [[Jakob Murovec]]
| [[N1 Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lidija Hren]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna razkritja o [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Darsu]], stavbi na Litijski in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Anja Intihar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev v ''[[Sobotna priloga|Sobotni prilogi]]'' o nasilju nad ženskami in pravicah žensk
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Urška Mlinarič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o javnem sektorju, plačnih pogajanjih ter reportaže iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Madžarska|Madžarske]]
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Staš Zgonik]]
| [[N1 Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskava oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Robert Balen]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija policijskega dela z migranti na južni meji
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža iz romskega naselja Luník IX v Košicah
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Lara Draškovič]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mlade novinarke na področju notranje politike
| &lt;ref name=&quot;dns-2024&quot; /&gt;
|-
| 2024
| [[Jon Knez]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Zoran Senković]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Jelena Aščić]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Mednarodna obzorja'' z naslovom »Sarajevo, 1425 dni groze«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| Večerovo uredništvo dopisništev
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje dopisnikov ob poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Aljaž Vrabec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| serija intervjujev o vojni v Ukrajini
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Ranka Ivelja]], [[Tamara Krivec]], [[Primož Knez]], [[Tina Jereb]], [[Mojca Furlan - Rus]] in [[Peter Lovšin]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| razkritje spolnih zlorab mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| fotografija ob obisku Roberta Goloba na oddelku za kardiologijo in intenzivno terapijo otrok v UKC Ljubljana
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| fotoreportaža o poplavah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Žana Vertačnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| poročanje s terena ob poplavah in politično poročanje
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Miha Dajčman]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| športno in terensko novinarstvo, med drugim rubrika »Grema na kafe«
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2023
| [[Eva Lipovšek]]
| [[Radio Slovenija]]
| mladi novinarji
| radijsko poročanje o prezrtih in ranljivih družbenih skupinah
| &lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Sonja Grizila]]
| ''[[Jana (revija)|Jana]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Tita Mayer]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Urška Henigman]] in [[Neža Prah Seničar]]
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Slovar spolne vzgoje''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Alenka Marovt]] in [[Neža Steiner]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| preiskovalna zgodba ''Vzporedni zdravstveni sistem''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Ervin Hladnik Milharčič]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Pia Prezelj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2022
| [[Luka Mlakar]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Glorija Lorenci]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ksenija Horvat]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| televizijski intervjuji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Ana Lah]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje o prašičji farmi Ljutomerčan
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| poročanje iz Bruslja in spremljanje evropskih odzivov na dogajanje v Sloveniji
| &lt;ref name=&quot;dns-2021&quot; /&gt;
|-
| 2021
| uredništvo [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]]
| [[STA]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek uredništva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Nik Erik Neubauer]]
| —
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Tamino Petelinšek]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| [[Uršula Zaletelj]]
| [[Val 202]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2021
| Univerzitetna redakcija [[Radio Študent|Radia Študent]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Jožica Grgič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Špela Kuralt]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Zarja Muršič]]
| [[Radio Študent]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Janko Petrovec]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Boštjan Videmšek]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Gašper Lešnik]]
| ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Katarina Bulatović]]
| [[Oštro]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2020
| [[Tadej Grešovnik]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Boris Šuligoj]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Adrijan Bakič]]
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Darja Pograjc]], [[Andreja Gradišar]], [[Nataša Rašl]] in [[Ana Skrt]]
| Prvi program [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Delaj in molči''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Ranka Ivelja]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Blaž Samec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Klara Širovnik]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Lucijan Zalokar]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2019
| [[Žan Dolajš]]
| [[Televizija Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Slavko Bobovnik]]
| [[Televizija Slovenija]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Blaž Petkovič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa oddaje ''[[Globus (TV oddaja)|Globus]]''
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Globus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Primož Cirman]] in [[Vesna Vuković]]
| [[Siol.net]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Alenka Marovt]], [[Miha Plementaš]] in [[Špela Bezjak]]
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt ''Dejstva''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ekipa projekta ''Naši heroji''
| Plac
| novinarska fotografija, multimedijska zgodba
| projekt ''Naši heroji''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Lea Udovč]]
| [[Slovenska tiskovna agencija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2018
| [[Matej Zwitter]]
| [[Radio Študent]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Zdenko Vrdlovec]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Ciril Horjak]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| ''Siniševo delo''
| [[Val 202]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| radijsko delo oziroma projekt ''Siniševo delo''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Lidija Hren]] z ekipo EkstraVisor
| [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]: Od sledi do razkritja''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Timotej Milanov]]
| ''Vestnik''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Andrej Petelinšek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Tjaša Dugulin]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2017
| [[Jure Kosec]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nina Zagoričnik]]
| [[Val 202]]
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaji ''24ur Inšpektor'' in ''24ur Fokus''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Matej Šurc]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| #PanamaPapers
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| projekt [[Panamski dokumenti|Panama Papers]]
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tina Kristan]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Luka Cjuha]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Boštjan Pucelj]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Nika Kunaver]]
| [[POP TV]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2016
| [[Tanja Pirnat]]
| [[Pod črto]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Špela Šipek]]
| —
| življenjski prispevek
| posthumna nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| ''[[Frekvenca X]]''
| [[RTV Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Frekvenca X''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Tomaž Klipšteter]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Rozmari Petek]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Erik Valenčič]]
| —
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Matic Zorman]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Jana Juvan]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2015
| [[Viki Twrdy]]
| [[RTV Slovenija]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Kolšek]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| oddaja ''Epilog''
| [[POP TV]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| oddaja ''Epilog''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Aljaž Vindiš]], [[Ajda Bevc]] in [[Aljaž Vesel]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Andrej Stopar]]
| [[Radio Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Peter Žerjavič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Voranc Vogel]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| novinarska fotografija, posamična fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Jošt Franko]]
| —
| novinarska fotografija, reportaža
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Irena Joveva]]
| [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2014
| [[Mojca Pišek]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tone Hočevar]]
| —
| življenjski prispevek
| življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Eugenija Carl]]
| [[TV Koper]] in [[Televizija Slovenija]]
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| ''Mariborska kronika''
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| rubrika oziroma projekt ''Mariborska kronika''
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Branko Soban]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| izstopajoči novinarski dosežek
| izstopajoči novinarski dosežek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaka Gasar]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| novinarska fotografija
| izstopajoči dosežek v novinarski fotografiji
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Anže Božič]]
| ''[[Delo (časopis)|Delo]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Jaša Lorenčič]]
| ''[[Večer (časopis)|Večer]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2013
| [[Tomaž Modic]]
| ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''
| mladi novinarji
| dosežki mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/ |title=Čestitamo čuvajem 2025! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/drustvo-novinarjev-v-pocastitev-najboljsih-v-letosnjem-letu-678311 |title=Društvo novinarjev v počastitev najboljših v letošnjem letu |website=Siol.net |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/ |title=Čestitamo čuvajem 2021! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cuvaj/watchdog |title=Čuvaj/watchdog |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Organizacije v Ljubljani]]
[[Kategorija:Organizacije, ustanovljene leta 1905]]</text>
      <sha1>dgj4py0zmcl1qew4eycfasvrxl49j8n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686472</id>
      <parentid>6686470</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:07:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade Čuvaj/watchdog */ spada v članek o [[Čuvaj/watchdog]]</comment>
      <origin>6686472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10859" sha1="4yhzuajoapjkj2sorirafz48ffip9yp" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/ |title=Čestitamo čuvajem 2025! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/drustvo-novinarjev-v-pocastitev-najboljsih-v-letosnjem-letu-678311 |title=Društvo novinarjev v počastitev najboljših v letošnjem letu |website=Siol.net |date=28. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/ |title=Čestitamo čuvajem 2024! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=6. december 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/ |title=Čestitamo čuvajem 2021! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=25. november 2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cuvaj-wiki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cuvaj/watchdog |title=Čuvaj/watchdog |website=Wikipedija |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Organizacije v Ljubljani]]
[[Kategorija:Organizacije, ustanovljene leta 1905]]</text>
      <sha1>4yhzuajoapjkj2sorirafz48ffip9yp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686473</id>
      <parentid>6686472</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:08:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ --neuporabljeni sklici</comment>
      <origin>6686473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9512" sha1="amtlxc0wzk7md13cnclm9tjctda3xj2" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Organizacije v Ljubljani]]
[[Kategorija:Organizacije, ustanovljene leta 1905]]</text>
      <sha1>amtlxc0wzk7md13cnclm9tjctda3xj2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686474</id>
      <parentid>6686473</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:08:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>− 3 kategorije; +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9418" sha1="kmrmy2gv4rtg4plkps5dv5gkvu33v7t" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Organizacija
| name = Društvo novinarjev Slovenije
| abbreviation = DNS
| logo = &lt;!-- Logotip dodaj šele, ko je naložen na Wikipedijo ali v Zbirko, npr. Društvo novinarjev Slovenije logo.svg --&gt;
| logo_caption = Logotip Društva novinarjev Slovenije
| type = [[stanovska organizacija]]
| formation = 28. marec 1905; kot Slovensko časnikarsko društvo 22. oktober 1944
| founding_location = [[Ljubljana]]; [[Črnomelj]]
| headquarters = Vošnjakova ulica 8, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| region = [[Slovenija]]
| membership = skoraj 800 poklicnih novinarjev
| language = [[slovenščina]]
| leader_title = predsednik
| leader_name = [[Gašper Andrinek]]
| website = {{URL|https://novinar.com}}
}}

'''Društvo novinarjev Slovenije''' (kratica '''DNS''') je slovenska [[stanovska organizacija]] poklicnih [[novinar]]jev. Društvo skrbi za ugled novinarskega poklica, zagovarja interese novinarske skupnosti in deluje na področju novinarske etike, svobode medijev, varnosti novinarjev, izobraževanja ter podeljevanja novinarskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;

DNS se na svoji spletni strani opisuje kot stanovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki združuje skoraj 800 poklicnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt; Predsednik društva je [[Gašper Andrinek]].&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Po statutu je Društvo novinarjev Slovenije naslednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, ustanovljenega 28. marca 1905 v Ljubljani, ter Slovenskega časnikarskega društva, ustanovljenega 22. oktobra 1944 v Črnomlju.&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot; /&gt; V zgodovinskem pregledu društvo kot pomemben začetek stanovske organiziranosti slovenskih novinarjev navaja ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev leta 1905, ki ga je sklical [[Fran Govekar]].&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot; /&gt;

Društvo je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih povezano z razvojem slovenskega časnikarstva, novinarskega organiziranja in poklicne samoregulacije. V sodobnem obdobju se DNS ukvarja predvsem z varovanjem novinarskih standardov, poklicno podporo novinarjem, spremljanjem pritiskov na novinarje in podeljevanjem stanovskih nagrad.&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Organizacija ==

Najvišji organ društva je skupščina, operativno pa društvo vodi upravni odbor. Po podatkih uradne strani DNS je predsednik društva Gašper Andrinek, v upravnem odboru pa so med drugim [[Katarina Bulatović]], [[Anja Deučman]], [[Nevenka Dobljekar]], [[Anja Intihar]], [[Nika Kunaver]], [[Špela Kuralt]], Sarah Neubauer, Voranc Vogel, [[Mojca Zorko]] in Franja Žišt.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

Svet DNS sestavljajo člani upravnega odbora in predsedniki novinarskih aktivov.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt; Med zaposlenimi sta na uradni strani društva navedeni Špela Stare in Anastazia Stepić.&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot; /&gt;

== Novinarska etika in Novinarsko častno razsodišče ==

DNS je skupaj s [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatom novinarjev Slovenije]] povezan z [[Novinarsko častno razsodišče|Novinarskim častnim razsodiščem]], samoregulativnim organom, ki presoja skladnost novinarskega ravnanja s [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksom novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja. Skladnost ravnanj s kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot; /&gt;

== Povezave z mednarodnimi organizacijami ==

DNS je na strani [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] naveden kot slovensko novinarsko združenje s sedežem na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot; /&gt; Na spletni strani DNS so med pomembnimi povezavami navedene tudi mednarodne in sorodne organizacije, med njimi [[European Federation of Journalists|Evropska zveza novinarjev]], [[International Federation of Journalists|Mednarodna zveza novinarjev]], [[International Press Institute|Mednarodni inštitut za tisk]], [[Committee to Protect Journalists]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot; /&gt;

== Predhodne nagrade Bratstvo resnice / Consortium Veritatis ==

Pred uvedbo nagrad Čuvaj/watchdog je DNS podeljeval novinarske nagrade Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis. Uradni seznam DNS navaja prejemnike od leta 2003 do leta 2012.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
! Leto
! Prejemniki
! Opomba
! Vir
|-
| 2012
| [[Matjaž Tanko]], [[Primož Cirman]], [[Jana Vidic]], [[Luka Cjuha]], [[Peter Verč]], [[Nejc Gole]]
| med prejemniki so bili nagrajenci za življenjski prispevek, izstopajoče novinarske dosežke, fotografijo in dosežke mladih novinarjev
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2011
| [[Sandi Frelih]], [[Boštjan Videmšek]], [[Uroš Škerl Kramberger]], [[Robert Škrlj]], [[Dragica Korade]], [[Matjaž Rušt]], [[Matej Povše]], [[Adrijan Bakič]], Franja Žišt
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Jure Bračko, [[Marjan Horvat]], [[Tit Košir]], [[Matjaž Rušt]], [[Jelena Aščić]], [[Zorana Baković]], [[Igor Vidmar]], [[Blanka Dobršek]]
| nagrade za mlade novinarje, fotografijo, izstopajoče novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo ter življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2009
| [[Gojko Bervar]], Sašo Dravinec, [[Milena Zupanič]], Aljoša Stojič, [[Luka Cjuha]], [[Bojan Velikonja]], [[Anja Hlača]]
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, lokalno in regionalno novinarstvo, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2008
| [[Joco Žnidaršič]], [[Ali Žerdin]], [[Tanja Gobec]], Dejan Rat, [[Tit Košir]], [[Matej Povše]], Vasja Jager, Mojca Zorko
| nagrade za življenjski prispevek, novinarske stvaritve, fotografijo in mlade novinarje
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2007
| [[Lenart J. Kučić|Lenart Kučič]], Vesna Ćurković, [[Bojan Velikonja]], [[Jure Eržen]], [[Alma Maruška Sedlar]], Jože Pogačnik
| nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve, fotografijo, mlade novinarje in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2006
| [[Matej Povše]], Matija Stepišnik, [[Dejan Ladika]], Janko Rath, Jaka Adamič, Janja Intihar, [[Meta Krese]], [[Meta Roglič]], [[Jože Hudeček]]
| nagrade za fotografijo, mlade novinarje, lokalno in regionalno novinarstvo, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2005
| Ksenja Hahonina, [[Primož Cirman]], Miran Korošec, Mirko Štular, [[Barbara Šurk]], [[Jurij Gustinčič]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2004
| Staša Kozmi, [[Borut Mekina]], Zlatka Strgar, [[Ksenija Horvat]], Aljana Jocif, [[Janko Lorenci]]
| nagrade za mlade novinarje, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|-
| 2003
| Tadeja Lampret, Damijan Toplak, Radio Šmarje pri Jelšah, [[Tanja Lesničar Pučko]], [[Ervin Hladnik Milharčič]], Mija Škrabec Arbanas, Irena Majce
| nagrade za mlade novinarje, lokalne medije, novinarske stvaritve in življenjski prispevek
| &lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;
|}

*

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/ |title=Društvo novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/zgodovina/ |title=Zgodovina društva |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-statut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/statut/ |title=Statut Društva novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kdosmo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/ |title=Kdo smo |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-organizacije&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/povezave/organizacije/ |title=Organizacije |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ifj-slovenia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ifj.org/what/workers-rights/rights-at-work/freedom-of-association/slovenia |title=Slovenia - IFJ |website=International Federation of Journalists |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Drustvo novinarjev Slovenije}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]]</text>
      <sha1>kmrmy2gv4rtg4plkps5dv5gkvu33v7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gašper Andrinek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603804</id>
    <revision>
      <id>6686449</id>
      <timestamp>2026-06-07T13:01:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Gašper Andrinek''' je slovenski [[novinar]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]. Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;  == Kariera ==  Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je zaposlil na [[Val 202|Valu 202]].&lt;ref name=&quot;dns-andrin...«</comment>
      <origin>6686449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4638" sha1="nka1wwt0yaaofm997e7lfeomw6ce7hf" xml:space="preserve">'''Gašper Andrinek''' je slovenski [[novinar]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]. Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Kariera ==

Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je zaposlil na [[Val 202|Valu 202]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; V intervjuju za Šentjur.net je povedal, da je na Valu 202 začel delati v tretjem letniku študija novinarstva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Na uradni strani [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je predstavljen kot novinar Vala 202, ki se posveča predvsem poglobljenim življenjskim zgodbam.&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt; V pogovoru za Šentjur.net je navedel, da ga zanimajo različne teme, od zunanje politike do socialnih zgodb, zlasti zgodbe ljudi, ki so v javnem interesu.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil v pogovoru za [[European Climate Initiative]] naveden kot novinar Vala 202, sodelavec [[Deutsche Welle]], član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije in programski direktor novinarskega festivala Naprej/Forward.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Društvo novinarjev Slovenije ==

Andrinek je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika društva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt; Po uradnih rezultatih volitev DNS 2023 je za predsednika društva prejel 479 glasov.&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt;

Ob izvolitvi je nasledil [[Petra Lesjak Tušek|Petro Lesjak Tušek]], ki se za nov mandat ni odločila.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt; Po poročanju Siol.net je ob nastopu funkcije poudaril pomen profesionalnih in kakovostnih novinarskih vsebin ter opozoril na ekonomske pritiske, algoritmizacijo in zahtevne razmere v novinarstvu.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

Kot predsednik DNS je javno nastopal tudi ob podelitvah novinarskih nagrad [[Čuvaj/watchdog]] in v razpravah o položaju novinarstva v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot; /&gt;

== Novinarsko delo in teme ==

Andrinek deluje predvsem kot radijski novinar. V intervjuju za EUKI je bil predstavljen tudi kot novinar, ki se ukvarja s temami podnebja in energije; ob tem je bilo navedeno njegovo sodelovanje pri vsebinah Vala 202 in pri projektu štipendiranja novinarjev s področja srednje- in vzhodnoevropskih podnebnih in energetskih politik.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Val 202]]
* [[Radio Slovenija]]
* [[Radiotelevizija Slovenija]]
* [[Deutsche Welle]]
* [[Čuvaj/watchdog]]
* [[Novinarstvo]]
* [[Novinarstvo v Sloveniji]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/gasper-andrinek/ |title=Gašper Andrinek |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/skupscine/ |title=Rezultati volitev 2023 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=13. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-predsednik-drustva-novinarjev-slovenije-je-gasper-andrinek-616692 |title=Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Gašper Andrinek |website=Siol.net |date=28. september 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sentjur.net/gasper-andrinek-mediji-in-novinarstvo-so-v-zadnjih-letih-izgubili-na-veljavi-in-zaupanju/ |title=Gašper Andrinek: Mediji in novinarstvo so v zadnjih letih izgubili na veljavi in zaupanju |website=Šentjur.net |date=8. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.euki.de/en/news/euki-interview-gasper-andrinek/ |title=EUKI Interview with Slovenian Journalist Gašper Andrinek |website=European Climate Initiative |date=7. januar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/fotogalerija-podelitev-nagrad-cuvajwatchdog-2025/ |title=Fotogalerija: Podelitev nagrad Čuvaj/watchdog 2025 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=1. december 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Andrinek, Gasper}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski radijski novinarji]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>nka1wwt0yaaofm997e7lfeomw6ce7hf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686466</id>
      <parentid>6686449</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:02:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */ -gt</comment>
      <origin>6686466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4425" sha1="053znbf7n1yukilkmmptuxd2pj2ywqj" xml:space="preserve">'''Gašper Andrinek''' je slovenski [[novinar]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]. Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Kariera ==

Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je zaposlil na [[Val 202|Valu 202]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; V intervjuju za Šentjur.net je povedal, da je na Valu 202 začel delati v tretjem letniku študija novinarstva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Na uradni strani [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je predstavljen kot novinar Vala 202, ki se posveča predvsem poglobljenim življenjskim zgodbam.&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt; V pogovoru za Šentjur.net je navedel, da ga zanimajo različne teme, od zunanje politike do socialnih zgodb, zlasti zgodbe ljudi, ki so v javnem interesu.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil v pogovoru za [[European Climate Initiative]] naveden kot novinar Vala 202, sodelavec [[Deutsche Welle]], član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije in programski direktor novinarskega festivala Naprej/Forward.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Društvo novinarjev Slovenije ==

Andrinek je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika društva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt; Po uradnih rezultatih volitev DNS 2023 je za predsednika društva prejel 479 glasov.&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt;

Ob izvolitvi je nasledil [[Petra Lesjak Tušek|Petro Lesjak Tušek]], ki se za nov mandat ni odločila.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt; Po poročanju Siol.net je ob nastopu funkcije poudaril pomen profesionalnih in kakovostnih novinarskih vsebin ter opozoril na ekonomske pritiske, algoritmizacijo in zahtevne razmere v novinarstvu.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

Kot predsednik DNS je javno nastopal tudi ob podelitvah novinarskih nagrad [[Čuvaj/watchdog]] in v razpravah o položaju novinarstva v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot; /&gt;

== Novinarsko delo in teme ==

Andrinek deluje predvsem kot radijski novinar. V intervjuju za EUKI je bil predstavljen tudi kot novinar, ki se ukvarja s temami podnebja in energije; ob tem je bilo navedeno njegovo sodelovanje pri vsebinah Vala 202 in pri projektu štipendiranja novinarjev s področja srednje- in vzhodnoevropskih podnebnih in energetskih politik.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/gasper-andrinek/ |title=Gašper Andrinek |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/skupscine/ |title=Rezultati volitev 2023 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=13. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-predsednik-drustva-novinarjev-slovenije-je-gasper-andrinek-616692 |title=Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Gašper Andrinek |website=Siol.net |date=28. september 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sentjur.net/gasper-andrinek-mediji-in-novinarstvo-so-v-zadnjih-letih-izgubili-na-veljavi-in-zaupanju/ |title=Gašper Andrinek: Mediji in novinarstvo so v zadnjih letih izgubili na veljavi in zaupanju |website=Šentjur.net |date=8. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.euki.de/en/news/euki-interview-gasper-andrinek/ |title=EUKI Interview with Slovenian Journalist Gašper Andrinek |website=European Climate Initiative |date=7. januar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/fotogalerija-podelitev-nagrad-cuvajwatchdog-2025/ |title=Fotogalerija: Podelitev nagrad Čuvaj/watchdog 2025 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=1. december 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Andrinek, Gasper}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski radijski novinarji]]
[[Kategorija:Živeče osebe]]</text>
      <sha1>053znbf7n1yukilkmmptuxd2pj2ywqj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686640</id>
      <parentid>6686466</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:51:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>± 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4511" sha1="pmr6rxgsncakzssm38h58zbqn3tseql" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Gašper Andrinek''' je slovenski [[novinar]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]. Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Kariera ==

Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je zaposlil na [[Val 202|Valu 202]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; V intervjuju za Šentjur.net je povedal, da je na Valu 202 začel delati v tretjem letniku študija novinarstva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Na uradni strani [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je predstavljen kot novinar Vala 202, ki se posveča predvsem poglobljenim življenjskim zgodbam.&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt; V pogovoru za Šentjur.net je navedel, da ga zanimajo različne teme, od zunanje politike do socialnih zgodb, zlasti zgodbe ljudi, ki so v javnem interesu.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil v pogovoru za [[European Climate Initiative]] naveden kot novinar Vala 202, sodelavec [[Deutsche Welle]], član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije in programski direktor novinarskega festivala Naprej/Forward.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Društvo novinarjev Slovenije ==

Andrinek je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika društva.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt; Po uradnih rezultatih volitev DNS 2023 je za predsednika društva prejel 479 glasov.&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt;

Ob izvolitvi je nasledil [[Petra Lesjak Tušek|Petro Lesjak Tušek]], ki se za nov mandat ni odločila.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt; Po poročanju Siol.net je ob nastopu funkcije poudaril pomen profesionalnih in kakovostnih novinarskih vsebin ter opozoril na ekonomske pritiske, algoritmizacijo in zahtevne razmere v novinarstvu.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

Kot predsednik DNS je javno nastopal tudi ob podelitvah novinarskih nagrad [[Čuvaj/watchdog]] in v razpravah o položaju novinarstva v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot; /&gt;

== Novinarsko delo in teme ==

Andrinek deluje predvsem kot radijski novinar. V intervjuju za EUKI je bil predstavljen tudi kot novinar, ki se ukvarja s temami podnebja in energije; ob tem je bilo navedeno njegovo sodelovanje pri vsebinah Vala 202 in pri projektu štipendiranja novinarjev s področja srednje- in vzhodnoevropskih podnebnih in energetskih politik.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/gasper-andrinek/ |title=Gašper Andrinek |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/skupscine/ |title=Rezultati volitev 2023 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=13. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-predsednik-drustva-novinarjev-slovenije-je-gasper-andrinek-616692 |title=Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Gašper Andrinek |website=Siol.net |date=28. september 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sentjur.net/gasper-andrinek-mediji-in-novinarstvo-so-v-zadnjih-letih-izgubili-na-veljavi-in-zaupanju/ |title=Gašper Andrinek: Mediji in novinarstvo so v zadnjih letih izgubili na veljavi in zaupanju |website=Šentjur.net |date=8. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.euki.de/en/news/euki-interview-gasper-andrinek/ |title=EUKI Interview with Slovenian Journalist Gašper Andrinek |website=European Climate Initiative |date=7. januar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/fotogalerija-podelitev-nagrad-cuvajwatchdog-2025/ |title=Fotogalerija: Podelitev nagrad Čuvaj/watchdog 2025 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=1. december 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Andrinek, Gasper}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>pmr6rxgsncakzssm38h58zbqn3tseql</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686677</id>
      <parentid>6686640</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:49:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>--ponavljanje, --farmanje omemb</comment>
      <origin>6686677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3379" sha1="8mhcpqus2tuv8ssggw7zms1ovezdr80" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Gašper Andrinek''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]] in radijski novinar, * [[23. maj]] [[1992]] 

Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Kariera ==
Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je v tretjem letniku študija novinarstva zaposlil na [[Val 202|Valu 202]],&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt; kjer predstavlja življenjske zgodbe, zanimajo pa ga zunanja politika, sociala ter energetika.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; Med drugim je tudi sodelavec [[Deutsche Welle]] in programski direktor novinarskega festivala Naprej/Forward.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt; Andrinek deluje tudi kot radijski novinar.

=== Društvo novinarjev Slovenije ===
Andrinek je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika društva in pri tem nasledil [[Petra Lesjak Tušek|Petro Lesjak Tušek]], ki se za nov mandat ni odločila.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; Prejel je 479 glasov.&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt; Ob nastopu funkcije poudaril pomen profesionalnih in kakovostnih novinarskih vsebin ter opozoril na ekonomske pritiske, algoritmizacijo in zahtevne razmere v novinarstvu.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/gasper-andrinek/ |title=Gašper Andrinek |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/skupscine/ |title=Rezultati volitev 2023 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=13. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-predsednik-drustva-novinarjev-slovenije-je-gasper-andrinek-616692 |title=Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Gašper Andrinek |website=Siol.net |date=28. september 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sentjur.net/gasper-andrinek-mediji-in-novinarstvo-so-v-zadnjih-letih-izgubili-na-veljavi-in-zaupanju/ |title=Gašper Andrinek: Mediji in novinarstvo so v zadnjih letih izgubili na veljavi in zaupanju |website=Šentjur.net |date=8. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.euki.de/en/news/euki-interview-gasper-andrinek/ |title=EUKI Interview with Slovenian Journalist Gašper Andrinek |website=European Climate Initiative |date=7. januar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cuvaj-2025&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/fotogalerija-podelitev-nagrad-cuvajwatchdog-2025/ |title=Fotogalerija: Podelitev nagrad Čuvaj/watchdog 2025 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=1. december 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Andrinek, Gasper}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>8mhcpqus2tuv8ssggw7zms1ovezdr80</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686678</id>
      <parentid>6686677</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:50:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-odveč</comment>
      <origin>6686678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3100" sha1="jzgyoiovoj79htgq75z7dp3v74mdh07" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Gašper Andrinek''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]] in radijski novinar, * [[23. maj]] [[1992]] 

Deluje kot novinar na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] in predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Kariera ==
Andrinek je novinarske izkušnje začel pridobivati pri lokalnem časopisu in pri študentskih glasilih, nato pa se je v tretjem letniku študija novinarstva zaposlil na [[Val 202|Valu 202]],&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot; /&gt; kjer predstavlja življenjske zgodbe, zanimajo pa ga zunanja politika, sociala ter energetika.&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; Med drugim je tudi sodelavec [[Deutsche Welle]] in programski direktor novinarskega festivala Naprej/Forward.&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot; /&gt; Andrinek deluje tudi kot radijski novinar.

=== Društvo novinarjev Slovenije ===
Andrinek je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika društva in pri tem nasledil [[Petra Lesjak Tušek|Petro Lesjak Tušek]], ki se za nov mandat ni odločila.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot; /&gt; Prejel je 479 glasov.&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot; /&gt; Ob nastopu funkcije poudaril pomen profesionalnih in kakovostnih novinarskih vsebin ter opozoril na ekonomske pritiske, algoritmizacijo in zahtevne razmere v novinarstvu.&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/kdo-smo/gasper-andrinek/ |title=Gašper Andrinek |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-volitve-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/skupscine/ |title=Rezultati volitev 2023 |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=13. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-izvolitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-predsednik-drustva-novinarjev-slovenije-je-gasper-andrinek-616692 |title=Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Gašper Andrinek |website=Siol.net |date=28. september 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sentjur-intervju&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sentjur.net/gasper-andrinek-mediji-in-novinarstvo-so-v-zadnjih-letih-izgubili-na-veljavi-in-zaupanju/ |title=Gašper Andrinek: Mediji in novinarstvo so v zadnjih letih izgubili na veljavi in zaupanju |website=Šentjur.net |date=8. oktober 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;euki-andrinek&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.euki.de/en/news/euki-interview-gasper-andrinek/ |title=EUKI Interview with Slovenian Journalist Gašper Andrinek |website=European Climate Initiative |date=7. januar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Andrinek, Gasper}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>jzgyoiovoj79htgq75z7dp3v74mdh07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Novinarsko častno razsodišče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603805</id>
    <revision>
      <id>6686450</id>
      <timestamp>2026-06-07T13:05:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33724-61</username>
        <id>261277</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Novinarsko častno razsodišče''' (kratica '''NČR''') je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] (DNS) in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]] (SNS), ki presoja domnevne kršitve [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksa novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt; NČR obravnava primere in pojave, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, ter skrbi za...«</comment>
      <origin>6686450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11582" sha1="p1dk7f7pttt6i1y3zuw5sku2zl3p4al" xml:space="preserve">'''Novinarsko častno razsodišče''' (kratica '''NČR''') je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] (DNS) in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]] (SNS), ki presoja domnevne kršitve [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksa novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt; NČR obravnava primere in pojave, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, ter skrbi za spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil v slovenskem novinarstvu.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

NČR ni državno sodišče in njegove odločitve nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije so razsodbe in stališča NČR po vsebini mnenja samoregulativnega organa in ne odločbe, s katerimi bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

== Namen in pristojnosti ==

NČR je namenjen presoji ravnanja novinarjev, urednikov in drugih avtorjev uredniških vsebin z vidika poklicnih in etičnih pravil, zapisanih v [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksu novinarjev Slovenije]]. Kodeks določa, da skladnost posameznih ravnanj z njegovimi določbami ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, ki je skupni organ DNS in SNS.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Po statutih DNS in SNS NČR obravnava primere domnevnih kršitev novinarske etike članov DNS in SNS. Zaradi varovanja ugleda novinarskega poklica in pravic oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, pa lahko obravnava tudi ravnanja avtorjev, ki niso člani novinarskih organizacij, in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso novinarji.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

NČR lahko sprejema tudi priporočila, s katerimi dopolnjuje in pojasnjuje posamezne člene Kodeksa novinarjev Slovenije. Med priporočili oziroma dodatnimi podlagami za delo NČR so priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Sestava ==

NČR sestavlja enajst članov. Devet članov je novinarjev, dva člana pa sta predstavnika javnosti.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt; Po pojasnilu NČR pet novinarskih članov imenuje skupščina Društva novinarjev Slovenije, štiri pa skupščina Sindikata novinarjev Slovenije. Predstavnika javnosti sta izbrana na podlagi javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo strokovnjaki s področja novinarstva, etike, prava, medijev in sorodnih področij.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;

Mandat članov NČR traja štiri leta.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt; Člani NČR izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika razsodišča, naloge tajnika NČR pa opravlja generalni sekretar DNS.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Po statutih DNS in SNS so člani NČR pri svojem delu samostojni in neodvisni. V mandatu so zavezani načelom in določilom kodeksa ter statutov DNS in SNS, pri delu v NČR pa ne predstavljajo svojih uredništev ali medijskih hiš.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Člani ==

Na uradni strani NČR so kot člani razsodišča navedeni:&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Ime
! Funkcija v NČR
|-
| [[Tatjana Pirc]]
| predsednica
|-
| [[Brane Piano]]
| podpredsednik
|-
| [[Ranka Ivelja]]
| članica
|-
| [[Sonja Merljak Zdovc]]
| članica
|-
| [[Nataša Štefe]]
| članica
|-
| [[Peter Merc]]
| član
|-
| [[Igor Vobič]]
| član
|-
| [[Damijana Žišt]]
| članica
|-
| [[Vanja Tekavec]]
| članica
|-
| [[Jure Tepina]]
| član
|-
| [[Manica Janežič Ambrožič]]
| članica
|}

== Podlaga za delo ==

Temeljna podlaga za delo NČR je [[Kodeks novinarjev Slovenije]]. Kodeks vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Kodeks med drugim določa, da mora novinar preverjati točnost informacij, se izogibati napakam, hude obtožbe praviloma objaviti skupaj z odzivom prizadete strani, ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje teme, nepotrjene informacije mora označiti kot take, vire mora navajati, kadar je to mogoče, in ne sme potvarjati vsebine z montažo, naslovi, napovedmi ali podnapisi.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Delo NČR poleg kodeksa urejajo še Pravilnik o delu NČR ter določbe statutov DNS in SNS, ki urejajo sestavo, pristojnosti, postopek in javnost odločitev.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Postopek pred NČR ==

Postopek pred NČR se začne na podlagi pisne pritožbe. Po Pravilniku o delu NČR lahko postopek sprožijo posamezniki, pravne osebe, uredništva, novinarski aktivi, novinarski sindikati, upravni odbor DNS ali izvršilni odbor SNS. NČR lahko postopek začne tudi na pobudo katerega od svojih članov, ki se mora nato iz postopka izločiti.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Pritožnik mora v pritožbi navesti, kateri novinarski prispevek ali ravnanje izpodbija, katere člene kodeksa naj bi novinar oziroma avtor kršil in zakaj meni, da gre za kršitev. Pritožbi mora priložiti kopijo spornega novinarskega zapisa, tonskega ali slikovnega posnetka oziroma, pri spletni objavi, kopijo prispevka ali posnetek zaslona. Po navodilih NČR zgolj navedba povezave do spletnega prispevka ne zadošča.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;

Pritožbo je treba vložiti najpozneje 30 dni po objavi oziroma dogodku, za katerega pritožnik meni, da pomeni kršitev poklicnih ali etičnih meril novinarskega dela. NČR anonimnih pritožb ne obravnava.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;

Po pravilniku NČR zavrže pritožbo, če se je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začel postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Pritožnik mora zato pritožbi priložiti izjavo, da v isti zadevi ni vložil in do konca postopka pred NČR ne bo vložil kazenske ovadbe, zasebne tožbe ali civilne odškodninske tožbe.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

== Odločanje ==

NČR odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih najmanj šest članov, razsodišče pa praviloma odloča z navadno večino.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt; Član NČR se mora iz postopka izločiti, če je sam ali njegov ožji družinski član udeležen v postopku; izločitev lahko predlaga tudi zaradi drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo nepristranskost ali videz nepristranskosti.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Delo NČR je javno, razen obravnav in odločanja o pritožbah. Člani razsodišča posameznih primerov v javnosti ne komentirajo, dokler postopek ni končan. NČR v javnosti zastopa predsednik, podpredsednik ali drug član razsodišča po pooblastilu predsednika.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Odločitve NČR so javne. Javnosti so dostopne razsodbe, stališča, priporočila, zapisniki sej in zapisniki obravnav, medtem ko je dostop do dokumentacije v posamičnih primerih zaradi varstva osebnih podatkov in pravic udeležencev omejen na člane NČR in udeležence postopka.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Vrste odločitev ==

Postopek pred NČR se lahko konča s poravnavo med udeleženci, z razsodbo ali s stališčem. Če gre za člana DNS ali SNS, NČR odloča z razsodbo; če gre za nečlana, sprejme stališče. V obeh primerih lahko ugotovi kršitev kodeksa ali ugotovi, da očitane kršitve ni bilo.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

V skrajnem primeru lahko NČR upravnemu odboru DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS predlaga izključitev člana iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep lahko predlaga le v primeru namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Razmerje do sodišč ==

NČR je samoregulativni, ne pa sodni organ. Njegove razsodbe in stališča nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije odločitev NČR ni mogoče šteti za akt, s katerim bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

Če je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začet postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji, NČR pritožbo zavrže oziroma postopka ne začne. Namen takšne ureditve je ločiti etično samoregulacijo novinarskega poklica od sodnih postopkov.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

== Poročila in statistika dela ==

NČR objavlja poročila in statistiko svojega dela. Na spletni strani razsodišča so dostopna poročila za več obdobij, med drugim letna poročila od leta 2003 naprej ter statistični pregledi za posamezna leta.&lt;ref name=&quot;porocila&quot; /&gt;

Po povzetku na strani poročil se je število pritožb na NČR do leta 2014 gibalo okoli 50, leta 2014 pa je naraslo na 72 vlog. Leta 2015 se je število pritožb ponovno približalo prejšnji ravni, spremenilo pa se je razmerje med ugotovljenimi kršitvami in odločitvami, da kršitve kodeksa ni bilo.&lt;ref name=&quot;porocila&quot; /&gt;

== Priporočila in javne razlage ==

Poleg odločanja v posamičnih primerih NČR sprejema tudi priporočila in razlage, s katerimi pojasnjuje uporabo posameznih določb kodeksa. Na spletni strani NČR so med podlagami za delo objavljeni Kodeks novinarjev Slovenije, Pravilnik o delu NČR, izseki iz statutov DNS in SNS ter priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih in sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[Društvo novinarjev Slovenije]]
* [[Sindikat novinarjev Slovenije]]
* [[Kodeks novinarjev Slovenije]]
* [[Novinarstvo]]
* [[Novinarstvo v Sloveniji]]
* [[Medijska etika]]
* [[Samoregulacija]]
* [[Svoboda tiska]]

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/ |title=Novinarsko častno razsodišče |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/novinarsko-castno-razsodisce/ |title=Novinarsko častno razsodišče |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ |title=Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;statuti&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/iz-statutov-dns-in-sns/ |title=Iz statutov DNS in SNS |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;clani&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/clani-ncr/ |title=Člani NČR |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pritozba&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/delo-ncr/vlozite-pritozbo/ |title=Vložite pritožbo |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;porocila&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/delo-ncr/porocila-o-delu-ncr/ |title=Poročila o delu NČR |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Novinarsko castno razsodisce}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Medijska etika]]
[[Kategorija:Samoregulacija]]</text>
      <sha1>p1dk7f7pttt6i1y3zuw5sku2zl3p4al</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686467</id>
      <parentid>6686450</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:03:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-gt</comment>
      <origin>6686467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11366" sha1="1v6q9qlba5q99tslm30fwtfq8fbmgbz" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
'''Novinarsko častno razsodišče''' (kratica '''NČR''') je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] (DNS) in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]] (SNS), ki presoja domnevne kršitve [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksa novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt; NČR obravnava primere in pojave, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, ter skrbi za spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil v slovenskem novinarstvu.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

NČR ni državno sodišče in njegove odločitve nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije so razsodbe in stališča NČR po vsebini mnenja samoregulativnega organa in ne odločbe, s katerimi bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

== Namen in pristojnosti ==

NČR je namenjen presoji ravnanja novinarjev, urednikov in drugih avtorjev uredniških vsebin z vidika poklicnih in etičnih pravil, zapisanih v [[Kodeks novinarjev Slovenije|Kodeksu novinarjev Slovenije]]. Kodeks določa, da skladnost posameznih ravnanj z njegovimi določbami ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, ki je skupni organ DNS in SNS.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Po statutih DNS in SNS NČR obravnava primere domnevnih kršitev novinarske etike članov DNS in SNS. Zaradi varovanja ugleda novinarskega poklica in pravic oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, pa lahko obravnava tudi ravnanja avtorjev, ki niso člani novinarskih organizacij, in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso novinarji.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

NČR lahko sprejema tudi priporočila, s katerimi dopolnjuje in pojasnjuje posamezne člene Kodeksa novinarjev Slovenije. Med priporočili oziroma dodatnimi podlagami za delo NČR so priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Sestava ==

NČR sestavlja enajst članov. Devet članov je novinarjev, dva člana pa sta predstavnika javnosti.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt; Po pojasnilu NČR pet novinarskih članov imenuje skupščina Društva novinarjev Slovenije, štiri pa skupščina Sindikata novinarjev Slovenije. Predstavnika javnosti sta izbrana na podlagi javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo strokovnjaki s področja novinarstva, etike, prava, medijev in sorodnih področij.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;

Mandat članov NČR traja štiri leta.&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt; Člani NČR izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika razsodišča, naloge tajnika NČR pa opravlja generalni sekretar DNS.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Po statutih DNS in SNS so člani NČR pri svojem delu samostojni in neodvisni. V mandatu so zavezani načelom in določilom kodeksa ter statutov DNS in SNS, pri delu v NČR pa ne predstavljajo svojih uredništev ali medijskih hiš.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Člani ==

Na uradni strani NČR so kot člani razsodišča navedeni:&lt;ref name=&quot;clani&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Ime
! Funkcija v NČR
|-
| [[Tatjana Pirc]]
| predsednica
|-
| [[Brane Piano]]
| podpredsednik
|-
| [[Ranka Ivelja]]
| članica
|-
| [[Sonja Merljak Zdovc]]
| članica
|-
| [[Nataša Štefe]]
| članica
|-
| [[Peter Merc]]
| član
|-
| [[Igor Vobič]]
| član
|-
| [[Damijana Žišt]]
| članica
|-
| [[Vanja Tekavec]]
| članica
|-
| [[Jure Tepina]]
| član
|-
| [[Manica Janežič Ambrožič]]
| članica
|}

== Podlaga za delo ==

Temeljna podlaga za delo NČR je [[Kodeks novinarjev Slovenije]]. Kodeks vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Kodeks med drugim določa, da mora novinar preverjati točnost informacij, se izogibati napakam, hude obtožbe praviloma objaviti skupaj z odzivom prizadete strani, ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje teme, nepotrjene informacije mora označiti kot take, vire mora navajati, kadar je to mogoče, in ne sme potvarjati vsebine z montažo, naslovi, napovedmi ali podnapisi.&lt;ref name=&quot;kodeks&quot; /&gt;

Delo NČR poleg kodeksa urejajo še Pravilnik o delu NČR ter določbe statutov DNS in SNS, ki urejajo sestavo, pristojnosti, postopek in javnost odločitev.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Postopek pred NČR ==

Postopek pred NČR se začne na podlagi pisne pritožbe. Po Pravilniku o delu NČR lahko postopek sprožijo posamezniki, pravne osebe, uredništva, novinarski aktivi, novinarski sindikati, upravni odbor DNS ali izvršilni odbor SNS. NČR lahko postopek začne tudi na pobudo katerega od svojih članov, ki se mora nato iz postopka izločiti.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Pritožnik mora v pritožbi navesti, kateri novinarski prispevek ali ravnanje izpodbija, katere člene kodeksa naj bi novinar oziroma avtor kršil in zakaj meni, da gre za kršitev. Pritožbi mora priložiti kopijo spornega novinarskega zapisa, tonskega ali slikovnega posnetka oziroma, pri spletni objavi, kopijo prispevka ali posnetek zaslona. Po navodilih NČR zgolj navedba povezave do spletnega prispevka ne zadošča.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;

Pritožbo je treba vložiti najpozneje 30 dni po objavi oziroma dogodku, za katerega pritožnik meni, da pomeni kršitev poklicnih ali etičnih meril novinarskega dela. NČR anonimnih pritožb ne obravnava.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;

Po pravilniku NČR zavrže pritožbo, če se je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začel postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Pritožnik mora zato pritožbi priložiti izjavo, da v isti zadevi ni vložil in do konca postopka pred NČR ne bo vložil kazenske ovadbe, zasebne tožbe ali civilne odškodninske tožbe.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

== Odločanje ==

NČR odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih najmanj šest članov, razsodišče pa praviloma odloča z navadno večino.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt; Član NČR se mora iz postopka izločiti, če je sam ali njegov ožji družinski član udeležen v postopku; izločitev lahko predlaga tudi zaradi drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo nepristranskost ali videz nepristranskosti.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Delo NČR je javno, razen obravnav in odločanja o pritožbah. Člani razsodišča posameznih primerov v javnosti ne komentirajo, dokler postopek ni končan. NČR v javnosti zastopa predsednik, podpredsednik ali drug član razsodišča po pooblastilu predsednika.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

Odločitve NČR so javne. Javnosti so dostopne razsodbe, stališča, priporočila, zapisniki sej in zapisniki obravnav, medtem ko je dostop do dokumentacije v posamičnih primerih zaradi varstva osebnih podatkov in pravic udeležencev omejen na člane NČR in udeležence postopka.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Vrste odločitev ==

Postopek pred NČR se lahko konča s poravnavo med udeleženci, z razsodbo ali s stališčem. Če gre za člana DNS ali SNS, NČR odloča z razsodbo; če gre za nečlana, sprejme stališče. V obeh primerih lahko ugotovi kršitev kodeksa ali ugotovi, da očitane kršitve ni bilo.&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

V skrajnem primeru lahko NČR upravnemu odboru DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS predlaga izključitev člana iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep lahko predlaga le v primeru namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije.&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;statuti&quot; /&gt;

== Razmerje do sodišč ==

NČR je samoregulativni, ne pa sodni organ. Njegove razsodbe in stališča nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije odločitev NČR ni mogoče šteti za akt, s katerim bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot; /&gt;

Če je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začet postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji, NČR pritožbo zavrže oziroma postopka ne začne. Namen takšne ureditve je ločiti etično samoregulacijo novinarskega poklica od sodnih postopkov.&lt;ref name=&quot;pritozba&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot; /&gt;

== Poročila in statistika dela ==

NČR objavlja poročila in statistiko svojega dela. Na spletni strani razsodišča so dostopna poročila za več obdobij, med drugim letna poročila od leta 2003 naprej ter statistični pregledi za posamezna leta.&lt;ref name=&quot;porocila&quot; /&gt;

Po povzetku na strani poročil se je število pritožb na NČR do leta 2014 gibalo okoli 50, leta 2014 pa je naraslo na 72 vlog. Leta 2015 se je število pritožb ponovno približalo prejšnji ravni, spremenilo pa se je razmerje med ugotovljenimi kršitvami in odločitvami, da kršitve kodeksa ni bilo.&lt;ref name=&quot;porocila&quot; /&gt;

== Priporočila in javne razlage ==

Poleg odločanja v posamičnih primerih NČR sprejema tudi priporočila in razlage, s katerimi pojasnjuje uporabo posameznih določb kodeksa. Na spletni strani NČR so med podlagami za delo objavljeni Kodeks novinarjev Slovenije, Pravilnik o delu NČR, izseki iz statutov DNS in SNS ter priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih in sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;ncr-domov&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/ |title=Novinarsko častno razsodišče |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sns-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sindikat-novinarjev.si/novinarsko-castno-razsodisce/ |title=Novinarsko častno razsodišče |website=Sindikat novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pravilnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ |title=Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;statuti&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/iz-statutov-dns-in-sns/ |title=Iz statutov DNS in SNS |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;clani&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/clani-ncr/ |title=Člani NČR |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pritozba&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/delo-ncr/vlozite-pritozbo/ |title=Vložite pritožbo |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;porocila&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/delo-ncr/porocila-o-delu-ncr/ |title=Poročila o delu NČR |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{DEFAULTSORT:Novinarsko castno razsodisce}}
[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Novinarske organizacije]]
[[Kategorija:Medijska etika]]
[[Kategorija:Samoregulacija]]</text>
      <sha1>1v6q9qlba5q99tslm30fwtfq8fbmgbz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Akropolij Kartagine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603806</id>
    <revision>
      <id>6686451</id>
      <timestamp>2026-06-07T13:06:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8446" sha1="qfjflc8ejloic010pjhq56w9hw5wwki" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name         = Akropolij Kartagine&lt;br&gt;&lt;small&gt;{{lang|fr|Cathédrale Saint-Louis de Carthage}}&lt;/small&gt;
| infobox_width         = 
| image                 = Acropolium.jpg
| image_size            = 
| caption               = Akropolij Kartagine
| map_type              = 
| map_size              = 
| map_caption           = 
| location              = [[Kartagina (občina)|Kartagina]], [[Tunis]]
| geo                   = {{coord|36.853784|10.323356|region:TN_type:landmark|display=title,inline}}
| latitude              = 
| longitude             = 
| religious_affiliation = 
| rite                  = 
| region                = 
| country               = [[Tunizija]]
| state                 = 
| province              = nadškofija Tunis
| territory             = 
| prefecture            = 
| sector                = 
| district              = 
| cercle                = 
| municipality          = 
| consecration_year     = 1884
| status                = [[stolnica]]
| functional_status     = neaktivna
| heritage_designation  = 
| leadership            = Agostino Casaroli (1967-1979)
| website               = 
| architecture          = yes
| architect             = Joseph Pougnet
| architecture_type     = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| architecture_style    = [[Bizantinska arhitektura]]
| general_contractor    = 
| facade_direction      = 
| groundbreaking        = 1884
| year_completed        = 1890
| construction_cost     = 
| specifications        = 
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| spire_quantity        = 
| spire_height          = 
}}
'''Akropolij''', znan tudi kot '''stolnica sv. Ludvika''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Louis de Carthage}}), je nekdanja latinsko katoliška cerkev v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] v [[Tunizija|Tuniziji]].

Cerkev stoji na vrhu hriba Birsa, blizu ruševin starodavnega punskega in nato rimskega mesta. Zgrajena je bila na ruševinah starega templja, posvečenega Ešmunu, punskemu bogu zdravljenja. Objekt je še vedno dostopen iz kleti.

Od leta 1993 je stolnica znana kot ''Acropolium''. Ne uporablja se več za bogoslužje, ampak namesto tega gosti javne dogodke ali koncerte tunizijske glasbe in klasične glasbe. Trenutno je edina rimskokatoliška stolnica, ki deluje v Tuniziji, stolnica sv. Vincencija de Paula v Tuniziji.&lt;ref&gt;Daniel E. Coslett, “(Re)creating a Christian Image Abroad: The Catholic Cathedrals of Protectorate-era Tunis,” in &quot;Sacred Precincts: The Religious Architecture of Non-Muslim Communities across the Islamic World&quot;, ed. M. Gharipour (Boston, MA: Brill, 2015), 353–75.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Husein II. Beg je pooblastil francoskega generalnega konzula, da na mestu starodavne Kartagine zgradi stolnico, določi njeno lokacijo in zavzame vso potrebno zemljišče za projekt. Njegove besede so bile:

{{quote|Njegovemu veličanstvu francoskemu kralju za vedno prepuščamo lokacijo v kraljestvu, ki zadostuje za postavitev verskega spomenika v čast kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] na mestu, kjer je ta princ umrl.&lt;ref&gt;Leta 1270 je v Tunis prispela osma križarska vojna v upanju, da bo tuniškega sultana spreobrnila v krščanstvo in ga uporabila za boj proti egiptovskemu sultanu. Križarji so zlahka zavzeli Kartagino, vendar je vojsko prizadela epidemija griže. Ludvik IX. je umrl 25. avgusta. Del njegovih posmrtnih ostankov je bil pokopan v Tuniziji; grobnico, v kateri so, si lahko ogledate še danes.&lt;/ref&gt; Zavezujemo se, da bomo spoštovali ta spomenik, ki ga je francoski kralj posvetil v spomin na enega svojih najslavnejših prednikov.&lt;ref name=&quot;ArabWeeklyAcropolium&quot;&gt;{{cite news |last1=Khlifi |first1=Roua |title=The Acropolium of Carthage: At the crossroads of culture and history |url=https://thearabweekly.com/acropolium-carthage-crossroads-culture-and-history |access-date=24 December 2021 |publisher=The Arab Weekly |date=June 17, 2018}}&lt;/ref&gt;}}

Konzul je to dolžnost naložil svojemu sinu Julesu, ki je sklenil, da je treba kapelo zgraditi na hribu Birsa, v središču punske akropole, kjer je nekoč stal Eskulapov tempelj. Gradnjo so financirali potomci križarskih družin, spremljevalci vladarja.
[[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|left|Stolnica sv. Ludvika leta 1899]]

Zgrajena med letoma 1884 in 1890 pod Francoskim protektoratom, je stolnica pridobila primat za vso Afriko, ko je bil naziv [[primas]]a Afrike obnovljen v korist kardinala Lavigerieja, titularja nadškofij Alžir in Kartagina, združenih v njegovi osebi. Stavba je bila posvečena z veliko pompoznostjo v prisotnosti številnih cerkvenih dostojanstvenikov. Kardinal Lavigerie je cerkev posvetil sv. Ludviku, ki je umrl na približno tem mestu med osmo križarsko vojno leta 1270.&lt;ref name=&quot;CatholicTunisia&quot;&gt;{{cite journal |last1=Artaud de La Ferrière |first1=Alexis |title=The Catholic Church in Tunisia: a transliminal institution between religion and nation |journal=The Journal of North African Studies |date=2020 |volume=25 |issue=3 |pages=415–446 |doi=10.1080/13629387.2019.1611428|s2cid=164493102 |url=https://researchportal.port.ac.uk/portal/en/publications/the-catholic-church-in-tunisia-a-transliminal-institution-between-religion-and-nation(5b5bfa74-e7c6-405d-bc90-db9cd56887bd).html }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Za to priložnost je palermski nadškof prinesel nekaj relikvij svetega Ludvika, ki so bile shranjene na Siciliji, saj so težave z ohranjanjem telesa svetega Ludvika pred vrnitvijo v Francijo povzročile, da so njegove drobovine morale ostati na Siciliji. Ko je Tunizija postala neodvisna, so te relikvije prepeljali v Francijo in jih shranili v Sainte-Chapelle..&lt;/ref&gt;

Po njegovi smrti leta 1892 je bil kardinal Lavigerie tam pokopan in v njegov spomin je bil postavljen pogrebni spomenik.&lt;ref name= &quot;CatholicTunisia&quot; /&gt; Vendar pa njegovo telo zdaj leži v generalni kuriji belih očetov v Rimu.

Leta 1964 je ''Modus Vivendi'' – dvostranska pogodba med Tunizijo in katoliško cerkvijo – tunizijski državi odstopil skoraj vse nepremičnine Cerkve, vključno z Akropolijem. Prostor je od leta 1992 kulturni center.

== Arhitektura ==
Francoska arhitektura poznega 19. stoletja je bila nagnjena k kompozitnim slogom (kot v primeru [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz|bazilike Sacré Cœur]] v [[Pariz]]u, zgrajene v romansko-bizantinski arhitekturni tradiciji v istem obdobju). Stavba, zgrajena po načrtih opata Pougneta, je navdihnjena z bizantinskim, gotskim in mavrskim arhitekturnim slogom ter ima obliko [[latinski križ|latinskega križa]] velikosti 65 × 30 m.&lt;ref&gt;Coslett, &quot;(Re)creating a Christian Image Abroad&quot;.&lt;/ref&gt; Fasado uokvirjata dva kvadratna stolpa, prehod leži pod veliko [[kupola|kupolo]], obdano z osmimi kratkimi stolpi ali [[zvonik]]i, nad [[apsida|apsido]] pa je manjša kupola.

Cerkev ima glavno in dve stranski ladji, ločeni z loki, ki potekajo zgoraj.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Mgr Alexandre Pons, ''La nouvelle Église d'Afrique ou le catholicisme en Algérie, en Tunisie et au Maroc depuis 1830''. ed. Librairie Louis Namura, [[Tunis]], 1930&lt;/ref&gt; Stropni tramovi so izklesani, poslikani in pozlačeni z [[arabeska]]mi. Cerkev ima 284 [[vitraj]]ev.

V cerkvi so artefakti, kot je spomenik iz [[oniks]]a z [[relikviarij]]em svetega Ludvika in [[mozaik]]i svetega Cipriena.&lt;ref name= &quot;ArabWeeklyAcropolium&quot; /&gt; Njen veliki [[zvon]] tehta 6 ton, na njem pa je tudi [[kariljon]] s štirimi zvonovi. Na vrhu stavbe je križ, edini, ki je takrat stal v Tuniziji.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Peregrinación española al XXX Congreso Eucarístico Internacional en Cartago (10 de 26) - Fondo Marín-Kutxa Fototeka.jpg|Katedrala med XXX. evharističnim kongresom (1930)
Image:Carthage cathedrale.jpg|Stranski pogled
Image:AcropoliumInside.jpg|Ladja
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://www.tunesieninformationen.de/uebersicht/tunis/kathedrale-von-karthago/index.htm Die Kathedrale Saint-Louis von Karthago bei tunesieninformationen.de]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890]]
[[Kategorija:Muzeji v Tuniziji]]
[[Kategorija:Bizantinska arhitektura]]
[[Kategorija:Nekdanje stolnice]]</text>
      <sha1>qfjflc8ejloic010pjhq56w9hw5wwki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Muzeji v Tuniziji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603807</id>
    <revision>
      <id>6686452</id>
      <timestamp>2026-06-07T13:07:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6686452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="109" sha1="2uveeaxvtakqisfwb0m3fil3tuzcn82" xml:space="preserve">{{Commons category}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]]
[[Kategorija:Muzeji po državah|Tunizija]]</text>
      <sha1>2uveeaxvtakqisfwb0m3fil3tuzcn82</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avenija Habiba Bourguibe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603808</id>
    <revision>
      <id>6686486</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:36:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9377" sha1="7luwtwdsmuxc8u80m70szyh3s1oblv8" xml:space="preserve">{{Infobox street
| name               = Avenija Habiba Bourguibe &lt;br&gt;شارع حبيب بورڨيبة&lt;br/&gt; Şāraɛ Ħbib Būrguibā
| native_name        = 
| marker_image       = 
| image              = TunisAveHabibBourguiba.jpg
| caption            = 
| image_map          = Avenue Habib Bourguiba.png
| map_size           = 250
| former_names       = 
| postal_code        = 
| addresses          = 
| length_m           = 1500
| length_ref         = 
| width              = 60 m
| location           = [[Tunis]], [[Tunizija]]
| client             = 
| owner              = guvernat Tunis
| maint              = 
| coordinates        = {{coord|36.800054|10.185184}}
| direction_a        = Vzhod
| terminus_a         = [[jezero Tunis]]
| direction_b        = Zahod
| terminus_b         = Trg neodvisnosti (Tunis)
| junction           = 
| commissioning_date = 
| construction_start_date = 
| completion_date    = 1855
| inauguration_date  = 
| demolition_date    = 
| north              = 
| south              = 
| east               = 
| west               = 
}}
'''Avenija Habiba Bourguibe''' ({{langx|ar|شارع حبيب بورڨيبة}}) je osrednja prometnica [[Tunis]]a ter zgodovinsko politično in gospodarsko srce [[Tunizija|Tunizije]].&lt;ref name=&quot;HoleGrosberg2007&quot;&gt;{{cite book|last1=Hole|first1=Abigail|last2=Grosberg|first2=Michael|last3=Robinson|first3=Daniel|title=Tunisia|url=https://archive.org/details/lonelyplanettuni00abig|url-access=registration|accessdate=18 April 2011|date=15 April 2007|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74059-920-7|page=[https://archive.org/details/lonelyplanettuni00abig/page/215 215]}}&lt;/ref&gt; Poimenovana je po [[Habib Bourguiba|Habibu Bourguibi]], prvem tunizijskem predsedniku in nacionalnem vodji tunizijskega gibanja za neodvisnost. Danes je široka avenija poravnana v smeri vzhod-zahod, obdana z drevesi in pročelji trgovin, na obeh straneh pa so spredaj ulične kavarne. Primerjajo jo z [[Elizejske poljane|Elizejskimi poljanami]] v [[Pariz]]u in njenim podaljškom, Avenijo de France, Place de l'Indépendance, ki označuje osrednje krožišče z jezerom Tunis na vzhodnem koncu. Ob tej aveniji je veliko pomembnih spomenikov, vključno s stolnico sv. Vincencija Pavelskega, francoskim veleposlaništvom v Tuniziji in občinskim gledališčem Théâtre Municipal de Tunis.&lt;ref name=&quot;Ham2010&quot;&gt;{{cite book|author=Anthony Ham|title=Lonely Planet Africa|url=https://archive.org/details/lonelyplanetafri00anth|url-access=registration|accessdate=17 April 2011|date=30 July 2010|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-988-6|pages=[https://archive.org/details/lonelyplanetafri00anth/page/n219 218]–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Avenue&gt;{{Cite web|url=http://hoffman.foreignpolicy.com/photos/2011/03/02/avenue_habib_bourguiba_tunis_tunisia |title=Avenue Habib Bourguiba – Tunis, Tunisia |author=David Hoffman |accessdate=17 April 2011 |publisher=FP Foreign Policy |url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120311195835/http://hoffman.foreignpolicy.com/photos/2011/03/02/avenue_habib_bourguiba_tunis_tunisia |archivedate=11 March 2012 }}&lt;/ref&gt;

Večina mest v Tuniziji ima tudi Avenijo Habib Bourguiba.&lt;ref name=Avenue/&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Tunis marine 1885.jpg|left|thumb|Avenija Marine leta 1885]]

Cesta je bila prvotno znana kot ''Promenade de la Marine'', cesta slabe kakovosti, ki je pozimi postajala blatna, poleti pa prašna.&lt;ref&gt;Sebag, p. 338&lt;/ref&gt; Trideset let po uvedbi Francoskega protektorata Tunizije je mesto zraslo vzhodno od [[Medina, Tunis|Medine]]. Francoski konzulat je postal sedež francoske rezidence in je bil zgrajen v letih 1890–1892.&lt;ref&gt;Sebag, p. 347&lt;/ref&gt; Avenija je postala tudi zabavno središče mesta in igrišče za mestno elito.&lt;ref name=&quot;Findlay1994&quot;&gt;{{cite book|last=Findlay|first=Allan M.|title=The Arab world|url=https://books.google.com/books?id=V2M9AAAAIAAJ&amp;pg=PA169|accessdate=16 April 2011|date=11 April 1994|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-04200-0|page=169}}&lt;/ref&gt; Leta 1920 je bilo zgrajeno Mestno gledališče.&lt;ref&gt;Sebag, p. 348&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila leta 1897 dokončana stolnica Saint-Vincent-de-Paul de Tunis.&lt;ref&gt;Sebag, p. 349&lt;/ref&gt; Na predvečer [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so novo glavno ulico v središču preimenovali v ''Avenijo Jules-Ferry'' po Julesu Ferryju.

Med protesti leta 2011 so na aveniji potekale številne demonstracije, ki so pozivale k padcu predsednika Zina El Abidina Ben Alija in vlade narodne enotnosti.

== Opis ==
Šestdeset metrov široka je, na obeh straneh ima dve neasfaltirani cesti, vmesni pas, na katerem je do leta 2001 raslo štiri vrste fikusov (v večji prenovi v letih 2000–2001 so jih zmanjšali na dve vrsti).&lt;ref&gt;Sebag, pp. 346–347&lt;/ref&gt; Zgrajene so bile pomembne zasebne stavbe, kot sta Kolosej (galerije, kavarne in kinodvorane) leta 1931 in Hotel Claridge leta 1932.&lt;ref&gt;Sebag, p. 441&lt;/ref&gt; Ob osamosvojitvi leta 1956 so kip podrli, avenijo pa preimenovali po novem predsedniku Habibu Bourgibi.&lt;ref&gt;Sebag, p. 626&lt;/ref&gt; Z obsežnimi naložbami so nastale nove zasebne stavbe, kot so mednarodni hoteli.

Bab Bhar (''Porte de France''), zdaj samostoječ lok, je na koncu avenije France, ki je sama po sebi podaljšek avenije Habiba Bourgibe; za tem starim portalom je Medina. Na vzhodnem koncu avenije Bourguiba je nasip, ki prečka [[jezero Tunis]], po katerem poteka cestni in podzemni železniški promet ter povezuje središče mesta z elegantnim starim pristaniščem La Goulette (''Halq al Wadi''); razkošnimi predmestji Carthage, [[Sidi Bou Said]] in La Marsa.&lt;ref name=&quot;Ham2010&quot;/&gt;

Zahodno od Bab Bharja je ulica Rue de La Kasbah, ki se konča pri vladnih uradih na drugi strani pristanišča; v središču pristanišča je mošeja Rue Jema (Velika mošeja).
[[File:Jules ferry 1954.jpg|left|thumb|Avenue Jules-Ferry (1954)]]
[[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|Nemiri leta 2011]]

== Trg neodvisnosti ==
[[File:CathédraleSaintVincentdePaulEtIbnKhaldoun.JPG|thumb|Kip Ibn Khaldouna v katedrali sv. Vincencija Pavelskega]]

Na zahodu se arterija konča na Trgu neodvisnosti (''Place de l'Indépendance''). Prostor uokvirjata francosko veleposlaništvo in stolnica sv. Vincencija Pavelskega. V središču stoji kip tunizijskega filozofa in zgodovinarja Ibn Khaldouna, ki gleda proti aveniji Habib Bourguiba in jezeru za njo.&lt;ref name=&quot;Fromherz2010&quot;&gt;{{cite book|authorlink1=|last=Fromherz|first=Allen James|title=Ibn Khaldun, Life and Times|url=https://books.google.com/books?id=JxO1KXy3ENoC&amp;pg=PA151|accessdate=16 April 2011|date=28 February 2010|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-3934-2|page=151}}&lt;/ref&gt; Prvotno je bilo predvideno, da bo kip postavljen 1. junija 1978, na obletnico vrnitve Habiba Bourguiba v Tunis po francoskem kolonializmu, vendar se je to zgodilo šele 3. julija.

=== Francosko veleposlaništvo ===
Francosko veleposlaništvo v Tuniziji, ki se odpira na južni strani trga, je v stavbah, zgrajenih decembra 1861.&lt;ref name=&quot;Booth2010&quot;&gt;{{cite book|last=Booth|first=Marilyn|title=Harem Histories: Envisioning Places and Living Spaces|url=https://books.google.com/books?id=ZqdbdFnRv_kC&amp;pg=PA188|accessdate=16 April 2011|date=29 November 2010|publisher=Duke University Press|isbn=978-0-8223-4869-6|page=188}}&lt;/ref&gt; Dvajset let pozneje so postale glavna rezidenca Francozov v Tunisu.

=== Katedrala sv. Vincencija Pavelskega ===
Stolnica sv. Vincencija Pavelskega, prvotno sedež nadškofije Kartagina, stoji nasproti francoskega veleposlaništva. Zgrajena je bila v romansko-bizantinskem slogu konec devetnajstega stoletja in se odpira na severni strani trga.&lt;ref name=&quot;JacobsMorris2001&quot;&gt;{{cite book|last1=Jacobs|first1=Daniel|last2=Morris|first2=Peter|title=The rough guide to Tunisia|url=https://books.google.com/books?id=k2By-NdV93AC&amp;pg=PP88|accessdate=16 April 2011|year=2001|publisher=Rough Guides|isbn=978-1-85828-748-5|page=88}}&lt;/ref&gt;

=== Mestno gledališče ===
[[File:Théâtre de Tunis.jpg|thumb|Art nouveau fasada gledališča]]

Mestno gledališče, ki je bilo odprto 20. novembra 1902, je eno redkih gledališč v [[art nouveau]] slogu na svetu.&lt;ref name=&quot;Ltd1904&quot;&gt;{{cite book|author=Thomas Cook Ltd|title=Cook's practical guide to Algiers, Algeria and Tunisia|url=https://archive.org/details/cookspracticalg00ltdgoog|accessdate=16 April 2011|year=1904|publisher=T. Cook &amp; Son|page=[https://archive.org/details/cookspracticalg00ltdgoog/page/n439 349]}}&lt;/ref&gt; Delno porušeno leta 1909, je bilo preurejeno in povečano, da bi bilo ponovno odprto 4. januarja 1911. Popolna prenova gledališča je bila končana leta 2001 ob njegovi stoletnici.

&lt;gallery&gt;
File:AvenueHabibBourguibaTunis2.JPG|Pogled na avenijo z ulice
File:Bourguiba Avenue Tunis.JPG|Pogled na avenijo z ulice
File:Tunis1.jpg|Pogled na avenijo
File:Horloge Tunis.jpg|Nekdanja &quot;budilka&quot; v spomin na 7. november 1987
File:Tunis Clocktower.jpg|Ura obelisk
File:Tunis horloge.jpg|Pogled na trg 14. januar 2011
File:Révolution des Jasmains 01.jpg|Škoda zaradi revolucije leta 2011
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Paul Sebag, ''Tunis. Histoire d'une ville'', éd. L'Harmattan, 1998 {{ISBN|2-7384-6610-9}}
* Fatma Ben Becher, Tunis : histoire d'une avenue, Tunis, Nirvana, 2003, 120 p. (ISBN 978-9973-855-03-9).

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Avenue Habib Bourguiba (Tunis)}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]</text>
      <sha1>7luwtwdsmuxc8u80m70szyh3s1oblv8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čeljustniki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603809</id>
    <revision>
      <id>6686489</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=...«</comment>
      <origin>6686489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23539" sha1="ae9bzd5uhdr6q0n8s6lx0mtpveuop1q" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenim [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;. Ta sistem za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]]&lt;nowiki/&gt;uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}</text>
      <sha1>ae9bzd5uhdr6q0n8s6lx0mtpveuop1q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686492</id>
      <parentid>6686489</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:53:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Čeljustniki]]; +[[Kategorija:Taksonomija vretenčarjev]]; +[[Kategorija:Infradebla]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23638" sha1="50af8ghbvbxgyi4whix1f8ofs7gtahh" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenim [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;. Ta sistem za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]]&lt;nowiki/&gt;uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Čeljustniki| *]]
[[Kategorija:Taksonomija vretenčarjev]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>50af8ghbvbxgyi4whix1f8ofs7gtahh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686511</id>
      <parentid>6686492</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:17:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6686511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23624" sha1="20s5fp7kwu3ay6l6zxszhr753rr5g94" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenimi [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;, ki za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]] uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Čeljustniki| *]]
[[Kategorija:Taksonomija vretenčarjev]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>20s5fp7kwu3ay6l6zxszhr753rr5g94</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686601</id>
      <parentid>6686511</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:22:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp uvod</comment>
      <origin>6686601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23147" sha1="3dl6els3mun2ql9qakzu47lv8k515vk" xml:space="preserve">{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred of sea urchins, see [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rod parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenimi [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;, ki za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]] uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Čeljustniki| *]]
[[Kategorija:Taksonomija vretenčarjev]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>3dl6els3mun2ql9qakzu47lv8k515vk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686791</id>
      <parentid>6686601</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:54:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>sl.</comment>
      <origin>6686791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23153" sha1="el4ev646wss79enjb9nqbq3kfw6dcbg" xml:space="preserve">{{Short description|Infradeblo vretenčarjev}}
{{Hatnote|Za nadred morskih ježkov, glejte [[Gnathostomata (echinoderm)]]. Za črve s čeljustjo, glejte [[Gnathostomulida]]. Ne zamenjujte s [[Gnathostoma]], rodom parazitskih glist.}}
{{Automatic taxobox
| name = Čeljustniki
| fossil_range = &lt;br /&gt;[[Zgodnji silur]]–[[holocen]], {{fossilrange|439|0|earliest=444|latest=0|refs=&lt;ref name=&quot;Brazeau-Friedman-2015&quot;&gt;{{cite journal |last1=Brazeau |first1=M. D. |last2=Friedman |first2=M. |date=2015 |title=The origin and early phylogenetic history of jawed vertebrates |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=520 |issue=7548 |pages=490–497 |bibcode=2015Natur.520..490B |doi=10.1038/nature14438 |pmc=4648279 |pmid=25903631}}&lt;/ref&gt;}}
| image = {{Multiple image
| perrow = 2/2
| total_width = 280
| image1 = Dunkleosteus terrelli skull (TMP 2006.000.0062), Royal Tyrrell Museum, Drumheller, Alberta, 2025-07-13.jpg
| image2 = White shark.jpg
| image3 = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image4 = Nile crocodile head.jpg
| border = infobox
}}
| image_caption = Primerki čeljustnikov (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo): ''[[Dunkleosteus]]'' ([[Placodermi]]), [[beli morski volk]] ([[Chondrichthyes]]), [[rdeča piranja]] ([[Actinopterygii]]) in  [[nilski krokodil]] ([[Tetrapoda]]).
| taxon = Gnathostomata
| authority = [[Carl Gegenbaur|Gegenbauer]], 1874
| display_parents = 2
| subdivision_ranks = Podskupine
| subdivision = * {{extinct}}&quot;[[Placodermi]]&quot;
* '''Eugnathostomata'''
** [[Crown group#Pan-group|Total group]] Chondrichthyes
*** {{extinct}}&quot;[[Acanthodii]]&quot;
*** [[Chondrichthyes]] &lt;small&gt;(hrustančnice)&lt;/small&gt;
** [[Osteichthyes]] &lt;small&gt;(kostnice, vključuje [[tetrapodi|tetrapode]])&lt;/small&gt;
}}

'''Čeljustniki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gnathostomata'''); iz [[stara grščina|stare grščine]]: {{lang|el|γνάθος}} (''{{transliteration|el|gnathos}}'') 'čeljust' + {{lang|el|στόμα}} (''{{transliteration|el|stoma}}'') 'usta') so [[vretenčarji]], ki imajo razvito [[čeljust]]. Skupina čeljustnikov obsega približno 60.000 vrst, kar predstavlja 99% vseh danes živečih vretenčarjev. Sem spadajo vse živeče [[Kostnice|rib]]&lt;nowiki/&gt;e [[kostnice]] (tako [[Žarkoplavutarice|žarkplavutarice]] kot [[mesnatoplavutarice]]) in kopenski [[tetrapodi]], ribe [[hrustančnice]], pa tudi [[Izumrtje|izumrle]] [[Prazgodovinska riba|prazgodovinske ribe]]. Večina čeljustnikov je ohranila lastnosti prednikov, kot so pravi [[Zob|zobje]], [[želodec]]&lt;ref&gt;{{cite journal |first1=L. Filipe C. |last1=Castro |first2=Odete |last2=Gonçalves |first3=Sylvie |last3=Mazan |first4=Boon-Hui |last4=Tay |first5=Byrappa |last5=Venkatesh |first6=Jonathan |last6=M. Wilson |date=2014 |title=Recurrent gene loss correlates with the evolution of stomach phenotypes in gnathostome history |journal=[[Proceedings of the Royal Society]] |volume=281 |issue=1775 |doi=10.1098/rspb.2013.2669|pmid=24307675 |pmc=3866411 |bibcode=2014PBioS.28132669C }}&lt;/ref&gt; in parni priveski (prsne in trebušne [[Plavut|plavuti]], [[Okončina|okončine]], [[Krilo|krila]] itd.).&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot; /&gt; Med njihove druge značilnosti spadajo še [[elastin]],&lt;ref&gt;{{Citation |last=Rodriguez-Pascual |first=Fernando |title=Extracellular Matrix - Developments and Therapeutics |chapter=The Evolutionary Origin of Elastin: Is Fibrillin the Lost Ancestor? |date=2021-10-27 |series=Biochemistry |volume=23 |editor-last=Sashank Madhurapantula |editor-first=Rama |publisher=IntechOpen |language=en |doi=10.5772/intechopen.95411 |isbn=978-1-83968-235-3 |s2cid=233943453 |editor2-last=Orgel P.R.O. |editor2-first=Joseph |editor3-last=Loewy |editor3-first=Zvi|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; vodoravni polkrožni kanal [[Notranje uho|notranjega ušesa]], [[Mielin|mielinizirani]] [[Nevron|nevroni]]. Imajo [[Imunski sistem|napreden imunski sistem]] z ločenimi [[Limfatični sistem|limfatičnim organi]] ([[Vranica|vranico]] in [[priželjc]])&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mitchell |first1=Christian D. |last2=Criscitiello |first2=Michael F. |date=December 2020 |title=Comparative study of cartilaginous fish divulges insights into the early evolution of primary, secondary and mucosal lymphoid tissue architecture |journal=Fish &amp; Shellfish Immunology |volume=107 |issue=Pt B |pages=435–443 |doi=10.1016/j.fsi.2020.11.006 |pmid=33161090|bibcode=2020FSI...107..435M |s2cid=226284286 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;, ki za prepoznavanje [[Antigen|antigenov]] uporablja [[Rekombinacija V(D)J|rekombinacijo V(D)J]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Cooper MD, Alder MN |title=The evolution of adaptive immune systems |journal=Cell |volume=124 |issue=4 |pages=815–22 |date=February 2006 |pmid=16497590 |doi=10.1016/j.cell.2006.02.001|doi-access=free |bibcode=2006Cell..124..815C }}&lt;/ref&gt;

Danes velja, da so se čeljustniki razvili iz prednikov, ki so že imeli dva para [[plavut|parnih plavuti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Zhu|first=Min|date=4 January 2012|title=An antiarch placoderm shows that pelvic girdles arose at the root of jawed vertebrates|url=https://www.researchgate.net/publication/51984082|journal=Biology Letters|volume=8|issue=3|pages=453–456|doi=10.1098/rsbl.2011.1033|pmid=22219394|pmc=3367742|via=Research Gate}}&lt;/ref&gt; Do nedavnega so za te prednike, znane kot [[Antiarch|antiarchi]], domnevali, da niso imeli prsnih ali medeničnih plavuti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poleg tega se je izkazalo, da imajo nekateri [[Placoderm|plakodermi]] tretji par parnih priveskov, ki so bili pri samcih spremenjeni v [[Objemka (biologija)|objemke]], pri samicah pa v medenične bazalne plošče – to je vzorec, ki ga ne vidimo pri nobeni drugi skupini vretenčarjev.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Long |first1=John |last2=Trinajstic |first2=Kate |editor-first1=Michael |editor-last1=Lund |url=https://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578 |title=The first vertebrate sexual organs evolved as an extra pair of legs |date=8 June 2014 |doi=10.64628/AA.tt9y3kjp4 |access-date=4 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220230411/http://theconversation.com/the-first-vertebrate-sexual-organs-evolved-as-an-extra-pair-of-legs-27578/ |archive-date=20 December 2016 }}&lt;/ref&gt; [[Brezčeljustnice|Brezčeljustni]] [[Osteostraci|osteostraki]] na splošno veljajo za najbližji [[sestrski takson]] Gnathostomata.&lt;ref name=&quot;ZacconeDabrowski2015&quot;&gt;{{cite book|last1=Zaccone|first1=Giacomo|last2=Dabrowski|first2=Konrad|last3=Hedrick|first3=Michael S.|title=Phylogeny, Anatomy and Physiology of Ancient Fishes|url=https://books.google.com/books?id=YmFECgAAQBAJ&amp;pg=PA2|access-date=14 September 2016|date=5 August 2015|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4987-0756-5|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KeatingSansom2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Keating|first1=Joseph N.|last2=Sansom|first2=Robert S.|last3=Purnell|first3=Mark A.|title=A new osteostracan fauna from the Devonian of the Welsh Borderlands and observations on the taxonomy and growth of Osteostraci|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=32|issue=5|year=2012|pages=1002–1017|url=https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf|issn=0272-4634|doi=10.1080/02724634.2012.693555|bibcode=2012JVPal..32.1002K |s2cid=32317622|access-date=15 September 2016|archive-date=18 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018101721/https://www2.le.ac.uk/departments/geology/people/purnell-ma/personal/pdfs/Keating_etal2012.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SansomRandle2014&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sansom|first1=R. S.|last2=Randle|first2=E.|last3=Donoghue|first3=P. C. J.|title=Discriminating signal from noise in the fossil record of early vertebrates reveals cryptic evolutionary history|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=282|issue=1800|year=2014|pages=2014–2245|issn=0962-8452|doi=10.1098/rspb.2014.2245|pmid=25520359|pmc=4298210}}&lt;/ref&gt;

Razvoj čeljusti pri vretenčarjih je verjetno posledica upogibanja prvega para [[škržni lok|škržnih lokov]]. Ta razvoj naj bi s premikanjem čeljusti pomagal sesati vodo v usta. Ponavljajoča se uporaba novo nastalih čeljustnih kosti pa je pri nekaterih čeljustnikih sčasoma privedla do sposobnosti grizenja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last=Gridi-Papp|first=Marcos|title=&quot;Comparative Oral+ENT Biology&quot; (2018). Pacific Open Texts. 4.|publisher=Pacific Open Texts|year=2018}}&lt;/ref&gt;

Novejše raziskave kažejo, da je bila veja [[Placodermi|plakodermov]] najverjetneje prednik današnjih čeljustnikov. To potrjuje tudi 419 milijonov let star fosil plakoderma z imenom ''[[Entelognathus]]'', ki je imel koščen ustni skelet in anatomske značilnosti, ki jih povezujemo s hrustančnicami in kostnicami. Ta najdba dokazuje, da je odsotnost koščenega skeleta pri hrustančnicah kasneje pridobljena (izpeljana) lastnost.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot; /&gt; Fosilne najdbe primitivnih rib kostnic, kot sta ''[[Guiyu oneiros]]'' in ''[[Psarolepis]]'', ki so živele v istem obdobju  kot ''Entelognathus'' in so imele medenični obroč bolj podoben plakodermom kot pa drugim ribam kostnicam. To pomeni, da je bil ''Entelognathus'' le sorodnik in ne neposredni prednik današnjih čeljustnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0035103|pmid=22509388|pmc=3318012|title=Fossil Fishes from China Provide First Evidence of Dermal Pelvic Girdles in Osteichthyans|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=4|article-number=e35103|year=2012|last1=Zhu|first1=Min|last2=Yu|first2=Xiaobo|last3=Choo|first3=Brian|last4=Qu|first4=Qingming|last5=Jia|first5=Liantao|last6=Zhao|first6=Wenjin|last7=Qiao|first7=Tuo|last8=Lu|first8=Jing|bibcode=2012PLoSO...735103Z|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Kaže pa tudi na to, da bodičasti morski psi in hrustančnice tvorijo enotno sestrsko skupino skupino ribam kostnicam.&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;&gt;{{cite journal|title =  A Silurian placoderm with osteichthyan-like marginal jaw bones|author = Min Zhu|display-authors=etal|journal = Nature|volume =  502|issue = 7470|pages = 188–193|date = 10 October 2013|doi = 10.1038/nature12617|pmid = 24067611|bibcode = 2013Natur.502..188Z|s2cid = 4462506}}&lt;/ref&gt; Pomemben dokaz so tudi fosili mladih plakodermov. Ti so imeli prave zobe brez korenin, ki so rasli neposredno na površini čeljustne kosti. Zaradi tega zob ob zlomu ali obrabi med staranjem ni bilo mogoče zamenjati ali obnoviti, kar dokazuje, da je imel skupni prednik vseh čeljustnikov zobe. To postavlja izvor zob v isto obdobje kot razvoj čeljusti ali kmalu po njem.&lt;ref&gt;{{cite web|url = http://www.livescience.com/24050-ancient-armored-fish-teeth.html |title = Evolution's Bite: Ancient Armored Fish Was Toothy, Too|last = Choi|first = Charles Q.|website = Live Science|date = 17 October 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rücklin|first1=Martin|last2=Donoghue|first2=Philip C. J.|last3=Johanson|first3=Zerina|last4=Trinajstic|first4=Kate|last5=Marone|first5=Federica|last6=Stampanoni|first6=Marco|date=17 October 2012|title=Development of teeth and jaws in the earliest jawed vertebrates|url=https://www.nature.com/articles/nature11555|journal=Nature|language=en|volume=491|issue=7426|pages=748–751|doi=10.1038/nature11555|pmid=23075852|bibcode=2012Natur.491..748R|s2cid=4302415|issn=1476-4687|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

==Klasifikacija==
Čeljustniki tradicionalno spadajo v [[Deblo (taksonomija)|infradeblo]], razdeljeno v tri glavne skupine: [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ali hrustančnice; [[Placodermi]], izumrla vrsta oklepnih rib; in [[Teleostomi]], kamor spadajo znani razredi [[Kostnice|kostnic]], [[Ptiči|ptic]], [[Sesalci|sesalcev]], [[Plazilci|plazilcev]] in [[Dvoživke|dvoživk]]. Nekateri klasifikacijski sistemi uporabljajo izraz [[Amphirhina]]. Čeljustniki so sestrska skupina [[Brezčeljustnice|Agnatha]] (rib brez čeljusti).

{{clade| style=font-size:100%;line-height:100%
|label1=[[Vertebrata]]: '''Gnathostomata'''
|1={{clade
        |1={{clade
|state1=double
	        |1 =†[[Placodermi]] ([[parafilija|parafiletski]])&amp;nbsp;&amp;nbsp; [[File:Dunkleosteus terrelli 2024 reconstruction.jpg|70 px]]
                |label2='''Eugnathostomata'''
                |2={{clade
	                |1=[[Chondrichthyes]] in {{extinct}}[[Acanthodians]] ([[parafiletski]]) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:White shark (Duane Raver).png|70 px]]&lt;/span&gt;
                        |label2=[[Euteleostomi]] / [[Osteichthyes]]
                                |2={{clade
	                                |1 =[[Actinopterygii]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Atlantic sturgeon flipped.jpg|70 px]]
                                        |label2=[[Sarcopterygii]]: [[Tetrapoda]]
                                        |2={{clade
                                                |1={{clade
	                                               |1 =[[Amphibia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Salamandra salamandra (white background).jpg|70 px]]
                                                       |label2=[[Amniota]]
                                                       |2={{clade
                                                              |label1=[[Sauropsida]]
                                                               |1={{clade
	                                                               |1 =[[Sauria]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|80px]]&lt;/span&gt;
                                                                  }}
                                                               |label2=[[Synapsida]]
                                                               |2={{clade
	                                                               |1 =[[Mammalia]]&amp;nbsp;&amp;nbsp;[[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|70 px]]
                                                                  }}
                                                          }}
                                                   }}
                                           }}
                                   }}
                           }}
                   }}
           }}
   }}

{{clear}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=5| Podskupine čeljustnikov
|-
! colspan=2 | Podskupina
! Domače ime
! Zgled
! Opombe
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Placodermi]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Plakodermi
| [[File:Coccosteus reconstruction.png|140x140px]]{{center|''[[Coccosteus]]''}}
| valign=top | &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Placodermi]] ''(s ploščato kožo)'' so [[Izumrtje|izumrl]] [[Razred (biologija)|razred]] oklepljenih [[Prazgodovinska riba|prazgodovinskih rib]], znanih iz [[Fosil|fosilov]], ki so živele od poznega [[Silur|silurja]] do konca [[Devon (geološka doba)|devona]]. Njihova [[glava]] in [[oprsje]] sta bila prekrita s členjenimi oklepnimi ploščami, preostali del telesa pa je bil odvisno od vrste [[Luska|luskast]] ali gol. Plakodermi so bili med prvimi [[Ribe|ribami]] s [[Čeljust|čeljustjo]]; njihove čeljusti so se najverjetneje razvile iz prvega para [[Škržni lok|škržnih lokov]]. 380 milijonov let star fosil ene od vrst predstavlja najstarejši znani primer živeorodnosti.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news | publisher = BBC | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7424281.stm | title =  Fossil reveals oldest live birth | date = 28 May 2008 |access-date = 30 May 2008 }}&lt;/ref&gt; Prvi prepoznavni plakodermi so se razvili v poznem silurju; med [[Izumrtje v poznem devonu|izumrtjem v poznem devonu]] je njihovo število začelo močno upadati, ob koncu devona pa je ta razred popolnoma izumrl.
|-
! colspan=2 | [[Chondrichthyes]]
| align=center | Hrustančnice
| [[File:White shark illustration.png|140px|alt=Great white shark]]{{center|[[Beli morski volk]]}}
| [[Hrustančnice|Chondrichthyes]] ''(hrustančnice)'' so skupina rib s čeljustmi, ki imajo parne plavuti, parne [[Nosnica (odprtina)|nosnice]], luske, prekatno srce in ogrodje iz [[Hrustančevina|hrustanca]] namesto iz [[Kost|kosti]]. Razred se deli na dva podrazreda: [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]], [[skati]] in [[raže]]) in [[Holocephali]] ([[Chimaeriformes|himere]] in jih v nekaterih sistemih uvrščajo v samostojen razred). Znotraj infradebla Gnathostomata, se hrustančnice razlikujejo od vseh drugih vretenčarjev s čeljustmi, saj vsi njihovi danes živeči predstavniki spadajo med [[Teleostomi|Teleostome]].
|-
! colspan=2 | [[extinction|&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;]] [[Acanthodii]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;
| align=center | Bodičasti morski psi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Acanthodes BW.jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|''[[Acanthodes|Acanthodes bronni]]''}}
| &lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;[[Acanthodii]] ali bodičasti morski psi so izumrl razred rib, ki si delijo lastnosti tako s [[Kostnice|kostnicami]] in [[Hrustančnice|hrustančnicami]]. Danes veljajo za parafiletsko skupino iz katere so se razvile sodobne [[hrustančnice]].&lt;ref name=&quot;nature.com&quot;/&gt; Po zunanje videzu so spominjali na morske pse, vendar je bila njihova [[pokožnica]] prekrita z drobnimi romboidnimi ploščicami, podobnimi luskam rib [[Holostei]], ki se je razvila iz preprostih, zgodnjih oblik, bližnjih hrustančnicam. Čeprav so akantodi imeli hrustančni [[Okostje|skelet]], so bile njihove plavuti podprte s široko, koščeno bazo, na sprednjem robu pa so bile ojačane z [[Zobovina|zobno]] bodico. Od drugih skupin izstopajo po dveh značilnostih: bili so najzgodnejši znani [[vretenčarji]] s čeljustmi in njihove plavuti so podpirale močne in nepremične bodice (podobno kot hrbtna plavut [[Morski psi|morskega psa]]). Čeljusti akantodov naj bi se razvile iz prvega [[Škržni lok|škržnega loka]] nekaterih predniških brezčeljustnih rib, ki so imele škržni skelet iz členjenega hrustanca. Poljudno ime »bodičasti morski psi«  je za te zgodnje ribe pravzaprav strokovno napačno. Ime so dobili zaradi podobnosti z morskimi psi: imeli so aerodinamično telo, parne plavuti in močno navzgor obrnjen rep. Vse njihove plavuti (razen repne) pa so podpirale močne koščene bodice –  od tod ime »bodičasti morski psi«. Najzgodnejši odkriti akantod je ''[[Fanjingshania renovata]]'',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05233-8 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=969–974 |doi=10.1038/s41586-022-05233-8 |pmid=36171377 |bibcode=2022Natur.609..969A |s2cid=252570103 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; iz spodnjega [[Silur|silurja]] na [[Kitajska|Kitajskem]], ki velja za najstarejšegi [[Vretenčarji|vretenčarja]] s čeljustmi z jasnimi anatomskimi značilnostmi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz istega obdobja kot ''[[Fanjingshania renovata|Fanjingshania]]'' izvira tudi vrsta ''[[Qianodus|Qianodus duplicis]],'' akantod, opisan na podlagi najdenih zob,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Andreev |first1=Plamen S. |last2=Sansom |first2=Ivan J. |last3=Li |first3=Qiang |last4=Zhao |first4=Wenjin |last5=Wang |first5=Jianhua |last6=Wang |first6=Chun-Chieh |last7=Peng |first7=Lijian |last8=Jia |first8=Liantao |last9=Qiao |first9=Tuo |last10=Zhu |first10=Min |date=September 2022 |title=The oldest gnathostome teeth |url=https://www.nature.com/articles/s41586-022-05166-2 |journal=Nature |language=en |volume=609 |issue=7929 |pages=964–968 |doi=10.1038/s41586-022-05166-2 |pmid=36171375 |bibcode=2022Natur.609..964A |s2cid=252569771 |issn=1476-4687|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ki predstavlja najstarejšega dokazanega vretenčarja z zobmi.
|-
! colspan=2 | [[Osteichthyes]]
| align=center | Kostnice
| [[File:Blue runner (Caranx crysos).jpg|140px]]{{center|[[Modri trnobok]]}}
| [[Kostnice|Osteichthyes]] ''(kostnice)'' so [[taksonomija|taksonomska]] skupina rib, ki imajo za razliko od [[Hrustančnice|hrustančnic]] koščeno ogrodje. Velika večina rib pripada kostnicam, ki tvorijo izjemno raznoliko in bogato skupino s 45 redovi, več kot 435 družinami in prek 28.000 vrstami.&lt;ref&gt;[http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm Bony fishes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606012932/http://www.seaworld.org/animal-info/info-books/bony-fish/scientific-classification.htm |date=6 June 2013 }} ''[[SeaWorld]]''. Retrieved 2 February 2013.&lt;/ref&gt; To je največji danes živeči razred vretenčarjev. Kostnice se delijo na [[žarkoplavutarice]] (Actinopterygii) in [[mesnatoplavutarice]] (Sarcopterygii). Najstarejši znani fosili rib kostnic so stari približno 420 milijonov let. Ti fosili so [[Prehodni fosil|prehodni fosili]], saj njihova postavitev zob predstavlja vmesno stopnjo med ureditvijo zob pri morskih psih in pri sodobnih ribah kostnicah.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071114054414/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/08/070801-jawed-fish.html Jaws, Teeth of Earliest Bony Fish Discovered]&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=2 | [[Tetrapoda]]
| align=center | Tetrapodi
| &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deutschlands Amphibien und Reptilien (Salamandra salamdra).jpg|140px]]&lt;/span&gt;{{center|[[Navadni močerad]]}}
| [[Tetrapodi|Tetrapoda]] ''(četveronožci)'' ali tatrapodi so skupina [[Vretenčarji|vretenčarjev]] s štirimi okončinami. Ta skupina vključuje danes živeče in izumrle [[dvoživke]], [[Plazilci|plazilce]], [[Ptiči|ptiče]] in [[Sesalci|sesalce]]. Današnje dvoživke na splošno živijo polvodno, saj prvo obdobje svojega življenja preživijo kot ribam podobni [[Paglavec|paglavci]]. Nekatere skupine tetrapodov, kot so [[kače]] med plazilci in [[kiti]] med sesalci, so izgubile delno ali vse svoje okončine. Številni tetrapodi so se vrnili k delno vodnemu načinu življenja ali (v primeru kitov in [[Morske krave|morskih krav]]) pa k popolnoma vodnemu življenju. Tetrapodi so se razvili iz [[Mesnatoplavutarice|mesnatoplavutaric]] pred približno 395 milijoni let v [[Devon (geološka doba)|devonu]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Clack |first=J.A. |author-link=Jenny Clack |title=Gaining ground: the origin and evolution of tetrapods |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Indiana, USA. |year=2012 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=6Ztrhm8uLQ0C&amp;pg=PA1 |isbn=978-0-253-35675-8}}&lt;/ref&gt; Kateri so bili njihovi vodni predniki in sam proces, s katerim je potekal prehod na kopno, ostajajo nejasni, ter so trenutno področje aktivnih raziskav in razprav med [[Paleontolog|paleontologi]].
|}

==Sklici==
{{Reflist|33em}}

==Zunanje povezave==
* [http://tolweb.org/tree?group=Gnathostomata&amp;contgroup=Vertebrata Tree of Life discussion of Gnathostomata]
* [https://web.archive.org/web/20060221053957/http://www.palaeos.com/Vertebrates/Bones/Gill_Arches/Meckelian.html The Gill Arches: Meckel's Cartilage]

{{Taxonbar|from=Q26214}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Čeljustniki| *]]
[[Kategorija:Taksonomija vretenčarjev]]
[[Kategorija:Infradebla]]</text>
      <sha1>el4ev646wss79enjb9nqbq3kfw6dcbg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gnathostomata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603810</id>
    <redirect title="Čeljustniki" />
    <revision>
      <id>6686490</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:51:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Čeljustniki]]</comment>
      <origin>6686490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64" sha1="038qjeleamngzuybd3j0l8w3rtf8rfq" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Čeljustniki]]{{R from scientific name|animal}}}}</text>
      <sha1>038qjeleamngzuybd3j0l8w3rtf8rfq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686491</id>
      <parentid>6686490</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T14:51:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="bzhftvuo4s2eq4gvqbb8shgyvlx16un" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Čeljustniki]]{{R from scientific name|animal}}</text>
      <sha1>bzhftvuo4s2eq4gvqbb8shgyvlx16un</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Infradebla</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603811</id>
    <revision>
      <id>6686493</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:54:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni po rangu]]«</comment>
      <origin>6686493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="jo6djsuep5h8qrvmey1wik3p056jndr" xml:space="preserve">[[Kategorija:Taksoni po rangu]]</text>
      <sha1>jo6djsuep5h8qrvmey1wik3p056jndr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Agnatha</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603812</id>
    <revision>
      <id>6686497</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:57:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=infraphylum |link=Brezčeljustnice|Agnatha |parent=Vertebrata |refs={{Cite journal |last=Ruggiero |first=Michael A. |last2=Gordon |first2=Dennis P. |last3=Orrell |first3=Thomas M. |last4=Bailly |first4=Nicolas |last5=Bourgoin |first5=Thierry |last6=Brusca |first6=Richard C. |last7=Cavalier-Smith |first7=Thomas |last8=Guiry |first8=Michael D. |last9=Kirk |first9=Paul M. |date=2015-06-11 |title=Correction: A Higher Lev...«</comment>
      <origin>6686497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="770" sha1="mxdyti7n1bqijl6zjmxnopk0eqet1c9" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=infraphylum
|link=Brezčeljustnice|Agnatha
|parent=Vertebrata
|refs={{Cite journal |last=Ruggiero |first=Michael A. |last2=Gordon |first2=Dennis P. |last3=Orrell |first3=Thomas M. |last4=Bailly |first4=Nicolas |last5=Bourgoin |first5=Thierry |last6=Brusca |first6=Richard C. |last7=Cavalier-Smith |first7=Thomas |last8=Guiry |first8=Michael D. |last9=Kirk |first9=Paul M. |date=2015-06-11 |title=Correction: A Higher Level Classification of All Living Organisms |url=https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0130114 |journal=PLOS ONE |language=en |volume=10 |issue=6 |article-number=e0130114 |doi=10.1371/journal.pone.0130114 |issn=1932-6203 |pmc=5159126 |doi-access=free}}
|always_display=yes
}}</text>
      <sha1>mxdyti7n1bqijl6zjmxnopk0eqet1c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mošeja Kasba, Tunis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603813</id>
    <revision>
      <id>6686499</id>
      <timestamp>2026-06-07T14:59:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8657" sha1="bh1f79f37egqst5vdd67fc4oj9voj9p" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Mošeja Kasba
| native_name           = جامع القصبة
| native_name_lang      = ar
| image                 = Tunis Mosqué Kasbah.JPG
| image_upright         = 
| alt                   = 
| caption               = 
| map_type              = 
| map_size              = 
| map_alt               = 
| map_relief            = 
| map_caption           = 
| mapframe              = yes
| coordinates           = {{coord|36|47|48|N|10|10|04|E|type:landmark_region:TN|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| religious_affiliation = [[Sunitizem]]
| locale                = 
| location              = 
| deity                 = 
| rite                  = 
| sect                  = 
| tradition             = 
| festival              = 
| cercle                = 
| sector                = 
| administration        = 
| consecration_year     = 
| organisational_status = 
| functional_status     = 
| heritage_designation  = 
| ownership             = 
| governing_body        = 
| leadership            = 
| bhattaraka            = 
| patron                = 
| religious_features_label = 
| religious_features    = 
| architect             = Ali ibn Muhammad ibn Qasim
| architecture_type     = [[Mošeja]]
| architecture_style    = [[Mavrska arhitektura]] (Hafsidska arhitektura)
| founded_by            = 
| creator               = 
| funded_by             = 
| general_contractor    = 
| established           = 1230–1231
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 1233
| construction_cost     = 
| date_demolished       = 
| facade_direction      = 
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| interior_area         = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| minaret_quantity      = 
| minaret_height        = 
| site_area             = 
| temple_quantity       = 
| monument_quantity     = 
| shrine_quantity       = 
| inscriptions          = 
| materials             = 
| elevation_m           = 
| elevation_footnotes   = 
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 
| refnum                = 
| footnotes             = 
| website               = 
}}
'''Mošeja Kasba''' ({{langx|ar|جامع القصبة}} ; {{langx|fr|Mosquée de la Casbah}}) je [[mošeja]] v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Stoji v okrožju Kasba v zgodovinski [[Medina, Tunis|Medini]] Tunisa. Zgrajena je bila med letoma 1230 in 1233 po ukazu prvega hafsidskega vladarja, Abu Zakarije Jahje, da bi služila kot glavna petkova mošeja [[kazba|kazbe]].

== Zgodovina ==
Mošejo je naročil Abu Zakarija Jahja (vladal 1230–1249) leta 1230 ali 1231, kmalu po tem, ko je leta 1229 razglasil neodvisnost od [[Almohadi|Almohadov]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0522&quot;&gt;{{Cite book|last=Daoulatli|first=Abdelaziz|title=Encyclopaedia of Islam, Three|publisher=Brill|year=2021|isbn=9789004464582|editor-last=Fleet|editor-first=Kate|location=|pages=|chapter=Ḥafṣid architecture|issn=1873-9830|editor-last2=Krämer|editor-first2=Gudrun|editor-last3=Matringe|editor-first3=Denis|editor-last4=Nawas|editor-first4=John|editor-last5=Rowson|editor-first5=Everett}}&lt;/ref&gt; Postal je ustanovitelj dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala [[Ifrikija|Ifrikiji]] (približno današnja Tunizija) do 16. stoletja. Arhitekt je bil Ali ibn Muhammad ibn Kasim.ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|last=Béji Ben Mami|first=Mohamed|title=Almohad Mosque of the Kasbah|url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;6;en|access-date=November 24, 2020|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Minaret je bil dokončan leta 1233.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book|last=Bloom|first=Jonathan M.|title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700-1800|publisher=Yale University Press|year=2020|isbn=9780300218701|pages=208–209}}&lt;/ref&gt; Bila je prva petkova mošeja, zgrajena v Tunisu po [[Mošeja Al Zajtuna|mošeji Al Zajtuna]]. Mošeja je bila zgrajena v kazbi, [[citadela|citadeli]] ali sedežu vlade v mestu, ki so jo prvi ustanovili Almohadi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last1=Binous|first1=Jamila|title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia|last2=Baklouti|first2=Naceur|last3=Ben Tanfous|first3=Aziza| last4=Bouteraa|first4=Kadri| last5=Rammah| first5=Mourad| last6=Zouari|first6=Ali|publisher=Museum With No Frontiers, MWNF|year=2002|isbn=9783902782199|edition=2nd|chapter=I. 1. h The Kasbah Quarter}}&lt;/ref&gt; Malo pred ustanovitvijo mošeje je Abu Zakarija začel graditi novo palačo zase v kazbi.

Sprva je bila mošeja prostor molitve, rezerviran za vladarje, ki so živeli v kazbi, kasneje pa je postala javna mošeja za petkovo molitev, odprta za celotno mesto.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;MUN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |title=Lieux de culte Municipalité de Tunis|publisher=Government of Tunis|language=fr|access-date=July 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-date=August 11, 2009}}&lt;/ref&gt; Mošeja je bila obnovljena pod osmansko oblastjo leta 1584, takrat pa je bil njen leseni [[minbar]] zamenjan s kamnitim minbarjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|title=Qantara - Great Mosque of the Qasaba|url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=409&amp;lang=en|access-date=2020-12-02|website=www.qantara-med.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Jami' al Qasba|url=https://archnet.org/sites/8230|access-date=2020-11-24|website=Archnet}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Mošeja ima pravokotno molilno dvorano, ki je globlja kot široka, kar je bilo nenavadno za mošeje v slogu Almohadov tistega obdobja. Molilna dvorana je razdeljena na sedem 'ladij' med vrstami podkvastih lokov, z devetimi razponi lokov za vsako ladjo. Loki so podprti z marmornimi [[steber|stebri]] s [[kapitel]]i iz obdobja Hafdsidov. Dvorano pokriva vrsta [[križni obok|križnih obokov]]. [[Mihrab]] (niša, ki simbolizira smer molitve) v jugovzhodni steni je okrašen z marmornimi ploščami in obdan z dekorativnimi kolonetami, čeprav večina ni več ohranjena v prvotnem stanju. Nad in pred mihrabom je [[kupola]], izklesana v zapletenih [[muqarnas]] (okras, podoben stalaktitom). Ta dekorativna tehnika je bila pogosta v bolj zahodnih regijah Severne Afrike, vendar je kupola muqarnas te mošeje skoraj edinstvena v Ifrikiji (Tunizija) in je bila brez primere v drugi hafsidski arhitekturi.&lt;ref name=&quot;:0522&quot; /&gt;

Zasnova [[minaret]]a je neposredno podedovana od almohadske arhitekture dlje zahoda. Še posebej je podobna zasnovi minareta [[Mošeja Kazba, Marakeš|mošeje Kazba]] v [[Marakeš]]u v Maroku, tako po celotni obliki kot po dekoraciji fasad. Štiri fasade so prekrite z dvema različnima motivoma ''[[sebka]]'' ali lozange. Vendar pa sta za razliko od mošeje v Marakešu, ki je bila zgrajena iz opeke, glavna struktura in dekoracija tega minareta iz kamna, kar odraža starodavne lokalne tradicije klesanja kamna. Zgornji del minareta je okrašen s trojnimi okni v obliki podkve, obdanimi s cono, prekrito s ploščicami. Slog minareta je vplival na videz kasnejših minaretov v Tuniziji in je bil pogosto kopiran. Primera tega vpliva sta minaret Velike mošeje v Testourju iz 17. stoletja in sodobni minaret mošeje AlZajtuna.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Binous|first=Jamila|title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia|last2=Baklouti|first2=Naceur|last3=Ben Tanfous|first3=Aziza|last4=Bouteraa|first4=Kadri|last5=Rammah|first5=Mourad|last6=Zouari|first6=Ali|publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis|year=2010|isbn=|series=Islamic Art in the Mediterranean|location=|pages=|chapter=I. 1. l The Great Mosque of Zituna}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mosquée kasbah.jpg|Sprednji del mošeje z arkadami ali portikom vzdolž fasade (desno)
File:Mosquée de la Kasba 1 (retouched).jpg|Pogled na minaret
File:KASMOSQ.JPG|Motiv ''[[sebka]]'' na eni od fasad minareta
File:Caligraphie le minaret de la mosquée kasbah.JPG|Plošča z vklesanim napisom o temeljih na minaretu
File:DKASB.JPG|Dekoracija zgornjega dela minareta
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1233]]
[[Kategorija:Arabska arhitektura]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]</text>
      <sha1>bh1f79f37egqst5vdd67fc4oj9voj9p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686514</id>
      <parentid>6686499</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:21:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ pp ref</comment>
      <origin>6686514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8658" sha1="cb9ubt9ouvd0khhbi5b7og7ccym208d" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Mošeja Kasba
| native_name           = جامع القصبة
| native_name_lang      = ar
| image                 = Tunis Mosqué Kasbah.JPG
| image_upright         = 
| alt                   = 
| caption               = 
| map_type              = 
| map_size              = 
| map_alt               = 
| map_relief            = 
| map_caption           = 
| mapframe              = yes
| coordinates           = {{coord|36|47|48|N|10|10|04|E|type:landmark_region:TN|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| religious_affiliation = [[Sunitizem]]
| locale                = 
| location              = 
| deity                 = 
| rite                  = 
| sect                  = 
| tradition             = 
| festival              = 
| cercle                = 
| sector                = 
| administration        = 
| consecration_year     = 
| organisational_status = 
| functional_status     = 
| heritage_designation  = 
| ownership             = 
| governing_body        = 
| leadership            = 
| bhattaraka            = 
| patron                = 
| religious_features_label = 
| religious_features    = 
| architect             = Ali ibn Muhammad ibn Qasim
| architecture_type     = [[Mošeja]]
| architecture_style    = [[Mavrska arhitektura]] (Hafsidska arhitektura)
| founded_by            = 
| creator               = 
| funded_by             = 
| general_contractor    = 
| established           = 1230–1231
| groundbreaking        = 
| year_completed        = 1233
| construction_cost     = 
| date_demolished       = 
| facade_direction      = 
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| interior_area         = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 
| minaret_quantity      = 
| minaret_height        = 
| site_area             = 
| temple_quantity       = 
| monument_quantity     = 
| shrine_quantity       = 
| inscriptions          = 
| materials             = 
| elevation_m           = 
| elevation_footnotes   = 
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 
| refnum                = 
| footnotes             = 
| website               = 
}}
'''Mošeja Kasba''' ({{langx|ar|جامع القصبة}} ; {{langx|fr|Mosquée de la Casbah}}) je [[mošeja]] v [[Tunis]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Stoji v okrožju Kasba v zgodovinski [[Medina, Tunis|Medini]] Tunisa. Zgrajena je bila med letoma 1230 in 1233 po ukazu prvega hafsidskega vladarja, Abu Zakarije Jahje, da bi služila kot glavna petkova mošeja [[kazba|kazbe]].

== Zgodovina ==
Mošejo je naročil Abu Zakarija Jahja (vladal 1230–1249) leta 1230 ali 1231, kmalu po tem, ko je leta 1229 razglasil neodvisnost od [[Almohadi|Almohadov]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0522&quot;&gt;{{Cite book|last=Daoulatli|first=Abdelaziz|title=Encyclopaedia of Islam, Three|publisher=Brill|year=2021|isbn=9789004464582|editor-last=Fleet|editor-first=Kate|location=|pages=|chapter=Ḥafṣid architecture|issn=1873-9830|editor-last2=Krämer|editor-first2=Gudrun|editor-last3=Matringe|editor-first3=Denis|editor-last4=Nawas|editor-first4=John|editor-last5=Rowson|editor-first5=Everett}}&lt;/ref&gt; Postal je ustanovitelj dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala [[Ifrikija|Ifrikiji]] (približno današnja Tunizija) do 16. stoletja. Arhitekt je bil Ali ibn Muhammad ibn Kasim.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|last=Béji Ben Mami|first=Mohamed|title=Almohad Mosque of the Kasbah|url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;6;en|access-date=November 24, 2020|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Minaret je bil dokončan leta 1233.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book|last=Bloom|first=Jonathan M.|title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700-1800|publisher=Yale University Press|year=2020|isbn=9780300218701|pages=208–209}}&lt;/ref&gt; Bila je prva petkova mošeja, zgrajena v Tunisu po [[Mošeja Al Zajtuna|mošeji Al Zajtuna]]. Mošeja je bila zgrajena v kazbi, [[citadela|citadeli]] ali sedežu vlade v mestu, ki so jo prvi ustanovili Almohadi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book|last1=Binous|first1=Jamila|title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia|last2=Baklouti|first2=Naceur|last3=Ben Tanfous|first3=Aziza| last4=Bouteraa|first4=Kadri| last5=Rammah| first5=Mourad| last6=Zouari|first6=Ali|publisher=Museum With No Frontiers, MWNF|year=2002|isbn=9783902782199|edition=2nd|chapter=I. 1. h The Kasbah Quarter}}&lt;/ref&gt; Malo pred ustanovitvijo mošeje je Abu Zakarija začel graditi novo palačo zase v kazbi.

Sprva je bila mošeja prostor molitve, rezerviran za vladarje, ki so živeli v kazbi, kasneje pa je postala javna mošeja za petkovo molitev, odprta za celotno mesto.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;MUN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |title=Lieux de culte Municipalité de Tunis|publisher=Government of Tunis|language=fr|access-date=July 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090811155804/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/culture_lieu_culte0.htm |archive-date=August 11, 2009}}&lt;/ref&gt; Mošeja je bila obnovljena pod osmansko oblastjo leta 1584, takrat pa je bil njen leseni [[minbar]] zamenjan s kamnitim minbarjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|title=Qantara - Great Mosque of the Qasaba|url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=409&amp;lang=en|access-date=2020-12-02|website=www.qantara-med.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Jami' al Qasba|url=https://archnet.org/sites/8230|access-date=2020-11-24|website=Archnet}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Mošeja ima pravokotno molilno dvorano, ki je globlja kot široka, kar je bilo nenavadno za mošeje v slogu Almohadov tistega obdobja. Molilna dvorana je razdeljena na sedem 'ladij' med vrstami podkvastih lokov, z devetimi razponi lokov za vsako ladjo. Loki so podprti z marmornimi [[steber|stebri]] s [[kapitel]]i iz obdobja Hafdsidov. Dvorano pokriva vrsta [[križni obok|križnih obokov]]. [[Mihrab]] (niša, ki simbolizira smer molitve) v jugovzhodni steni je okrašen z marmornimi ploščami in obdan z dekorativnimi kolonetami, čeprav večina ni več ohranjena v prvotnem stanju. Nad in pred mihrabom je [[kupola]], izklesana v zapletenih [[muqarnas]] (okras, podoben stalaktitom). Ta dekorativna tehnika je bila pogosta v bolj zahodnih regijah Severne Afrike, vendar je kupola muqarnas te mošeje skoraj edinstvena v Ifrikiji (Tunizija) in je bila brez primere v drugi hafsidski arhitekturi.&lt;ref name=&quot;:0522&quot; /&gt;

Zasnova [[minaret]]a je neposredno podedovana od almohadske arhitekture dlje zahoda. Še posebej je podobna zasnovi minareta [[Mošeja Kazba, Marakeš|mošeje Kazba]] v [[Marakeš]]u v Maroku, tako po celotni obliki kot po dekoraciji fasad. Štiri fasade so prekrite z dvema različnima motivoma ''[[sebka]]'' ali lozange. Vendar pa sta za razliko od mošeje v Marakešu, ki je bila zgrajena iz opeke, glavna struktura in dekoracija tega minareta iz kamna, kar odraža starodavne lokalne tradicije klesanja kamna. Zgornji del minareta je okrašen s trojnimi okni v obliki podkve, obdanimi s cono, prekrito s ploščicami. Slog minareta je vplival na videz kasnejših minaretov v Tuniziji in je bil pogosto kopiran. Primera tega vpliva sta minaret Velike mošeje v Testourju iz 17. stoletja in sodobni minaret mošeje AlZajtuna.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Binous|first=Jamila|title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia|last2=Baklouti|first2=Naceur|last3=Ben Tanfous|first3=Aziza|last4=Bouteraa|first4=Kadri|last5=Rammah|first5=Mourad|last6=Zouari|first6=Ali|publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis|year=2010|isbn=|series=Islamic Art in the Mediterranean|location=|pages=|chapter=I. 1. l The Great Mosque of Zituna}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mosquée kasbah.jpg|Sprednji del mošeje z arkadami ali portikom vzdolž fasade (desno)
File:Mosquée de la Kasba 1 (retouched).jpg|Pogled na minaret
File:KASMOSQ.JPG|Motiv ''[[sebka]]'' na eni od fasad minareta
File:Caligraphie le minaret de la mosquée kasbah.JPG|Plošča z vklesanim napisom o temeljih na minaretu
File:DKASB.JPG|Dekoracija zgornjega dela minareta
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1233]]
[[Kategorija:Arabska arhitektura]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]</text>
      <sha1>cb9ubt9ouvd0khhbi5b7og7ccym208d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Klasifikacija rib</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603814</id>
    <revision>
      <id>6686505</id>
      <timestamp>2026-06-07T15:09:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{container category}}  [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Klasifikacija vretenčarjev]]«</comment>
      <origin>6686505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86" sha1="3i5o88yc41p7vt46wle06iybt87itzm" xml:space="preserve">{{container category}}

[[Kategorija:Ribe]]
[[Kategorija:Klasifikacija vretenčarjev]]</text>
      <sha1>3i5o88yc41p7vt46wle06iybt87itzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Talmassons</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603815</id>
    <revision>
      <id>6686525</id>
      <timestamp>2026-06-07T15:43:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infobox Italian comune | name                = Talmassons | official_name       = Comune di Talmassons&lt;br&gt;Comun di Talmassons | native_name         =  | image_skyline       =  | imagesize           =  | image_alt           =  | image_caption       =  | image_shield        =  | shield_alt          =  | image_map           =  | map_alt             =  | map_caption         =  | pushpin_label_position =  | pushpin_map_alt     =  | coordinates         = {{coord|45|56|...«</comment>
      <origin>6686525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2633" sha1="g7x9li91nvw77e7nfs1b6sjhg13d5w3" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Talmassons
| official_name       = Comune di Talmassons&lt;br&gt;Comun di Talmassons
| native_name         = 
| image_skyline       = 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|56|N|13|7|E|type:city(4,180)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Videm|Videm]]
| frazioni            = Flambro, Flumignano, Sant'Andrat
| mayor_party         = desna sredina
| mayor               = Fabrizio Pitton
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 43,0
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 3816
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = it. talmassonesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 30
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33030
| area_code           = 0432
| website             = {{official website|http://www.comune.talmassons.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Talmassons''' je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 18 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 35 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.816 prebivalcev in površino 43 km².&lt;ref&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Talmassons meji z naslednjimi občinami: [[Bertiolo]] (''Bertiûl''), [[Castions di Strada]] (''Cjasteons di Strade''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Mortegliano]] (''Mortean''), [[Pocenia]] (''Pocenie'') in [[Rivignano]] (''Rivignan'').

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Flambro (''Flambri''), Flumignano (''Flumignan'') in Sant'Andrat (''Sant Andrât dal Cormôr'').

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.talmassons.it Uradno spletno mesto]  {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151015070330/http://comune.talmassons.it/ |date=2015-10-15 }}

{{Province of Udine}}

{{DEFAULTSORT:Talmassons}}
[[Kategorija:Talmassons| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]
[[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]]</text>
      <sha1>g7x9li91nvw77e7nfs1b6sjhg13d5w3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686532</id>
      <parentid>6686525</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T15:48:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2646" sha1="p6zthj65owq94u3e7d5tb7lbp3vqrey" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Talmassons
| official_name       = Comune di Talmassons&lt;br&gt;Comun di Talmassons
| native_name         = 
| image_skyline       = 
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|45|56|N|13|7|E|type:city(4,180)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Videm|Videm]]
| frazioni            = Flambro, Flumignano, Sant'Andrat
| mayor_party         = desna sredina
| mayor               = Fabrizio Pitton
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 43,0
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 3816
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = it. talmassonesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 30
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33030
| area_code           = 0432
| website             = {{official website|http://www.comune.talmassons.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Talmassons''' je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 18 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 35 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.816 prebivalcev in površino 43 km².&lt;ref&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;

Talmassons meji z naslednjimi občinami: [[Bertiolo]] (''Bertiûl''), [[Castions di Strada]] (''Cjasteons di Strade''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Mortegliano]] (''Mortean''), [[Pocenia]] (''Pucinie'') in [[Rivignano - Teor]] (''Rivignan Teôr'').

Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Flambro (''Flambri''), Flumignano (''Flumignan'') in Sant'Andrat (''Sant Andrât dal Cormôr'').

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.talmassons.it Uradno spletno mesto]  {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151015070330/http://comune.talmassons.it/ |date=2015-10-15 }}

{{Province of Udine}}

{{DEFAULTSORT:Talmassons}}
[[Kategorija:Talmassons| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]
[[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]]</text>
      <sha1>p6zthj65owq94u3e7d5tb7lbp3vqrey</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bardojski narodni muzej, Tunis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603816</id>
    <revision>
      <id>6686531</id>
      <timestamp>2026-06-07T15:47:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10920" sha1="980qvqxhsp4e6rliaylfheiux3pioxp" xml:space="preserve">{{Infobox museum
| name            = Bardojski narodni muzej
| native_name     = {{unbulleted list|{{langx|ar|المتحف الوطني بباردو}}|{{langx|fr|Musée national du Bardo}}}}
| logo            = 
| image           = Tunis, musée du Bardo, salle de Virgile 01.jpg
| caption         = Bardojski narodni muzej v Tunisu
| alt             = 
| map_type        = 
| map_caption     = 
| map_alt         = 
| coordinates     = {{Coord|36|48|34|N|10|8|4|E|region:TN-11_type:landmark|display=inline,title}}
| former_name     = 
| established     = {{Start date and age|1888|05|07|df=y}}
| location        = [[Le Bardo]], [[Tunis]], Tunizija
| type            = [[muzej]], [[palača]]
| collection_size = več kot 150.000 predmetov prazgodovine in protozgodovine, Libijsko-punski, Stari Egipt, Helenistični, Numidski, Rimski, Zgodnje krščanstvo, Vandali, Bizantinski, Islamski, Osmanski in Tunizijsko kraljestvo
| visitors        = 664.891
| founder         = Ali III ibn al-Husayn
| director        = 
| president       = 
| curator         = Moncef Ben Moussa
| public_transit  = 
| parking         = 
| network         = 
| website         = {{URL|www.bardomuseum.tn}}
}}
'''Bardojski narodni muzej''' ({{langx|ar|المتحف الوطني بباردو|el-Metḥef el-Waṭanī bi-Bārdū}}; {{langx|fr|Musée national du Bardo}}) ali '''palača Bardo''' je [[muzej]] umetnosti in severnoafriške zgodovine v četrti Le Bardo, [[Tunis]], [[Tunizija]]. Je eden najpomembnejših muzejev v sredozemski regiji in drugi največji muzej v Afriki za [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskim muzejem]] v Kairu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Zaiane |first=Selma |date=2008 |title=Le musée national du Bardo en métamorphose. Pour une nouvelle image du tourisme culturel tunisien et de nouveaux visiteurs |journal=Téoros |volume=69 |pages=2 }}&lt;/ref&gt; Sledi zgodovini Tunizije skozi več tisočletij in skozi več civilizacij s pomočjo najrazličnejših arheoloških del.

Muzej, ki ga je v 1860-ih prvič predlagal Mohamed Khaznadar, sin tunizijskega predsednika vlade,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Moumni |first=Ridha |title=Archaeology and Cultural Policy in Ottoman Tunisia Part I: Muhammad Khaznadar (1865–70) |journal=Muqarnas |publisher=Brill |volume=37 |year=2020 |issn=0732-2992 |jstor=27141540 |pages=265–289 |doi=10.1163/22118993-00371P10 |url=https://www.jstor.org/stable/27141540 |access-date=18 August 2024 |url-access=subscription}} &lt;/ref&gt; je od leta 1888 v stari bejliški palači. Prvotno se je imenoval ''Muzej Alaoui'' ({{Langx|ar|المتحف العلوي|al-Matḥaf al-ʿAlawī}}), poimenovan po takrat vladajočem begu, po osamosvojitvi države pa se je preimenoval v ''Muzej Bardo''.

Muzej hrani eno največjih zbirk rimskih [[mozaik]]ov na svetu, zahvaljujoč izkopavanjem na različnih arheoloških najdiščih v državi in predstavljajo pomemben vir za raziskave vsakdanjega življenja v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]].

Muzej hrani tudi predmete, odkrite med izkopavanji libijsko-punskih najdišč, vključno s Kartagino, čeprav je Narodni muzej Kartagine glavni muzej arheološkega najdišča Kartagina. 

18. marca 2015 je islamistična teroristična skupina napadla muzej in v stavbi zajela turiste za talce. Odgovornost za napad, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi, vključno z 21 tujimi turisti, je prevzela [[Islamska država]] Irak in Levant.

== Lokacija in opis ==
[[File:Bardo museum plan Tunisia.svg|thumb|Načrt muzeja Bardo]] 
[[File:Carthage Room Bardo.jpg|thumb|Soba Kartagina]] 
[[Image:Room Bardo Museum.jpg|thumb|Soba Sousse]]
[[File:Bardo museum Virgil room.jpg|thumb|right|Vergilijeva soba]] 
[[Image:Bardo P6202362.jpg|thumb|Soba Althiburos]]
Stavba Narodnega muzeja Bardo je bila prvotno palača Hafsidov iz 15. stoletja in stoji v predmestju Tunisa.

Muzej sledi zgodovini Tunizije skozi več tisočletij in skozi številne civilizacije skozi široko paleto arheoloških najdb. Ker je v nekdanji palači, ponuja številna pomembna dela, odkrita od začetkov arheoloških raziskav v državi. Prvotno se je imenoval Muzej Alaoui (المتحف العلوي), po imenu takrat vladajočega beja, sedanje ime Muzej Bardo pa nosi šele od osamosvojitve države.

Poleg znanih del, kot je ''[[Modri ​​Koran]]'' iz [[Kairouan]]a, islamski oddelek hrani zbirko keramike iz Severne Afrike in Male Azije.

Bardo združuje eno najlepših in največjih zbirk rimskih mozaikov na svetu, zahvaljujoč izkopavanjem, ki so bila izvedena od začetka 20. stoletja na arheoloških najdiščih v državi, vključno s [[Kartagina (mesto)|Kartagino]], [[Hadrumet]], [[Dougga|Douggo]] ali [[Utika|Utico]], pa tudi pomembna dela, kot je Mozaik otokov in mest Sredozemlja. Mozaiki predstavljajo edinstven vir za raziskovanje vsakdanjega življenja v rimski Afriki. Muzej vsebuje tudi bogato zbirko marmornih kipov, ki predstavljajo bogove in rimske cesarje, najdenih na različnih najdiščih, vključno s tistimi v Kartagini in Thuburbo Madžusu.

Bardo ima tudi bogate predmete, odkrite med izkopavanji libijsko-punskih najdišč, vključno s Kartagino, čeprav ima tudi Narodni muzej Kartagine pomembno zbirko. Glavni deli tega oddelka so maske z grimasami, terakotni kipi in stele, ki so zelo zanimive za semitsko epigrafijo, najbolj znana pa je stela duhovnika in otroka. Muzej hrani tudi grška dela, odkrita zlasti med izkopavanji ladje Mahdia, katere ikonični del je marmorni doprsni kip Afrodite.

Muzej je bil deležen večje prenove, dokončane leta 2012, ki pa je bila prekinjena zaradi tunizijske revolucije. Širitev, ki je kompleksu dodala 9000 kvadratnih metrov, sta zasnovala SCPA Codou-Hindley (Francija) in Amira Nouira (Tunizija). Precejšnja sredstva so prišla s strani Svetovne banke.&lt;ref&gt;Daniel E. Coslett, &quot;Heritage, Tourism, and the Challenges of Postcolonial Globalization at Tunis' Bardo Museum&quot;, in ''Neocolonialism and Built Heritage'', ed. Daniel E. Coslett (New York: Routledge, 2020), 191–216.&lt;/ref&gt;

== Zbirke ==
[[Image:El bardo-museum09.JPG|thumb|Majhno dvorišče palače]]

Vsebuje obsežno zbirko rimskih mozaikov in drugih zanimivih starin iz antične Grčije, Kartagine in islamskega obdobja.

Muzej razstavlja predmete, od prazgodovinskih artefaktov do sodobnega nakita.

== Galerija ==
=== Kartažanska umetnost ===
&lt;gallery&gt;
File:Amphore anthropomorphe Musée Bardo.jpg|Antropomorfna amfora
File:Bardo National Museum tanit.jpg|Kip Tanita Leontocefalusa
File:Bijoux puniques au Musée du Bardo.jpg|Punski nakit
File:Carthaginian armor from Ksour es-Saf Bardo Museum.jpg|Kartažanski oklep iz Ksour es-Safa
File:Diosa tanit cartago.jpg|Stela Tanit (kartažanske boginje plodnosti)
File:Estatuapunica.jpg|Punski kip
File:Galet Bétyle Bardo Museum.JPG|Kartažanski granitni kamenček s figuro božanstva. 5. stoletje pr. n. št.
File:Naiskos Bardo Museum.JPG|Miniaturna punska kapela (naïskos)
File:Statue of Demeter in Bardo Museum, inv. 3493.jpg|Kip Demetre
File:Statuette tambourin Bardo.jpg|Koroplatov kipec z tamburinom
File:Statue of goddess with a lion's head AvL.JPG|Punska figura boginje Tanit z levjo glavo. 1. stoletje n. št.
File:Túnez, El Bardo 1992 01.jpg|Skulptura boginje Tanit
File:Urna.jpg|Urna Bardu, &quot;naïskos&quot;
File:Masque féminin punique (Musée du Bardo, Tunis) (49817569613).jpg|Ženska maska ​​v egipčanskem slogu, najdena v grobnici, znani kot Protoméjska nekropola v Kartagini, konec 6. - 5. stoletja pr. n. št.
&lt;/gallery&gt;

=== Mozaiki ===
&lt;gallery&gt;
File:Dionysus at Bardo National Museum.jpg|Detajl mozaika Odiseja
File:Tunis, Museum Bardo,A bottle of wine (2. Jhdt.n.Chr., El Jem-Thysdrus) (41133727914).jpg|Mozaik steklenice vina (2. stol., El Jem-Thysdrus)
File:Bardo(js)015(js).jpg|Mozaik Odiseja
File:Neptune_Roman_mosaic_Bardo_Museum_Tunis.jpg|Rimski mozaik Neptun
File:A mosaic BardoMuseum (13)-edit.JPG|Zodiakalni mozaik
File:La proprietà del signore Giulio proveniente da Cartagine conservata al Bardo di Tunisi.jpg| Mozaik gospoda Julija, 5. stol., Kartagina
File:Mosaique de matrone à sa toilette thermes de Sidi Ghrib.jpg|Matrona pri svoji toaleti, 4. stol., Kartagina
File:GiorcesBardo40 - Chasse au lièvre et au sanglier de Sousse.jpg|Mozaik divjega prašiča in psa. 3. stol.
File:GiorcesBardo42.jpg|[[Vergilijev mozaik]], ki sedi med Klio in Melpomeno (iz Hadrumetum Sousse). 3. stol.
File:GiorcesBardo67 - mosaïque de la chasse à courre de la maison des Laberii à Oudna.jpg|Mozaik lovskega prizora. 2. stol.
File:GiorcesBardo34 - chantier de construction d'une basilique.jpg|Mozaik zidarjev pri delu. 4. stol.
File:GiorcesBardo37.jpg|Rimski mozaik ''Crescentinus diaconus'' iz 4. stol. Napis se glasi: »Gospod angelov, grof mučencev in dihajoč mirno življenje, naj gre k vam na sveti način. Naš spomin, z milostno pobožnostjo, s katero je diakon Crescentinus vajen, se je v miru vrnil v kalende 3. avgusta.«
File:GiorcesBardo38.jpg|Rimskokrščanski mozaik z naslovom »Daniel med levi«. 4. stol.
&lt;/gallery&gt;
=== Kipi ===
&lt;gallery&gt;
File:GiorcesBardo5.jpg|kip Minerve. 2. stol.
File:GiorcesBardo6.jpg|kip Saturna. 2. stol.
File:GiorcesBardo7.jpg|kip Cerere Diademeje, 2. stol.
File:GiorcesBardo9.jpg|kip Apolona, ​​ki se naslanja na delfski trinožnik. 2. stol. 
File:GiorcesBardo22.jpg|Venera Pudika, 2. stol.
File:GiorcesBardo11.jpg|Skulptura Ganimeda, 2. stol.
File:GiorcesBardo18.jpg|Jupiter Serapion, 2. stol.
File:GiorcesBardo27.jpg|Skulptura Dioniza kot otroka, 2. stol.
File:Hercules drunk - Bardo National Museum (photo by Giorces).jpg|Kip pijanega Herkula, 2. stol.
File:GiorcesBardo24.jpg|Kip obilja, 3. stol.
File:GiorcesBardo25.jpg|Kip Concordie Pantee, 2. stol.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{Cite thesis |last=Abidi |first=Beya |title=Palais des beys aux environs de la ville de Tunis, El-Abdaliya à la Marsa et Dar el-Bey à Hammam-Lif (en arabe) (mémoire de master) |publisher=Facultés des Lettres, des Arts et des Humanités de Manouba |language=ar |year=2005 |location=Tunis}}
* {{Cite book |last=Moumni |first=Ridha |url=https://www.academia.edu/70306319 |title=L'Éveil d'une nation [exposition, Tunis, Palais Qsar es-Saïd, du 27 novembre 2016 au 27 février 2017] |date=2016 |publisher=Officina Libraria |isbn=978-88-99765-25-5 |location=Tunis |language=fr}}
* {{Cite book |last=Revault |first=Jacques |url=https://www.persee.fr/doc/etaf_0768-2352_1974_mon_1_1 |title=Palais et résidences d'été de la région de Tunis (XVIe-XIXe siècles) |date=1974 |publisher=Editions du Centre National de la Recherche Scientifique |isbn=2-222-01622-3 |location=Paris |pages=414–426 |language=fr}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Bardo National Museum}}
* [http://www.bardomuseum.tn/index.php?lang=en The National Bardo Museum]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1888]]
[[Kategorija:Muzeji v Tuniziji]]
[[Kategorija:Palače v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence]]</text>
      <sha1>980qvqxhsp4e6rliaylfheiux3pioxp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603817</id>
    <revision>
      <id>6686533</id>
      <timestamp>2026-06-07T15:48:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N (v delu)</comment>
      <origin>6686533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32680" sha1="2nvbowh7wpt6g88at6gize1acmtn6wl" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = žpk {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)
--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp
| Buče = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = žpk Viktor Ganc xžpk dhp Rafko Pinosa,&lt;br&gt;Anton Hribernik xdhp
| Celje – Sveta Cecilija = žpk Miroslav Pavšek xžpk dhp Jože Smukavec,&lt;br&gt;Marjan Potočnik,&lt;br&gt;[[Vinko Škafar]] xdhp
| Celje – Sveti Danijel = žpk Tadej Linasi xžpk dhp Marjan Jezernik xdhp
| Celje – Sveti Duh = žpk David Zagorc xžpk
| Celje – Sveti Jožef = žpk Marko Jeromel xžpk
| Črešnjice = žpk Vinko Kraljič xžpk dhp Janez Puhan xdhp
| Dobje pri Planini = izž Kalobje xizž
| Dobova = izž Bizeljsko xizž
| Dobrna = žpk Milan Strmšek xžpk
| Dol pri Hrastniku = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Dramlje = izž Ponikva xizž
| Frankolovo = žpk [[Branko Cestnik]] xžpk
| Galicija = izž Prebold xizž dhp Janko Cigala xdhp
| Gomilsko = žpk [[Martin Cirar]] xžpk
| Gornja Ponikva = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Silvo Šinkovec xdhp
| Gornji Grad = žpk Ivan Hrastnik xžpk
| Gotovlje = izž Žalec xizž
| Griže = izž Žalec xizž
| Hrastnik = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Jurklošter = izž Planina pri Sevnici xizž
| Kalobje = žpk Peter Orešnik xžpk
| Kapele pri Brežicah = izž Bizeljsko xizž
| Koprivnica = izž Brestanica xizž
| Kostrivnica = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Kozje = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Laško = žpk Rok Metličar xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Ljubečna = izž Šmartno v Rožni dolini xizž
| Ljubno ob Savinji = žpk Damjan Kejžar xžpk
| Loka pri Zidanem Mostu = žpk Gregor Majcen xžpk
| Luče ob Savinji = žpk Viki Košec xžpk kpl [[Karel Gržan]] xkpl
| Marija Reka = izž Prebold xizž
| Marija Širje = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Mozirje = žpk Luka Mihevc xžpk
| Nazarje = žpk Andraž Arko xžpk dhp Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk xdhp
| Nova Cerkev = žpk Alojz Vicman xžpk
| Nova Štifta = izž Gornji Grad xizž
| Olimje = žpk Martin Gašparič xžpk dhp Ernest Benko,&lt;br&gt;Jože Lampret,&lt;br&gt;Jože Strojin xdhp
| Petrovče = žpk Ivan Arzenšek xžpk vkr Drago Ferencek xvkr dhp Anton Šeruga xdhp
| Pilštanj = žpk Jože Hribernik xžpk
| Pišece = izž Brežice xizž
| Planina pri Sevnici = žpk Jože Vengust xžpk dhp Jože Jevšnik xdhp
| Podčetrtek = žpk Boris Tibaut xžpk
| Podsreda = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Alojz Weingerl xdhp
| Polje ob Sotli = izž Podčetrtek xizž
| Polzela = žpk Urban Lesjak xžpk
| Ponikva = žpk Jožef Planinc xžpk
| Prebold = žpk Srečko Hren xžpk
| Prevorje = izž Slivnica pri Celju xizž
| Radmirje = izž Gornji Grad xizž
| Razbor pod Lisco = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Rečica ob Savinji = žpk Vinko Čonč xžpk
| Rogaška Slatina = žpk Jože Vehovar xžpk dhp Andrej Zrim xdhp
| Rogatec = žpk Andrej Grobelnik xžpk
| Senovo = izž Brestanica xizž
| Sevnica = žpk Branko Balažic xžpk dhp Štefan Vozlič,&lt;br&gt;Ivan Turk xdhp
| Sladka Gora = izž Šmarje pri Jelšah xizž vkr Vili Lovše xvkr
| Slivnica pri Celju = žpk Marko Šraml xžpk
| Solčava = izž Luče xizž
| Sromlje = izž Brežice xizž
| Sveti Andraž nad Polzelo = izž Polzela xizž
| Sveta Ema = izž Podčetrtek xizž
| Sv. Florijan ob Boču = izž Rogaška SLatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Sv. Jedert nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž
| Sv. Jošt na Kozjaku = izž Dobrna xizž
| Sv. Jurij ob Taboru = izž Gomilsko xizž dhp Alojz Pirnat xdhp
| Sveti Lenart nad Laškim = žpk Iztok Hanžič xžpk
| Sv. Lovrenc nad Štorami = izž Teharje xizž dhp Stanko Gajšek xdhp
| Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = žpk Klemen Jager xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Miklavž nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Peter na Kristan Vrhu = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Sv. Peter pod Svetimi gorami = žpk Janez Furman xžpk
| Sv. Rok ob Sotli = izž Rogatec xizž
| Sv. Rupert nad Laškim = izž Sv. Lenart nad Laškim xizž
| Sv. Štefan = izž Šentvid pri Grobelnem xizž
| Sv. Vid pri Planini = izž Kalobje xizž
| Svetina = izž Črešnjice xizž
| Šempeter v Savinjski dolini = žpk Mirko Škoflek xžpk
| Šentjanž na Vinski Gori = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Anton Krašovec xdhp
| Šentjur = žpk Mitja Markovič xžpk
| Šentvid pri Grobelnem = žpk Janez Nenad xžpk
| Šmarje pri Jelšah = žpk Damjan Ratajc xžpk dhp Franc Zorec,&lt;br&gt;Janez Zupanc xdhp
| Šmartno ob Dreti = žpk Janez Cerar xžpk
| Šmartno ob Paki = žpk Ivan Nepret xžpk
| Šmartno v Rožni dolini = žpk Janko Ivančič xžpk
| Šmihel nad Mozirjem = izž Mozirje xizž
| Šoštanj = žpk Jože Pribožič xžpk
| Šentilj pri Velenju = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Teharje = žpk Miha Herman xžpk
| Trbovlje – Sveta Marija = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Trbovlje – Sveti Martin = žpk [[Matej Dečman]] xžpk
| Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveta Marija = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveti Martin = žpk Janko Rezar xžpk vkr Janez Turinek xvkr dhp Jožef Škrinjar,&lt;br&gt;Roman Travar xdhp
| Videm - Krško = žpk Alojz Kačičnik xžpk
| Vitanje = izž Nova Cerkev xizž dhp Jože Kovačec xdhp
| Vojnik = žpk Anton Perger xžpk
| Vransko = žpk Jože Turinek xžpk
| Zabukovje = izž Sevnica xizž
| Zagorje (Škofija Celje) = izž Pilštanj xizž
| Zavodnje = izž Šoštanj xizž
| Zdole = izž Videm - Krško xizž
| Zibika = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Žalec = žpk Vlado Bizjak xžpk vkr Ivan Šelih xvkr
| Žusem = izž Slivnica pri Celju xizž
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)
--&gt;
| Ajdovščina = žpk 
| Ankaran = žpk 
| Batuje = žpk 
| Bertoki = žpk 
| Biljana = žpk 
| Bilje = žpk 
| Bovec = žpk 
| Branik = žpk 
| Budanje = žpk 
| Bukovica = žpk 
| Cerkno = žpk 
| Col = žpk 
| Črni Vrh nad Idrijo = žpk 
| Črniče = žpk 
| Dekani = žpk 
| Deskle = žpk 
| Divača = žpk 
| Dornberk = žpk 
| Drežnica = žpk 
| Dutovlje = žpk 
| Goče = žpk 
| Godovič = žpk 
| Grgar = žpk 
| Hrenovice = žpk 
| Hrpelje - Kozina = žpk 
| Hrušica = žpk 
| Idrija = žpk 
| Ilirska Bistrica = žpk 
| Izola = žpk 
| Jelšane = žpk 
| Kamnje = žpk 
| Kanal = žpk 
| Knežak = žpk 
| Kobarid = žpk 
| Kojsko = žpk 
| Komen = žpk 
| Koper – Marijino vnebovzetje = žpk 
| Koper – Sveti Marko = žpk 
| Korte = žpk 
| Kostanjevica na Krasu = žpk 
| Košana = žpk 
| Krkavče = žpk 
| Kromberk = žpk 
| Ledine = žpk 
| Levpa = žpk 
| Lokavec = žpk 
| Lokev = žpk 
| Lucija = žpk 
| Marezige = žpk 
| Matenja vas = žpk 
| Miren = žpk 
| Most na Soči = žpk 
| Nova Gorica = žpk 
| Nova Gorica – Kapela = žpk 
| Opatje selo = žpk 
| Osek = žpk 
| Otlica = žpk 
| Piran = žpk 
| Pivka = žpk 
| Planina = žpk 
| Podbrdo = žpk 
| Podgrad (Škofija Koper) = žpk 
| Podgraje = žpk 
| Podkraj = žpk 
| Podnanos = žpk 
| Portorož = žpk 
| Postojna = žpk 
| Predloka = žpk 
| Prvačina = žpk 
| Renče = žpk 
| Sečovlje = žpk 
| Senožeče = žpk 
| Sežana = žpk 
| Slavina = žpk 
| Sočerga = žpk 
| Solkan = žpk 
| Spodnja Idrija = žpk 
| Strunjan = žpk 
| Studeno = žpk 
| Sveti Anton (Škofija Koper) = žpk 
| Šempas = žpk 
| Šempeter pri Gorici = žpk 
| Šentviška Gora = žpk 
| Škofije = žpk 
| Šlovrenc = žpk 
| Šmarje pri Kopru = žpk 
| Šmihel = žpk 
| Štanjel = žpk 
| Šturje = žpk 
| Tolmin = žpk 
| Tomaj = žpk 
| Trnje = žpk 
| Vipava = žpk 
| Vipavski Križ = žpk 
| Vogrsko = žpk 
| Volče = žpk 
| Vreme = žpk 
| Vrhpolje (Škofija Koper) = žpk 
| Vrtojba = žpk 
| Zagorje (Škofija Koper) = žpk 
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu))
--&gt;
| Babno Polje = izž Stari trg pri Ložu xizž
| Begunje na Gorenjskem = žpk Matjaž Ambrožič xžpk
| Begunje pri Cerknici = izž Cerknica xizž
| Besnica = žpk [[Igor Jereb]] xžpk
| Bevke = izž Vrhnika xizž
| Blagovica = žpk Karel Markuš xžpk
| Bled = žpk Janez Ferkolj xžpk dhp [[Anton Štrukelj]],&lt;br&gt;Matija Selan xdhp
| Bloke = žpk Simon Virant xžpk
| Bohinjska Bela = izž Bled xizž
| Bohinjska Bistrica = žpk Janez Kapistran Burja
| Borovnica = žpk Janez Šilar xžpk
| Brdo = žpk Bernard Rožman xžpk dhp Gregor Luštrek xdhp
| Breznica = žpk Matej Rus xžpk
| Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = žpk Jožef Poje
| Bukovščica = izž Selca xizž
| Cerklje na Gorenjskem = žpk Martin Leban xžpk kpl Matjaž Venta xkpl dhp Marko Čižman,&lt;br&gt;Lucijan Potočnik xdhp
| Cerknica = žpk Grega Valič xžpk kpl Aleksander Osojnik,&lt;br&gt;Janez Žerovnik xkpl dhp Jože Zabret xdhp
| Čemšenik = izž Izlake xizž
| Češnjice = izž Brdo xizž
| Črni Vrh = izž Polhov Gradec xizž
| Davča = izž Sorica xizž
| Dob = žpk Jure Ferlež xžpk
| Dobovec = izž Zagorje ob Savi xizž
| Dobrava = izž Kamna Gorica xizž
| Dobrepolje – Videm = žpk Franc Škulj xžpk kpl Marinko Bilandžić xkpl
| Dobrova = žpk Janez Kvaternik xžpk
| Dol pri Ljubljani = žpk Alojzij Grebenc
| Dolenja vas = izž Ribnica xizž
| Dolnji Logatec = žpk Janez Kompare xžpk dhp Rafał Andrzej Kędzierski xdhp
| Domžale = žpk Klemen Svetelj xžpk dhp Andrej Svete xdhp
| Dovje = izž Jesenice xizž
| Draga = izž Loški potok xizž
| Dražgoše = izž Železniki xizž
| Duplje = izž Tržič - Bistrica xizž
| Golo = izž Ig xizž
| Gora pri Sodražici = izž Sodražica xizž
| Goriče = izž Trstenik xizž
| Gorje = žpk Slavko Judež xžpk
| Gornji Logatec = žpk Dušan Kožuh xžpk
| Gozd = izž Mekinje xizž
| Grahovo = žpk Aleksander Osojnik xžpk
| Grosuplje = žpk Martin Golob xžpk dhp Blaž Zorko xdhp
| Homec = žpk Tadej Ložar xžpk
| Horjul = žpk Janez Smrekar xžpk
| Hotedršica = izž Planina pri Rakeku xizž
| Hotič = izž Kresnice xizž
| Ig = žpk Janez Pavel Šuštar xžpk dhp Anton Košir,&lt;br&gt;Ivo Kožuh xdhp
| Ihan = žpk Andrej Marko Poznič xžpk
| Ivančna Gorica = žpk Jurij Zadnik xžpk
| Izlake = žpk Janez Mihelčič xžpk
| Janče = izž Prežganje xizž
| Jarše = žpk Matjaž Križnar xžpk
| Javor = izž Sostro xizž
| Javorje nad Škofjo Loko = žpk Ciril Istenič xžpk
| Javorje pri Litiji = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Jesenice = žpk Tilen Oberwalder Zupanc xžpk dhp Peter Nastran xdhp
| Jezersko = žpk Franc Klopčič xžpk
| Kamna Gorica = izž Lesce xizž
| Kamnik = žpk [[Matej Nastran]] xžpk dhp France Urbanija xdhp
| Kisovec = žpk Janez Mrak xžpk
| Kokra = izž Preddvor xizž
| Kokrica = žpk Jože Klun xžpk
| Kolovrat = izž Vače xizž
| Komenda = žpk Cristian Balint xžpk
| Kopanj = žpk Janez Kebe  xžpk
| Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek xupr
| Koroška Bela = žpk Peter Nastran xžpk
| Kovor = žpk Ivan Potrebuješ xžpk
| Kranj = žpk Andrej Naglič xžpk dhp Vincenc Podbevšek xdhp
| Kranj - Drulovka/Breg = izž Kranj - Šmartin xizž dhp Janez Zupanc xdhp
| Kranj - Primskovo = žpk Sebastijan Cerk xžpk dhp Bojan Likar xdhp
| Kranj - Šmartin = žpk Bojan Likar xžpk
| Kranj - Zlato Polje = žpk Erik Švigelj xžpk
| Kranjska Gora = žpk Janez Šimenc xžpk
| Krašnja = izž Brdo xizž
| Kresnice = žpk Božidar Ogrinc xžpk
| Križe = žpk Rok Pogačnik xžpk
| Kropa = žpk Viktor Primožič xžpk
| Lesce = žpk Marko Avsenik xžpk
| Leskovica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Leše = izž Tržič - Bistrica xizž
| Lipoglav = izž Grosuplje xizž
| Litija = žpk Marko Mrlak xžpk dhp Marko Pajk xdhp
| Ljubljana - Barje = izž Ljubljana - Rakovnik xizž
| Ljubljana Bežigrad = dhp Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;Regalat Razbočan,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Črnuče = žpk Stanko Štefanič xžpk dhp Gregor Bregar xdhp
| Ljubljana - Dravlje = žpk Egon Hriberšek xžpk kpl Marko Pavlič xkpl
| Ljubljana - Fužine = izž Ljubljana - Moste xizž
| Ljubljana - Ježica = žpk Sebastjan Likar xžpk
| Ljubljana - Kašelj/Zalog = žpk Andrzej Maksymilian Gósek xžpk
| Ljubljana - Kodeljevo = žpk Herman Gregorič xžpk dhp Slavko Pajk xdhp
| Ljubljana - Koseze = žpk Igor Dolinšek xžpk
| Ljubljana – Marijino oznanjenje = žpk Pavle Jakop xžpk kpl Vid Lisjak,&lt;br&gt;Janez Papa xkpl dhp [[Christian Gostečnik]],&lt;br&gt;[[Edvard Kovač]],&lt;br&gt;Janko Žagar xdhp
| Ljubljana - Moste = žpk Simon Kvaternik xžpk
| Ljubljana - Podutik = žpk Jože Stržaj xžpk
| Ljubljana - Polje = žpk Janez Bernot xžpk dhp Jožef Drolc xdhp
| Ljubljana - Rakovnik = žpk Jože Brečko xžpk kpl Janez Suhoveršnik xkpl dhp Klemen Balažič xdhp
| Ljubljana - Rudnik = žpk Alojzij Zupan xžpk dhp Jure Babnik xdhp
| Ljubljana - Stožice = žpk Miran Kelvišar xžpk
| Ljubljana – Sv. Jakob = žpk Tomaž Mikuš xžpk
| Ljubljana – Sveti križ = žpk Peter Možina xžpk dhp Gregor Gorenc xdhp
| Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| Ljubljana – Sv. Peter = žpk Zdravko Žagar xžpk
| Ljubljana – Sv. Trojica = izž Ljubljana - Marijino oznanjenje xizž
| Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk xupr dhp Jože Hauptman xdhp
| Ljubljana - Šiška = žpk Ambrož Mušič xžpk dhp Silvin Krajnc,&lt;br&gt;Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Šmartno ob Savi = izž Sv. Jakob ob Savi xizž
| Ljubljana - Štepanja vas = žpk Matej Štravs xžpk dhp Jaroslav Knežević,&lt;br&gt;Luka Modic,&lt;br&gt;Klemen Verdev xdhp
| Ljubljana Trnovo = žpk Anton Kompare xžpk
| Ljubljana - Vič = žpk Marjan Čuden xžpk kpl Anton Jerman xkpl dhp Zdravko Jakop xdhp
| Ljubljana - Zadobrova = izž Ljubljana - Kašelj/Zalog xizž
| Ljubno = žpk Jože Tomšič xžpk
| Lom (Nadškofija Ljubljana) = žpk Silvo Novak xžpk
| Loški potok = žpk Bojan Traven xžpk
| Lučine = izž Poljane nad Škofjo Loko xizž
| Mavčiče = žpk Janez Šavs xžpk
| Mekinje = žpk Pavel Pibernik xžpk
| Mengeš = žpk Marko Košir xžpk
| Moravče = žpk Kancijan Čižman xžpk dhp Ivan Povšnar xdhp
| Mošnje = žpk Milan Kadunc xžpk
| Motnik = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Naklo = žpk Ivan Jagodic xžpk
| Nevlje = žpk Janez Miklič xžpk
| Notranje Gorice = izž Brezovica xizž
| Nova Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Ovsiše = izž Ljubno xizž
| Peče = izž Moravče xizž
| Pirniče = žpk Blaž Jezeršek xžpk
| Planina pri Rakeku = žpk Franc Maček xžpk dhp Dragan Adam xdhp
| Podbrezje = žpk Mihael Lavrinec xžpk
| Podlipa = žpk Ladimir Jaksetič xžpk
| Polhov Gradec = žpk Bogdan Oražem xžpk dhp Blaž Gregorc xdhp
| Polica = izž Grosuplje xizž
| Poljane nad Škofjo Loko = žpk [[Jože Plut]] xžpk dhp Franc Mihelčič xdhp
| Polšnik = izž Litija xizž
| Preddvor = žpk Pavel Okoliš xžpk
| Predoslje = žpk Janez Jenko xžpk
| Preserje = žpk Jože Treven xžpk
| Preska = žpk Jure Koželj xžpk dhp Peter Stele xdhp
| Prežganje = žpk Janez Ferlež xžpk
| Primskovo na Dolenjskem = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Radeče = žpk Miro Bergelj xžpk
| Radomlje = žpk Janez Jarc xžpk
| Radovljica = žpk Andrej Župan xžpk
| Rakek = žpk Janez Šket xžpk
| Rakitna = kpl Gregor Rogelj xkpl
| Rateče - Planica = izž Kranjska Gora xizž
| Reteče = izž Škofja Loka - Suha xizž
| Ribnica = žpk Anton Berčan xžpk kpl Tadej Pagon xkpl dhp Anton Dobrovoljc xdhp
| Ribno = izž Bled xizž
| Rob = izž Velike Lašče xizž
| Rova = izž Radomlje xizž
| Rovte = žpk Jernej Marenk xžpk
| Sava = izž Litija xizž
| Sela pri Kamniku = izž Šmartno v Tuhinju xizž
| Selca = žpk Damjan Prošt xžpk dhp Aleksander Urek xdhp
| Smlednik = žpk David Jensterle xžpk
| Sodražica = žpk Franc Bizjak xžpk dhp Aleš Pečavar xdhp
| Sora = žpk Jože Čuk xžpk dhp Anton Česen xdhp
| Sorica = žpk Mirko Turk xžpk
| Sostro = žpk Aleš Tomašević xžpk dhp Franc Miklič xdhp
| Srednja vas v Bohinju = žpk Gašper Kočan xžpk
| Stara Loka = žpk Janez Potisek xžpk
| Stara Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Stari Trg pri Ložu = žpk Blaž Dobravec xžpk
| Stična = žpk Branko Petauer xžpk
| Stranje = žpk Gregor Šturm xžpk
| Struge = upr Marinko Bilandžić xupr
| Sveti Duh pri Škofji Loki = žpk Franci Alič
| Sveta gora = izž Kisovec xizž
| Sv. Gregor = žpk Andrej Mulej xžpk
| Sv. Helena - Dolsko = žpk Primož Meglič xžpk
| Sveti Jakob ob Savi = žpk Matej Užmah xžpk
| Sv. Katarina - Topol = izž Sora xizž
| Sv. Križ nad Jesenicami = izž Jesenice xizž
| Sv. Lenart = izž Selca xizž
| Sveta Planina = izž Zagorje ob Savi xizž
| Sv. Trojica nad Cerknico = izž Bloke xizž
| Sv. Vid nad Cerknico = izž Bloke xizž dhp Simon Onušič xdhp
| Svibno = žpk Janez Jasenc xžpk
| Šenčur = žpk Urban Kokalj xžpk dhp Janez Modic,&lt;br&gt;Tomaž Nagode,&lt;br&gt;Andrej Pirš xdhp
| Šentgotard = izž Blagovica xizž
| Šentjošt nad Horjulom = žpk Franc Kadunc xžpk
| Šentjurij - Podkum = izž Svibno xizž
| Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic xupr
| Šentlambert = izž Kisovec xizž
| Šentožbolt = izž Blagovica xizž
| Šenturška Gora = izž Cerklje na Gorenjskem xizž
| Šentvid pri Stični = žpk Izidor Grošelj xžpk kpl Aljaž Kraševec xkpl
| Škocjan pri Turjaku = izž Št. Jurij pri Grosupljem xizž
| Škofja Loka = žpk Andrej Ojstrež xžpk dhp Anton Fajdiga xdhp
| Škofja Loka - Suha = žpk Branko Potočnik xžpk
| Škofljica = žpk Jože Tominc xžpk
| Šmarca - Duplica = žpk Janez Gerčar xžpk
| Šmarje - Sap = žpk Bojan Korošak xžpk
| Šmartno pod Šmarno goro = žpk Anton Perčič xžpk
| Šmartno pri Litiji = žpk Marko Mohor Stegnar xžpk dhp [[Roman Globokar]],&lt;br&gt;Vinko Malovrh xdhp
| Šmartno v Tuhinju = žpk Edi Strouhal xžpk
| Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Štanga = izž Prežganje xizž
| Tomišelj = žpk Frančišek Jerant xžpk
| Trata - Gorenja vas = žpk Marjan Lampret xžpk dhp Simon Fortuna,&lt;br&gt;Jakob Kralj xdhp
| Trboje = izž Smlednik xizž
| Trstenik = žpk Franc Brečko xžpk dhp Janez Drnovšek,&lt;br&gt;Vinko Štrucelj xdhp
| Trzin = žpk Boštjan Guček xžpk dhp [[Bogdan Dolenc]] xdhp
| Tržič = žpk Tomaž Prelovšek xžpk
| Tržič - Bistrica = žpk Roman Kušar xžpk
| Tunjice = izž Kamnik xizž
| Turjak = izž Škocjan pri Turjaku xizž
| Unec = izž Rakek xizž
| Vače = žpk Peter Bregar xžpk
| Velesovo = žpk Slavko Kalan xžpk
| Velike Lašče = žpk Luka Demšar xžpk
| Velike Poljane = izž Ribnica xizž
| Vir = žpk Vito Urbanija xžpk
| Višnja Gora = žpk Janez Avsenik xžpk
| Vodice = žpk France Mervar xžpk dhp Alojzij Golob,&lt;br&gt;[[Marijan Peklaj]],&lt;br&gt;Peter Slevec xdhp
| Vranja Peč = izž Homec xizž
| Vrh Svetih Treh Kraljev = izž Rovte xizž
| Vrhnika = žpk Mohor Rihtaršič xžpk kpl Matija Golob xkpl
| Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = žpk Ivan Povšnar xžpk
| Zagorje ob Savi = žpk Maksimiljan Tušak xžpk dhp Andrej Rovšek,&lt;br&gt;Alojz Snoj xdhp
| Zali Log = izž Železniki xizž
| Zaplana = izž Vrhnika xizž
| Zapoge = izž Vodice xizž
| Zasip = žpk Matija Selan xžpk
| Zgornji Tuhinj = žpk Nikolaj Štolcar xžpk dhp Matjaž Celarc xdhp
| Zlato Polje = izž Brdo xizž
| Žabnica = izž Sv. Duh pri Škofji Loki xizž
| Žalna = žpk Andrej Šink xžpk
| Železniki = žpk Tine Skok xžpk dhp Martin Zlobko xdhp
| Želimlje = žpk Anton Lipar xžpk
| Žiri = žpk Andrej Jemec xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu))
--&gt;
| Brezno = dhp [[Vinko Potočnik]] xdhp
| Cirkovce = žpk Janko Strašek xžpk
| Čadram - Oplotnica = žpk Davorin Vreča xžpk
| Črešnjevec = žpk Tomislav Šantak xžpk
| Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek xupr
| Črneče = žpk Franc Kraner xžpk
| Dornava = žpk Slavko Stermšek xžpk
| Dravograd = žpk Igor Glasenčnik xžpk
| Fram = žpk 
| Gornja Sveta Kungota = žpk 
| Hajdina = žpk Marijan Fesel xžpk
| Hoče = žpk Alojz Petrič xžpk dhp Marjan Banič xdhp
| Jarenina = žpk 
| Javorje = žpk 
| Jernej nad Muto = žpk 
| Kamnica = žpk Bernard Geršak xžpk
| Kapla na Kozjaku = žpk Jože Motaln xžpk
| Kebelj = žpk 
| Kidričevo = žpk Anton Pačnik xžpk
| Kog = žpk Janez Mohorič xžpk
| Koprivna = žpk 
| Kotlje = žpk 
| Laporje = žpk Franc Mlakar xžpk
| Lenart v Slovenskih goricah = žpk Marjan Pučko xžpk
| Libeliče = žpk 
| Limbuš = žpk Andrej Firbas xžpk
| Loče pri Poljčanah = žpk Jožef Brezovnik xžpk
| Lovrenc na Pohorju = žpk 
| Majšperk = žpk Janko Frangež xžpk
| Makole = žpk 
| Maribor - Brezje = žpk 
| Maribor - Košaki = žpk 
| Maribor - Radvanje = žpk 
| Maribor – Sveti Janez Bosko = žpk Marko Košnik xžpk dhp Rudi Tisel,&lt;br&gt;Tone Ciglar,&lt;br&gt;Jože Pozderec,&lt;br&gt;Drago Senčur xdhp
| Maribor – Sveti Janez Krstnik = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| Maribor – Sveti Jožef = žpk [[Stanislav Slatinek]] xžpk
| Maribor – Sveti križ = žpk Anton Majc xžpk
| Maribor – Sveta Magdalena = žpk Franc Kejžar xžpk dhp Janez Perčič,&lt;br&gt;Janez Sraka,&lt;br&gt;[[Vital Vider]]
| Maribor – Sveta Marija = žpk Krizostom Komar xžpk kpl Franci Kovše,&lt;br&gt;Rafael Slejko xkpl dhp Boris Markež,&lt;br&gt;Damijan Vračko xdhp
| Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = žpk Stanko Praznik xžpk
| Maribor – Sveto rešnje telo = žpk Franček Bertolini xžpk dhp David Pahor xdhp
| Maribor - Tezno = kpl Sebastijan Tišler xkpl
| Marija Snežna = žpk Boštjan Lenart xžpk
| Mežica = žpk Jože Hrastnik xžpk
| Muta = žpk Ivan Hočevar xžpk
| Negova = žpk 
| Ojstrica = žpk 
| Ormož = žpk 
| Pameče = žpk 
| Pernice = žpk 
| Pesnica = žpk 
| Podgorje pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Polenšak = žpk 
| Poljčane = žpk Štefan Hodnik xžpk
| Prevalje = žpk Franc Brglez xžpk
| Prihova = žpk [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] xžpk
| Ptuj – Sveti Jurij = žpk 
| Ptuj – Sveti Ožbalt = žpk 
| Ptuj – Sveti Peter in Pavel = žpk Andrej Feguš xžpk dhp Matei Sentes,&lt;br&gt;Andrej Sotler,&lt;br&gt;Marijan Cafuta,&lt;br&gt;Janko Gašparič,&lt;br&gt;Danilo Holc,&lt;br&gt;Milan Kos,&lt;br&gt;Franc Meško,&lt;br&gt;Marjan Vogrin xdhp
| Ptujska Gora = žpk Toni Brinjovc xžpk dhp Andrej Mohorčič,&lt;br&gt;Emil Križan,&lt;br&gt;Janez Kurbus xdhp
| Rače = žpk Robert Emeršič xžpk
| Radlje ob Dravi = žpk Jože Poljanšek xžpk dhp Marjan Kranjc xdhp
| Ravne na Koroškem = žpk Edvard Vajda xžpk dhp Jure Sojč xdhp
| Razbor pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Remšnik = žpk 
| Ribnica na Pohorju = žpk Fredi Mlinarič xžpk
| Ruše = žpk Robert Senčar xžpk
| Sele pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Selnica ob Dravi = žpk Franc Pečnik xžpk kpl Jože Urbanič xkpl
| Skomarje = žpk 
| Slivnica pri Mariboru = žpk Jože Šömen xžpk
| Slovenj Gradec = žpk Simon Potnik xžpk dhp Marko Drevenšek,&lt;br&gt;Damjan Mlinarič,&lt;br&gt;Ernest Berložnik xdhp
| Slovenska Bistrica = žpk Jani Družovec xžpk
| Slovenske Konjice = žpk Jože Vogrin xžpk dhp Anton Furar xdhp
| Spodnja Polskava = žpk 
| Spodnja Sveta Kungota = žpk 
| Središče ob Dravi = žpk Jože Urbanija xžpk
| Stari trg pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Stoperce = žpk 
| Stranice = žpk 
| Strojna = žpk 
| Studenice = žpk 
| Svečina = žpk Branko Maček xžpk
| Sveta Ana v Slovenskih goricah = žpk Anton Fras xžpk
| Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = žpk 
| Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec xupr
| Sveti Anton na Pohorju = žpk 
| Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič xupr
| Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = žpk 
| Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek xupr
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = žpk Marjan Rola xžpk
| Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = žpk 
| Sveti Danijel nad Prevaljami = žpk 
| Sveti Duh na Ostrem vrhu = žpk 
| Sv. Florijan v Doliču = žpk Mirko Horvat xžpk
| Sv. Jakob v Slovenskih goricah = žpk Marko Veršič xžpk
| Sveti Jernej pri Ločah = žpk 
| Sv. Jurij ob Pesnici = žpk 
| Sveti Jurij v Slovenskih goricah = žpk Janko Görgner xžpk
| Sveti Križ nad Mariborom = žpk 
| Sv. Kunigunda na Pohorju = žpk Stanko Krajnc xžpk
| Sv. Lenart - Podgorci = žpk Jože Šipoš xžpk
| Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič xupr
| Sv. Lovrenc na Dravskem polju = žpk Karel Pavlič xžpk
| Sv. Marija v Puščavi = žpk 
| Sv. Marjeta niže Ptuja = žpk Ivan Holobar xžpk
| Sv. Marjeta ob Pesnici = dhp Marjan Nemec xdhp
| Sv. Marko niže Ptuja = žpk Janez Maučec
| Sveti Martin na Pohorju = žpk Dejan Frangež xžpk xžpk
| Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = žpk Ivan Vodeb xžpk
| Sv. Miklavž ob Dravi = žpk 
| Sv. Miklavž pri Ormožu = žpk 
| Sv. Ožbalt ob Dravi = žpk 
| Sveti Peter na Kronski gori = žpk 
| Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan xupr
| Sveti Primož na Pohorju = žpk 
| Sv. Rupert v Slovenskih goricah = žpk Jože Muršec xžpk
| Sv. Tomaž = žpk Tomislav Roškarič xžpk
| Sv. Trojica - Podlehnik = žpk Jože Petek xžpk
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah = žpk 
| Sv. Urban - Destrnik = žpk Jože Škofič xžpk
| Sveti Venčesl = žpk 
| Sv. Vid nad Valdekom = žpk 
| Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak xupr dhp Benjamin Mlakar,&lt;br&gt;Vladimir Rufin Predikaka xdhp
| Svetinje = žpk Jože Rajnar
| Šentilj pod Turjakom = žpk Martin Tajnik xžpk
| Šentilj v Slovenskih goricah = žpk Igor Novak xžpk dhp Janko Babič xdhp
| Šentjanž na Dravskem polju - Starše = žpk 
| Šentjanž pri Dravogradu = žpk 
| Šmartno pri Slovenj Gradcu = žpk Franc Linasi xžpk
| Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Špitalič (Nadškofija Maribor) = žpk 
| Tinje = žpk 
| Trbonje = žpk 
| Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar xupr
| Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] xupr
| Vurberk = žpk [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] xžpk
| Vuzenica = žpk Tadej Legnar xžpk
| Zavrč = žpk Jože Pasičnjek xžpk
| Zgornja Polskava = žpk Marjan Ristič xžpk
| Zreče = žpk Peter Leskovar xžpk
| Žetale = žpk Ciril Čuš xžpk
| Žiče = žpk Marijan Veternik xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)
--&gt;
| Apače = žpk Janez Ferencek xžpk
| Bakovci = izž Murska Sobota xizž
| Beltinci = žpk Boris Bučko xžpk dhp Stanislav Koštric xdhp
| Bogojina = žpk Andrej Lažeta xžpk
| Cankova = izž Pečarovci xizž
| Cezanjevci = žpk Jože Kolmanko xžpk
| Črenšovci = upr Zoran Car xupr dhp Jože Gerič,&lt;br&gt;Jože Horvat xdhp
| Dobrovnik = žpk Simon Štihec xžpk
| Dokležovje = izž Beltinci xizž
| Dolenci = žpk Viljem Hribernik xžpk
| Gornja Radgona = žpk Franc Hozjan xžpk dhp Frančišek Horvat,&lt;br&gt;Stanislav Nežič xdhp
| Gornji Petrovci = izž Markovci xizž
| Grad = žpk Aljaž Baša xžpk
| Hotiza = žpk Viljem Kovač xžpk
| Kančevci = upr Milan Kvas xupr dhp Stane Bešter xdhp
| Kapela pri Radencih = žpk Frančišek Horvat xžpk
| Kobilje = žpk Lojze Ratnik xžpk
| Križevci pri Ljutomeru = žpk Štefan Vinkovič xžpk
| Kuzma = izž Grad xizž
| Lendava = žpk Martin Dolamič Konrad xžpk dhp [[Franc Režonja]] xdhp
| Ljutomer = žpk Goran Merica xžpk dhp Izidor Veleberi xdhp
| Mala Nedelja = žpk Srečko Fras xžpk
| Markovci = žpk Dejan Horvat xžpk
| Martjanci = izž Bogojina xizž
| Murska Sobota = žpk Goran Kuhar xžpk dhp Matjaž Muršič Klenar,&lt;br&gt;Luka Rajf xdhp
| Odranci = žpk [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] xžpk
| Pečarovci = žpk Ivan Kranjec xžpk
| Pertoča = žpk Jože Vinkovič xžpk
| Radenci = žpk Albert Bačar xžpk
| Razkrižje = žpk Franc Režonja xžpk
| Sv. Jurij ob Ščavnici = žpk Boštjan Ošlaj xžpk
| Sveti Jurij v Prekmurju = izž Grad xizž
| Tišina = izž Murska Sobota xizž
| Turnišče = žpk Marko Magdič xžpk dhp Stanislav Zver xdhp
| Velika Polana = izž Črenšovci xizž
| Veržej = žpk Milan Kavčnik xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71)
--&gt;
| Adlešiči = izž Vinica xizž
| Ajdovec = žpk Janez Zaletel xžpk
| Ambrus = žpk Uroš Švarc xžpk dhp [[Janez Gril]] xdhp
| Banja Loka = izž Fara pri Kočevju xizž
| Bela Cerkev = žpk Jože Nemanič xžpk
| Boštanj = žpk Andrej Golčnik xžpk
| Brusnice = žpk Anton Kerin xžpk
| Bučka = izž Škocjan pri Novem mestu xizž
| Cerklje ob Krki = žpk Andrej Pažur xžpk
| Čatež ob Savi = žpk [[Jože Pacek]] xžpk
| Čatež - Zaplaz = žpk Vicente Marcos Japelj
| Črmošnjice = izž Semič xizž
| Črnomelj = žpk Janez Žakelj xžpk kpl Janez Meglen xkpl
| Dobrnič = žpk Miloš Košir xžpk
| Dole pri Litiji = izž Sv. Križ - Gabrovka xizž
| Dragatuš = izž Črnomelj xizž
| Fara pri Kočevju = žpk Gregor Kunej xžpk
| Hinje = žpk Ciril Murn xžpk
| Kočevje = žpk Branko Jurejevčič xžpk dhp Anton Ferlic xdhp
| Kočevska Reka = izž Stara Cerkev xizž
| Kostanjevica na Krki = žpk Jože Miklavčič xžpk
| Krka = žpk Dejan Pavlin xžpk
| Krško = žpk Alfonz Grojzdek xžpk
| Leskovec pri Krškem = žpk Matej Gnidovec xžpk
| Metlika = žpk Primož Bertalanič xžpk dhp Jernej Nemanič xdhp
| Mirna = žpk Jože Milčinovič xžpk
| Mirna Peč = žpk Blaž Franko xžpk
| Mokronog = žpk Janez Zdešar xžpk
| Mozelj = izž Kočevje xizž xžpk
| Novo mesto – Kapitelj = žpk Klavdio Peterca xžpk
| Novo mesto – Sveti Janez = žpk Mitja Bulič xžpk
| Novo mesto – Sveti Lenart = žpk Gregor Kos xžpk kpl Tomaž Hočevar,&lt;br&gt;Peter Vrabec,&lt;br&gt;Marko Novak,&lt;br&gt;Niko Žvokelj xkpl
| Novo mesto - Šmihel = žpk Štefan Hosta xžpk dhp Igor Luzar xdhp
| Osilnica = izž Fara pri Kočevju xizž
| Podgrad (Škofija Novo mesto) = izž Stopiče xizž
| Podzemelj = žpk Peter Miroslavič xžpk
| Poljane - Dolenjske Toplice = izž Toplice xizž
| Prečna = izž Novo mesto - Sv. Janez xizž
| Preloka = izž Vinica xizž
| Radovica = izž Metlika xizž
| Raka = žpk Silvester Fabijan xžpk dhp Franc Levičar xdhp
| Sela pri Šumberku = izž Veliki Gaber xizž
| Semič = žpk Luka Zidanšek xžpk dhp Alojzij Rajk xdhp
| Sinji Vrh = izž Vinica xizž
| Soteska = izž Toplice xizž
| Stara Cerkev = žpk Sašo Kovač xžpk
| Stari trg ob Kolpi = žpk Jože Pavlakovič xžpk
| Stopiče = žpk Tadej Kersnič xžpk
| Studenec = izž Raka xizž
| Suhor = izž Metlika xizž
| Sveti Duh - Veliki Trn = žpk Marko Burger xžpk
| Sv. Križ - Gabrovka = žpk Roman Ivanetič xžpk
| Sv. Križ - Podbočje = žpk Damjan Štih xžpk dhp France Novak xdhp
| Šentjanž = žpk Janez Cevec xžpk
| Šentjernej = žpk Janez Rihtaršič xžpk dhp Anton Trpin,&lt;br&gt;Franjo Simončič xdhp
| Šentlovrenc = izž Trebnje xizž
| Šentrupert = žpk Jakob Trček xžpk
| Škocjan pri Novem mestu = žpk Anton Dular xžpk
| Šmarjeta = žpk Alfons Žibert xžpk
| Šmihel pri Žužemberku = izž Ambrus xizž
| Šentpeter - Otočec = žpk Jože Rački xžpk dhp Jakob Piletič xdhp
| Toplice = žpk Igor Stepan xžpk
| Trebelno = izž Mokronog xizž
| Trebnje = žpk Jože Pibernik xžpk dhp Slavko Kimovec,&lt;br&gt;Stanislav Škufca xdhp
| Tržišče = žpk Jože Kohek xžpk
| Vavta vas = žpk Tomaž Maras xžpk
| Velika Dolina = žpk Ludvik Žagar xžpk
| Veliki Gaber = žpk Janez Jeromen xžpk
| Vinica = žpk Anton Gnidovec xžpk
| Zagradec = izž Ambrus xizž
| Žužemberk = žpk Franc Vidmar xžpk
}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2nvbowh7wpt6g88at6gize1acmtn6wl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686541</id>
      <parentid>6686533</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6686541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32675" sha1="7k4bg702j4adqs5jy94g36fkc3ppt0a" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)
--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp
| Buče = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = žpk Viktor Ganc xžpk dhp Rafko Pinosa,&lt;br&gt;Anton Hribernik xdhp
| Celje – Sveta Cecilija = žpk Miroslav Pavšek xžpk dhp Jože Smukavec,&lt;br&gt;Marjan Potočnik,&lt;br&gt;[[Vinko Škafar]] xdhp
| Celje – Sveti Danijel = žpk Tadej Linasi xžpk dhp Marjan Jezernik xdhp
| Celje – Sveti Duh = žpk David Zagorc xžpk
| Celje – Sveti Jožef = žpk Marko Jeromel xžpk
| Črešnjice = žpk Vinko Kraljič xžpk dhp Janez Puhan xdhp
| Dobje pri Planini = izž Kalobje xizž
| Dobova = izž Bizeljsko xizž
| Dobrna = žpk Milan Strmšek xžpk
| Dol pri Hrastniku = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Dramlje = izž Ponikva xizž
| Frankolovo = žpk [[Branko Cestnik]] xžpk
| Galicija = izž Prebold xizž dhp Janko Cigala xdhp
| Gomilsko = žpk [[Martin Cirar]] xžpk
| Gornja Ponikva = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Silvo Šinkovec xdhp
| Gornji Grad = žpk Ivan Hrastnik xžpk
| Gotovlje = izž Žalec xizž
| Griže = izž Žalec xizž
| Hrastnik = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Jurklošter = izž Planina pri Sevnici xizž
| Kalobje = žpk Peter Orešnik xžpk
| Kapele pri Brežicah = izž Bizeljsko xizž
| Koprivnica = izž Brestanica xizž
| Kostrivnica = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Kozje = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Laško = žpk Rok Metličar xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Ljubečna = izž Šmartno v Rožni dolini xizž
| Ljubno ob Savinji = žpk Damjan Kejžar xžpk
| Loka pri Zidanem Mostu = žpk Gregor Majcen xžpk
| Luče ob Savinji = žpk Viki Košec xžpk kpl [[Karel Gržan]] xkpl
| Marija Reka = izž Prebold xizž
| Marija Širje = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Mozirje = žpk Luka Mihevc xžpk
| Nazarje = žpk Andraž Arko xžpk dhp Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk xdhp
| Nova Cerkev = žpk Alojz Vicman xžpk
| Nova Štifta = izž Gornji Grad xizž
| Olimje = žpk Martin Gašparič xžpk dhp Ernest Benko,&lt;br&gt;Jože Lampret,&lt;br&gt;Jože Strojin xdhp
| Petrovče = žpk Ivan Arzenšek xžpk vkr Drago Ferencek xvkr dhp Anton Šeruga xdhp
| Pilštanj = žpk Jože Hribernik xžpk
| Pišece = izž Brežice xizž
| Planina pri Sevnici = žpk Jože Vengust xžpk dhp Jože Jevšnik xdhp
| Podčetrtek = žpk Boris Tibaut xžpk
| Podsreda = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Alojz Weingerl xdhp
| Polje ob Sotli = izž Podčetrtek xizž
| Polzela = žpk Urban Lesjak xžpk
| Ponikva = žpk Jožef Planinc xžpk
| Prebold = žpk Srečko Hren xžpk
| Prevorje = izž Slivnica pri Celju xizž
| Radmirje = izž Gornji Grad xizž
| Razbor pod Lisco = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Rečica ob Savinji = žpk Vinko Čonč xžpk
| Rogaška Slatina = žpk Jože Vehovar xžpk dhp Andrej Zrim xdhp
| Rogatec = žpk Andrej Grobelnik xžpk
| Senovo = izž Brestanica xizž
| Sevnica = žpk Branko Balažic xžpk dhp Štefan Vozlič,&lt;br&gt;Ivan Turk xdhp
| Sladka Gora = izž Šmarje pri Jelšah xizž vkr Vili Lovše xvkr
| Slivnica pri Celju = žpk Marko Šraml xžpk
| Solčava = izž Luče xizž
| Sromlje = izž Brežice xizž
| Sveti Andraž nad Polzelo = izž Polzela xizž
| Sveta Ema = izž Podčetrtek xizž
| Sv. Florijan ob Boču = izž Rogaška SLatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Sv. Jedert nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž
| Sv. Jošt na Kozjaku = izž Dobrna xizž
| Sv. Jurij ob Taboru = izž Gomilsko xizž dhp Alojz Pirnat xdhp
| Sveti Lenart nad Laškim = žpk Iztok Hanžič xžpk
| Sv. Lovrenc nad Štorami = izž Teharje xizž dhp Stanko Gajšek xdhp
| Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = žpk Klemen Jager xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Miklavž nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Peter na Kristan Vrhu = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Sv. Peter pod Svetimi gorami = žpk Janez Furman xžpk
| Sv. Rok ob Sotli = izž Rogatec xizž
| Sv. Rupert nad Laškim = izž Sv. Lenart nad Laškim xizž
| Sv. Štefan = izž Šentvid pri Grobelnem xizž
| Sv. Vid pri Planini = izž Kalobje xizž
| Svetina = izž Črešnjice xizž
| Šempeter v Savinjski dolini = žpk Mirko Škoflek xžpk
| Šentjanž na Vinski Gori = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Anton Krašovec xdhp
| Šentjur = žpk Mitja Markovič xžpk
| Šentvid pri Grobelnem = žpk Janez Nenad xžpk
| Šmarje pri Jelšah = žpk Damjan Ratajc xžpk dhp Franc Zorec,&lt;br&gt;Janez Zupanc xdhp
| Šmartno ob Dreti = žpk Janez Cerar xžpk
| Šmartno ob Paki = žpk Ivan Nepret xžpk
| Šmartno v Rožni dolini = žpk Janko Ivančič xžpk
| Šmihel nad Mozirjem = izž Mozirje xizž
| Šoštanj = žpk Jože Pribožič xžpk
| Šentilj pri Velenju = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Teharje = žpk Miha Herman xžpk
| Trbovlje – Sveta Marija = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Trbovlje – Sveti Martin = žpk [[Matej Dečman]] xžpk
| Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveta Marija = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveti Martin = žpk Janko Rezar xžpk vkr Janez Turinek xvkr dhp Jožef Škrinjar,&lt;br&gt;Roman Travar xdhp
| Videm - Krško = žpk Alojz Kačičnik xžpk
| Vitanje = izž Nova Cerkev xizž dhp Jože Kovačec xdhp
| Vojnik = žpk Anton Perger xžpk
| Vransko = žpk Jože Turinek xžpk
| Zabukovje = izž Sevnica xizž
| Zagorje (Škofija Celje) = izž Pilštanj xizž
| Zavodnje = izž Šoštanj xizž
| Zdole = izž Videm - Krško xizž
| Zibika = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Žalec = žpk Vlado Bizjak xžpk vkr Ivan Šelih xvkr
| Žusem = izž Slivnica pri Celju xizž
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)
--&gt;
| Ajdovščina = žpk 
| Ankaran = žpk 
| Batuje = žpk 
| Bertoki = žpk 
| Biljana = žpk 
| Bilje = žpk 
| Bovec = žpk 
| Branik = žpk 
| Budanje = žpk 
| Bukovica = žpk 
| Cerkno = žpk 
| Col = žpk 
| Črni Vrh nad Idrijo = žpk 
| Črniče = žpk 
| Dekani = žpk 
| Deskle = žpk 
| Divača = žpk 
| Dornberk = žpk 
| Drežnica = žpk 
| Dutovlje = žpk 
| Goče = žpk 
| Godovič = žpk 
| Grgar = žpk 
| Hrenovice = žpk 
| Hrpelje - Kozina = žpk 
| Hrušica = žpk 
| Idrija = žpk 
| Ilirska Bistrica = žpk 
| Izola = žpk 
| Jelšane = žpk 
| Kamnje = žpk 
| Kanal = žpk 
| Knežak = žpk 
| Kobarid = žpk 
| Kojsko = žpk 
| Komen = žpk 
| Koper – Marijino vnebovzetje = žpk 
| Koper – Sveti Marko = žpk 
| Korte = žpk 
| Kostanjevica na Krasu = žpk 
| Košana = žpk 
| Krkavče = žpk 
| Kromberk = žpk 
| Ledine = žpk 
| Levpa = žpk 
| Lokavec = žpk 
| Lokev = žpk 
| Lucija = žpk 
| Marezige = žpk 
| Matenja vas = žpk 
| Miren = žpk 
| Most na Soči = žpk 
| Nova Gorica = žpk 
| Nova Gorica – Kapela = žpk 
| Opatje selo = žpk 
| Osek = žpk 
| Otlica = žpk 
| Piran = žpk 
| Pivka = žpk 
| Planina = žpk 
| Podbrdo = žpk 
| Podgrad (Škofija Koper) = žpk 
| Podgraje = žpk 
| Podkraj = žpk 
| Podnanos = žpk 
| Portorož = žpk 
| Postojna = žpk 
| Predloka = žpk 
| Prvačina = žpk 
| Renče = žpk 
| Sečovlje = žpk 
| Senožeče = žpk 
| Sežana = žpk 
| Slavina = žpk 
| Sočerga = žpk 
| Solkan = žpk 
| Spodnja Idrija = žpk 
| Strunjan = žpk 
| Studeno = žpk 
| Sveti Anton (Škofija Koper) = žpk 
| Šempas = žpk 
| Šempeter pri Gorici = žpk 
| Šentviška Gora = žpk 
| Škofije = žpk 
| Šlovrenc = žpk 
| Šmarje pri Kopru = žpk 
| Šmihel = žpk 
| Štanjel = žpk 
| Šturje = žpk 
| Tolmin = žpk 
| Tomaj = žpk 
| Trnje = žpk 
| Vipava = žpk 
| Vipavski Križ = žpk 
| Vogrsko = žpk 
| Volče = žpk 
| Vreme = žpk 
| Vrhpolje (Škofija Koper) = žpk 
| Vrtojba = žpk 
| Zagorje (Škofija Koper) = žpk 
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu))
--&gt;
| Babno Polje = izž Stari trg pri Ložu xizž
| Begunje na Gorenjskem = žpk Matjaž Ambrožič xžpk
| Begunje pri Cerknici = izž Cerknica xizž
| Besnica = žpk [[Igor Jereb]] xžpk
| Bevke = izž Vrhnika xizž
| Blagovica = žpk Karel Markuš xžpk
| Bled = žpk Janez Ferkolj xžpk dhp [[Anton Štrukelj]],&lt;br&gt;Matija Selan xdhp
| Bloke = žpk Simon Virant xžpk
| Bohinjska Bela = izž Bled xizž
| Bohinjska Bistrica = žpk Janez Kapistran Burja
| Borovnica = žpk Janez Šilar xžpk
| Brdo = žpk Bernard Rožman xžpk dhp Gregor Luštrek xdhp
| Breznica = žpk Matej Rus xžpk
| Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = žpk Jožef Poje
| Bukovščica = izž Selca xizž
| Cerklje na Gorenjskem = žpk Martin Leban xžpk kpl Matjaž Venta xkpl dhp Marko Čižman,&lt;br&gt;Lucijan Potočnik xdhp
| Cerknica = žpk Grega Valič xžpk kpl Aleksander Osojnik,&lt;br&gt;Janez Žerovnik xkpl dhp Jože Zabret xdhp
| Čemšenik = izž Izlake xizž
| Češnjice = izž Brdo xizž
| Črni Vrh = izž Polhov Gradec xizž
| Davča = izž Sorica xizž
| Dob = žpk Jure Ferlež xžpk
| Dobovec = izž Zagorje ob Savi xizž
| Dobrava = izž Kamna Gorica xizž
| Dobrepolje – Videm = žpk Franc Škulj xžpk kpl Marinko Bilandžić xkpl
| Dobrova = žpk Janez Kvaternik xžpk
| Dol pri Ljubljani = žpk Alojzij Grebenc
| Dolenja vas = izž Ribnica xizž
| Dolnji Logatec = žpk Janez Kompare xžpk dhp Rafał Andrzej Kędzierski xdhp
| Domžale = žpk Klemen Svetelj xžpk dhp Andrej Svete xdhp
| Dovje = izž Jesenice xizž
| Draga = izž Loški potok xizž
| Dražgoše = izž Železniki xizž
| Duplje = izž Tržič - Bistrica xizž
| Golo = izž Ig xizž
| Gora pri Sodražici = izž Sodražica xizž
| Goriče = izž Trstenik xizž
| Gorje = žpk Slavko Judež xžpk
| Gornji Logatec = žpk Dušan Kožuh xžpk
| Gozd = izž Mekinje xizž
| Grahovo = žpk Aleksander Osojnik xžpk
| Grosuplje = žpk Martin Golob xžpk dhp Blaž Zorko xdhp
| Homec = žpk Tadej Ložar xžpk
| Horjul = žpk Janez Smrekar xžpk
| Hotedršica = izž Planina pri Rakeku xizž
| Hotič = izž Kresnice xizž
| Ig = žpk Janez Pavel Šuštar xžpk dhp Anton Košir,&lt;br&gt;Ivo Kožuh xdhp
| Ihan = žpk Andrej Marko Poznič xžpk
| Ivančna Gorica = žpk Jurij Zadnik xžpk
| Izlake = žpk Janez Mihelčič xžpk
| Janče = izž Prežganje xizž
| Jarše = žpk Matjaž Križnar xžpk
| Javor = izž Sostro xizž
| Javorje nad Škofjo Loko = žpk Ciril Istenič xžpk
| Javorje pri Litiji = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Jesenice = žpk Tilen Oberwalder Zupanc xžpk dhp Peter Nastran xdhp
| Jezersko = žpk Franc Klopčič xžpk
| Kamna Gorica = izž Lesce xizž
| Kamnik = žpk [[Matej Nastran]] xžpk dhp France Urbanija xdhp
| Kisovec = žpk Janez Mrak xžpk
| Kokra = izž Preddvor xizž
| Kokrica = žpk Jože Klun xžpk
| Kolovrat = izž Vače xizž
| Komenda = žpk Cristian Balint xžpk
| Kopanj = žpk Janez Kebe  xžpk
| Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek xupr
| Koroška Bela = žpk Peter Nastran xžpk
| Kovor = žpk Ivan Potrebuješ xžpk
| Kranj = žpk Andrej Naglič xžpk dhp Vincenc Podbevšek xdhp
| Kranj - Drulovka/Breg = izž Kranj - Šmartin xizž dhp Janez Zupanc xdhp
| Kranj - Primskovo = žpk Sebastijan Cerk xžpk dhp Bojan Likar xdhp
| Kranj - Šmartin = žpk Bojan Likar xžpk
| Kranj - Zlato Polje = žpk Erik Švigelj xžpk
| Kranjska Gora = žpk Janez Šimenc xžpk
| Krašnja = izž Brdo xizž
| Kresnice = žpk Božidar Ogrinc xžpk
| Križe = žpk Rok Pogačnik xžpk
| Kropa = žpk Viktor Primožič xžpk
| Lesce = žpk Marko Avsenik xžpk
| Leskovica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Leše = izž Tržič - Bistrica xizž
| Lipoglav = izž Grosuplje xizž
| Litija = žpk Marko Mrlak xžpk dhp Marko Pajk xdhp
| Ljubljana - Barje = izž Ljubljana - Rakovnik xizž
| Ljubljana Bežigrad = dhp Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;Regalat Razbočan,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Črnuče = žpk Stanko Štefanič xžpk dhp Gregor Bregar xdhp
| Ljubljana - Dravlje = žpk Egon Hriberšek xžpk kpl Marko Pavlič xkpl
| Ljubljana - Fužine = izž Ljubljana - Moste xizž
| Ljubljana - Ježica = žpk Sebastjan Likar xžpk
| Ljubljana - Kašelj/Zalog = žpk Andrzej Maksymilian Gósek xžpk
| Ljubljana - Kodeljevo = žpk Herman Gregorič xžpk dhp Slavko Pajk xdhp
| Ljubljana - Koseze = žpk Igor Dolinšek xžpk
| Ljubljana – Marijino oznanjenje = žpk Pavle Jakop xžpk kpl Vid Lisjak,&lt;br&gt;Janez Papa xkpl dhp [[Christian Gostečnik]],&lt;br&gt;[[Edvard Kovač]],&lt;br&gt;Janko Žagar xdhp
| Ljubljana - Moste = žpk Simon Kvaternik xžpk
| Ljubljana - Podutik = žpk Jože Stržaj xžpk
| Ljubljana - Polje = žpk Janez Bernot xžpk dhp Jožef Drolc xdhp
| Ljubljana - Rakovnik = žpk Jože Brečko xžpk kpl Janez Suhoveršnik xkpl dhp Klemen Balažič xdhp
| Ljubljana - Rudnik = žpk Alojzij Zupan xžpk dhp Jure Babnik xdhp
| Ljubljana - Stožice = žpk Miran Kelvišar xžpk
| Ljubljana – Sv. Jakob = žpk Tomaž Mikuš xžpk
| Ljubljana – Sveti križ = žpk Peter Možina xžpk dhp Gregor Gorenc xdhp
| Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| Ljubljana – Sv. Peter = žpk Zdravko Žagar xžpk
| Ljubljana – Sv. Trojica = izž Ljubljana - Marijino oznanjenje xizž
| Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk xupr dhp Jože Hauptman xdhp
| Ljubljana - Šiška = žpk Ambrož Mušič xžpk dhp Silvin Krajnc,&lt;br&gt;Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Šmartno ob Savi = izž Sv. Jakob ob Savi xizž
| Ljubljana - Štepanja vas = žpk Matej Štravs xžpk dhp Jaroslav Knežević,&lt;br&gt;Luka Modic,&lt;br&gt;Klemen Verdev xdhp
| Ljubljana Trnovo = žpk Anton Kompare xžpk
| Ljubljana - Vič = žpk Marjan Čuden xžpk kpl Anton Jerman xkpl dhp Zdravko Jakop xdhp
| Ljubljana - Zadobrova = izž Ljubljana - Kašelj/Zalog xizž
| Ljubno = žpk Jože Tomšič xžpk
| Lom (Nadškofija Ljubljana) = žpk Silvo Novak xžpk
| Loški potok = žpk Bojan Traven xžpk
| Lučine = izž Poljane nad Škofjo Loko xizž
| Mavčiče = žpk Janez Šavs xžpk
| Mekinje = žpk Pavel Pibernik xžpk
| Mengeš = žpk Marko Košir xžpk
| Moravče = žpk Kancijan Čižman xžpk dhp Ivan Povšnar xdhp
| Mošnje = žpk Milan Kadunc xžpk
| Motnik = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Naklo = žpk Ivan Jagodic xžpk
| Nevlje = žpk Janez Miklič xžpk
| Notranje Gorice = izž Brezovica xizž
| Nova Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Ovsiše = izž Ljubno xizž
| Peče = izž Moravče xizž
| Pirniče = žpk Blaž Jezeršek xžpk
| Planina pri Rakeku = žpk Franc Maček xžpk dhp Dragan Adam xdhp
| Podbrezje = žpk Mihael Lavrinec xžpk
| Podlipa = žpk Ladimir Jaksetič xžpk
| Polhov Gradec = žpk Bogdan Oražem xžpk dhp Blaž Gregorc xdhp
| Polica = izž Grosuplje xizž
| Poljane nad Škofjo Loko = žpk [[Jože Plut]] xžpk dhp Franc Mihelčič xdhp
| Polšnik = izž Litija xizž
| Preddvor = žpk Pavel Okoliš xžpk
| Predoslje = žpk Janez Jenko xžpk
| Preserje = žpk Jože Treven xžpk
| Preska = žpk Jure Koželj xžpk dhp Peter Stele xdhp
| Prežganje = žpk Janez Ferlež xžpk
| Primskovo na Dolenjskem = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Radeče = žpk Miro Bergelj xžpk
| Radomlje = žpk Janez Jarc xžpk
| Radovljica = žpk Andrej Župan xžpk
| Rakek = žpk Janez Šket xžpk
| Rakitna = kpl Gregor Rogelj xkpl
| Rateče - Planica = izž Kranjska Gora xizž
| Reteče = izž Škofja Loka - Suha xizž
| Ribnica = žpk Anton Berčan xžpk kpl Tadej Pagon xkpl dhp Anton Dobrovoljc xdhp
| Ribno = izž Bled xizž
| Rob = izž Velike Lašče xizž
| Rova = izž Radomlje xizž
| Rovte = žpk Jernej Marenk xžpk
| Sava = izž Litija xizž
| Sela pri Kamniku = izž Šmartno v Tuhinju xizž
| Selca = žpk Damjan Prošt xžpk dhp Aleksander Urek xdhp
| Smlednik = žpk David Jensterle xžpk
| Sodražica = žpk Franc Bizjak xžpk dhp Aleš Pečavar xdhp
| Sora = žpk Jože Čuk xžpk dhp Anton Česen xdhp
| Sorica = žpk Mirko Turk xžpk
| Sostro = žpk Aleš Tomašević xžpk dhp Franc Miklič xdhp
| Srednja vas v Bohinju = žpk Gašper Kočan xžpk
| Stara Loka = žpk Janez Potisek xžpk
| Stara Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Stari Trg pri Ložu = žpk Blaž Dobravec xžpk
| Stična = žpk Branko Petauer xžpk
| Stranje = žpk Gregor Šturm xžpk
| Struge = upr Marinko Bilandžić xupr
| Sveti Duh pri Škofji Loki = žpk Franci Alič
| Sveta gora = izž Kisovec xizž
| Sv. Gregor = žpk Andrej Mulej xžpk
| Sv. Helena - Dolsko = žpk Primož Meglič xžpk
| Sveti Jakob ob Savi = žpk Matej Užmah xžpk
| Sv. Katarina - Topol = izž Sora xizž
| Sv. Križ nad Jesenicami = izž Jesenice xizž
| Sv. Lenart = izž Selca xizž
| Sveta Planina = izž Zagorje ob Savi xizž
| Sv. Trojica nad Cerknico = izž Bloke xizž
| Sv. Vid nad Cerknico = izž Bloke xizž dhp Simon Onušič xdhp
| Svibno = žpk Janez Jasenc xžpk
| Šenčur = žpk Urban Kokalj xžpk dhp Janez Modic,&lt;br&gt;Tomaž Nagode,&lt;br&gt;Andrej Pirš xdhp
| Šentgotard = izž Blagovica xizž
| Šentjošt nad Horjulom = žpk Franc Kadunc xžpk
| Šentjurij - Podkum = izž Svibno xizž
| Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic xupr
| Šentlambert = izž Kisovec xizž
| Šentožbolt = izž Blagovica xizž
| Šenturška Gora = izž Cerklje na Gorenjskem xizž
| Šentvid pri Stični = žpk Izidor Grošelj xžpk kpl Aljaž Kraševec xkpl
| Škocjan pri Turjaku = izž Št. Jurij pri Grosupljem xizž
| Škofja Loka = žpk Andrej Ojstrež xžpk dhp Anton Fajdiga xdhp
| Škofja Loka - Suha = žpk Branko Potočnik xžpk
| Škofljica = žpk Jože Tominc xžpk
| Šmarca - Duplica = žpk Janez Gerčar xžpk
| Šmarje - Sap = žpk Bojan Korošak xžpk
| Šmartno pod Šmarno goro = žpk Anton Perčič xžpk
| Šmartno pri Litiji = žpk Marko Mohor Stegnar xžpk dhp [[Roman Globokar]],&lt;br&gt;Vinko Malovrh xdhp
| Šmartno v Tuhinju = žpk Edi Strouhal xžpk
| Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Štanga = izž Prežganje xizž
| Tomišelj = žpk Frančišek Jerant xžpk
| Trata - Gorenja vas = žpk Marjan Lampret xžpk dhp Simon Fortuna,&lt;br&gt;Jakob Kralj xdhp
| Trboje = izž Smlednik xizž
| Trstenik = žpk Franc Brečko xžpk dhp Janez Drnovšek,&lt;br&gt;Vinko Štrucelj xdhp
| Trzin = žpk Boštjan Guček xžpk dhp [[Bogdan Dolenc]] xdhp
| Tržič = žpk Tomaž Prelovšek xžpk
| Tržič - Bistrica = žpk Roman Kušar xžpk
| Tunjice = izž Kamnik xizž
| Turjak = izž Škocjan pri Turjaku xizž
| Unec = izž Rakek xizž
| Vače = žpk Peter Bregar xžpk
| Velesovo = žpk Slavko Kalan xžpk
| Velike Lašče = žpk Luka Demšar xžpk
| Velike Poljane = izž Ribnica xizž
| Vir = žpk Vito Urbanija xžpk
| Višnja Gora = žpk Janez Avsenik xžpk
| Vodice = žpk France Mervar xžpk dhp Alojzij Golob,&lt;br&gt;[[Marijan Peklaj]],&lt;br&gt;Peter Slevec xdhp
| Vranja Peč = izž Homec xizž
| Vrh Svetih Treh Kraljev = izž Rovte xizž
| Vrhnika = žpk Mohor Rihtaršič xžpk kpl Matija Golob xkpl
| Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = žpk Ivan Povšnar xžpk
| Zagorje ob Savi = žpk Maksimiljan Tušak xžpk dhp Andrej Rovšek,&lt;br&gt;Alojz Snoj xdhp
| Zali Log = izž Železniki xizž
| Zaplana = izž Vrhnika xizž
| Zapoge = izž Vodice xizž
| Zasip = žpk Matija Selan xžpk
| Zgornji Tuhinj = žpk Nikolaj Štolcar xžpk dhp Matjaž Celarc xdhp
| Zlato Polje = izž Brdo xizž
| Žabnica = izž Sv. Duh pri Škofji Loki xizž
| Žalna = žpk Andrej Šink xžpk
| Železniki = žpk Tine Skok xžpk dhp Martin Zlobko xdhp
| Želimlje = žpk Anton Lipar xžpk
| Žiri = žpk Andrej Jemec xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu))
--&gt;
| Brezno = dhp [[Vinko Potočnik]] xdhp
| Cirkovce = žpk Janko Strašek xžpk
| Čadram - Oplotnica = žpk Davorin Vreča xžpk
| Črešnjevec = žpk Tomislav Šantak xžpk
| Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek xupr
| Črneče = žpk Franc Kraner xžpk
| Dornava = žpk Slavko Stermšek xžpk
| Dravograd = žpk Igor Glasenčnik xžpk
| Fram = žpk 
| Gornja Sveta Kungota = žpk 
| Hajdina = žpk Marijan Fesel xžpk
| Hoče = žpk Alojz Petrič xžpk dhp Marjan Banič xdhp
| Jarenina = žpk 
| Javorje = žpk 
| Jernej nad Muto = žpk 
| Kamnica = žpk Bernard Geršak xžpk
| Kapla na Kozjaku = žpk Jože Motaln xžpk
| Kebelj = žpk 
| Kidričevo = žpk Anton Pačnik xžpk
| Kog = žpk Janez Mohorič xžpk
| Koprivna = žpk 
| Kotlje = žpk 
| Laporje = žpk Franc Mlakar xžpk
| Lenart v Slovenskih goricah = žpk Marjan Pučko xžpk
| Libeliče = žpk 
| Limbuš = žpk Andrej Firbas xžpk
| Loče pri Poljčanah = žpk Jožef Brezovnik xžpk
| Lovrenc na Pohorju = žpk 
| Majšperk = žpk Janko Frangež xžpk
| Makole = žpk 
| Maribor - Brezje = žpk 
| Maribor - Košaki = žpk 
| Maribor - Radvanje = žpk 
| Maribor – Sveti Janez Bosko = žpk Marko Košnik xžpk dhp Rudi Tisel,&lt;br&gt;Tone Ciglar,&lt;br&gt;Jože Pozderec,&lt;br&gt;Drago Senčur xdhp
| Maribor – Sveti Janez Krstnik = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| Maribor – Sveti Jožef = žpk [[Stanislav Slatinek]] xžpk
| Maribor – Sveti križ = žpk Anton Majc xžpk
| Maribor – Sveta Magdalena = žpk Franc Kejžar xžpk dhp Janez Perčič,&lt;br&gt;Janez Sraka,&lt;br&gt;[[Vital Vider]]
| Maribor – Sveta Marija = žpk Krizostom Komar xžpk kpl Franci Kovše,&lt;br&gt;Rafael Slejko xkpl dhp Boris Markež,&lt;br&gt;Damijan Vračko xdhp
| Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = žpk Stanko Praznik xžpk
| Maribor – Sveto rešnje telo = žpk Franček Bertolini xžpk dhp David Pahor xdhp
| Maribor - Tezno = kpl Sebastijan Tišler xkpl
| Marija Snežna = žpk Boštjan Lenart xžpk
| Mežica = žpk Jože Hrastnik xžpk
| Muta = žpk Ivan Hočevar xžpk
| Negova = žpk 
| Ojstrica = žpk 
| Ormož = žpk 
| Pameče = žpk 
| Pernice = žpk 
| Pesnica = žpk 
| Podgorje pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Polenšak = žpk 
| Poljčane = žpk Štefan Hodnik xžpk
| Prevalje = žpk Franc Brglez xžpk
| Prihova = žpk [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] xžpk
| Ptuj – Sveti Jurij = žpk 
| Ptuj – Sveti Ožbalt = žpk 
| Ptuj – Sveti Peter in Pavel = žpk Andrej Feguš xžpk dhp Matei Sentes,&lt;br&gt;Andrej Sotler,&lt;br&gt;Marijan Cafuta,&lt;br&gt;Janko Gašparič,&lt;br&gt;Danilo Holc,&lt;br&gt;Milan Kos,&lt;br&gt;Franc Meško,&lt;br&gt;Marjan Vogrin xdhp
| Ptujska Gora = žpk Toni Brinjovc xžpk dhp Andrej Mohorčič,&lt;br&gt;Emil Križan,&lt;br&gt;Janez Kurbus xdhp
| Rače = žpk Robert Emeršič xžpk
| Radlje ob Dravi = žpk Jože Poljanšek xžpk dhp Marjan Kranjc xdhp
| Ravne na Koroškem = žpk Edvard Vajda xžpk dhp Jure Sojč xdhp
| Razbor pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Remšnik = žpk 
| Ribnica na Pohorju = žpk Fredi Mlinarič xžpk
| Ruše = žpk Robert Senčar xžpk
| Sele pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Selnica ob Dravi = žpk Franc Pečnik xžpk kpl Jože Urbanič xkpl
| Skomarje = žpk 
| Slivnica pri Mariboru = žpk Jože Šömen xžpk
| Slovenj Gradec = žpk Simon Potnik xžpk dhp Marko Drevenšek,&lt;br&gt;Damjan Mlinarič,&lt;br&gt;Ernest Berložnik xdhp
| Slovenska Bistrica = žpk Jani Družovec xžpk
| Slovenske Konjice = žpk Jože Vogrin xžpk dhp Anton Furar xdhp
| Spodnja Polskava = žpk 
| Spodnja Sveta Kungota = žpk 
| Središče ob Dravi = žpk Jože Urbanija xžpk
| Stari trg pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Stoperce = žpk 
| Stranice = žpk 
| Strojna = žpk 
| Studenice = žpk 
| Svečina = žpk Branko Maček xžpk
| Sveta Ana v Slovenskih goricah = žpk Anton Fras xžpk
| Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = žpk 
| Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec xupr
| Sveti Anton na Pohorju = žpk 
| Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič xupr
| Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = žpk 
| Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek xupr
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = žpk Marjan Rola xžpk
| Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = žpk 
| Sveti Danijel nad Prevaljami = žpk 
| Sveti Duh na Ostrem vrhu = žpk 
| Sv. Florijan v Doliču = žpk Mirko Horvat xžpk
| Sv. Jakob v Slovenskih goricah = žpk Marko Veršič xžpk
| Sveti Jernej pri Ločah = žpk 
| Sv. Jurij ob Pesnici = žpk 
| Sveti Jurij v Slovenskih goricah = žpk Janko Görgner xžpk
| Sveti Križ nad Mariborom = žpk 
| Sv. Kunigunda na Pohorju = žpk Stanko Krajnc xžpk
| Sv. Lenart - Podgorci = žpk Jože Šipoš xžpk
| Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič xupr
| Sv. Lovrenc na Dravskem polju = žpk Karel Pavlič xžpk
| Sv. Marija v Puščavi = žpk 
| Sv. Marjeta niže Ptuja = žpk Ivan Holobar xžpk
| Sv. Marjeta ob Pesnici = dhp Marjan Nemec xdhp
| Sv. Marko niže Ptuja = žpk Janez Maučec
| Sveti Martin na Pohorju = žpk Dejan Frangež xžpk xžpk
| Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = žpk Ivan Vodeb xžpk
| Sv. Miklavž ob Dravi = žpk 
| Sv. Miklavž pri Ormožu = žpk 
| Sv. Ožbalt ob Dravi = žpk 
| Sveti Peter na Kronski gori = žpk 
| Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan xupr
| Sveti Primož na Pohorju = žpk 
| Sv. Rupert v Slovenskih goricah = žpk Jože Muršec xžpk
| Sv. Tomaž = žpk Tomislav Roškarič xžpk
| Sv. Trojica - Podlehnik = žpk Jože Petek xžpk
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah = žpk 
| Sv. Urban - Destrnik = žpk Jože Škofič xžpk
| Sveti Venčesl = žpk 
| Sv. Vid nad Valdekom = žpk 
| Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak xupr dhp Benjamin Mlakar,&lt;br&gt;Vladimir Rufin Predikaka xdhp
| Svetinje = žpk Jože Rajnar
| Šentilj pod Turjakom = žpk Martin Tajnik xžpk
| Šentilj v Slovenskih goricah = žpk Igor Novak xžpk dhp Janko Babič xdhp
| Šentjanž na Dravskem polju - Starše = žpk 
| Šentjanž pri Dravogradu = žpk 
| Šmartno pri Slovenj Gradcu = žpk Franc Linasi xžpk
| Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Špitalič (Nadškofija Maribor) = žpk 
| Tinje = žpk 
| Trbonje = žpk 
| Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar xupr
| Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] xupr
| Vurberk = žpk [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] xžpk
| Vuzenica = žpk Tadej Legnar xžpk
| Zavrč = žpk Jože Pasičnjek xžpk
| Zgornja Polskava = žpk Marjan Ristič xžpk
| Zreče = žpk Peter Leskovar xžpk
| Žetale = žpk Ciril Čuš xžpk
| Žiče = žpk Marijan Veternik xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)
--&gt;
| Apače = žpk Janez Ferencek xžpk
| Bakovci = izž Murska Sobota xizž
| Beltinci = žpk Boris Bučko xžpk dhp Stanislav Koštric xdhp
| Bogojina = žpk Andrej Lažeta xžpk
| Cankova = izž Pečarovci xizž
| Cezanjevci = žpk Jože Kolmanko xžpk
| Črenšovci = upr Zoran Car xupr dhp Jože Gerič,&lt;br&gt;Jože Horvat xdhp
| Dobrovnik = žpk Simon Štihec xžpk
| Dokležovje = izž Beltinci xizž
| Dolenci = žpk Viljem Hribernik xžpk
| Gornja Radgona = žpk Franc Hozjan xžpk dhp Frančišek Horvat,&lt;br&gt;Stanislav Nežič xdhp
| Gornji Petrovci = izž Markovci xizž
| Grad = žpk Aljaž Baša xžpk
| Hotiza = žpk Viljem Kovač xžpk
| Kančevci = upr Milan Kvas xupr dhp Stane Bešter xdhp
| Kapela pri Radencih = žpk Frančišek Horvat xžpk
| Kobilje = žpk Lojze Ratnik xžpk
| Križevci pri Ljutomeru = žpk Štefan Vinkovič xžpk
| Kuzma = izž Grad xizž
| Lendava = žpk Martin Dolamič Konrad xžpk dhp [[Franc Režonja]] xdhp
| Ljutomer = žpk Goran Merica xžpk dhp Izidor Veleberi xdhp
| Mala Nedelja = žpk Srečko Fras xžpk
| Markovci = žpk Dejan Horvat xžpk
| Martjanci = izž Bogojina xizž
| Murska Sobota = žpk Goran Kuhar xžpk dhp Matjaž Muršič Klenar,&lt;br&gt;Luka Rajf xdhp
| Odranci = žpk [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] xžpk
| Pečarovci = žpk Ivan Kranjec xžpk
| Pertoča = žpk Jože Vinkovič xžpk
| Radenci = žpk Albert Bačar xžpk
| Razkrižje = žpk Franc Režonja xžpk
| Sv. Jurij ob Ščavnici = žpk Boštjan Ošlaj xžpk
| Sveti Jurij v Prekmurju = izž Grad xizž
| Tišina = izž Murska Sobota xizž
| Turnišče = žpk Marko Magdič xžpk dhp Stanislav Zver xdhp
| Velika Polana = izž Črenšovci xizž
| Veržej = žpk Milan Kavčnik xžpk
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71)
--&gt;
| Adlešiči = izž Vinica xizž
| Ajdovec = žpk Janez Zaletel xžpk
| Ambrus = žpk Uroš Švarc xžpk dhp [[Janez Gril]] xdhp
| Banja Loka = izž Fara pri Kočevju xizž
| Bela Cerkev = žpk Jože Nemanič xžpk
| Boštanj = žpk Andrej Golčnik xžpk
| Brusnice = žpk Anton Kerin xžpk
| Bučka = izž Škocjan pri Novem mestu xizž
| Cerklje ob Krki = žpk Andrej Pažur xžpk
| Čatež ob Savi = žpk [[Jože Pacek]] xžpk
| Čatež - Zaplaz = žpk Vicente Marcos Japelj
| Črmošnjice = izž Semič xizž
| Črnomelj = žpk Janez Žakelj xžpk kpl Janez Meglen xkpl
| Dobrnič = žpk Miloš Košir xžpk
| Dole pri Litiji = izž Sv. Križ - Gabrovka xizž
| Dragatuš = izž Črnomelj xizž
| Fara pri Kočevju = žpk Gregor Kunej xžpk
| Hinje = žpk Ciril Murn xžpk
| Kočevje = žpk Branko Jurejevčič xžpk dhp Anton Ferlic xdhp
| Kočevska Reka = izž Stara Cerkev xizž
| Kostanjevica na Krki = žpk Jože Miklavčič xžpk
| Krka = žpk Dejan Pavlin xžpk
| Krško = žpk Alfonz Grojzdek xžpk
| Leskovec pri Krškem = žpk Matej Gnidovec xžpk
| Metlika = žpk Primož Bertalanič xžpk dhp Jernej Nemanič xdhp
| Mirna = žpk Jože Milčinovič xžpk
| Mirna Peč = žpk Blaž Franko xžpk
| Mokronog = žpk Janez Zdešar xžpk
| Mozelj = izž Kočevje xizž xžpk
| Novo mesto – Kapitelj = žpk Klavdio Peterca xžpk
| Novo mesto – Sveti Janez = žpk Mitja Bulič xžpk
| Novo mesto – Sveti Lenart = žpk Gregor Kos xžpk kpl Tomaž Hočevar,&lt;br&gt;Peter Vrabec,&lt;br&gt;Marko Novak,&lt;br&gt;Niko Žvokelj xkpl
| Novo mesto - Šmihel = žpk Štefan Hosta xžpk dhp Igor Luzar xdhp
| Osilnica = izž Fara pri Kočevju xizž
| Podgrad (Škofija Novo mesto) = izž Stopiče xizž
| Podzemelj = žpk Peter Miroslavič xžpk
| Poljane - Dolenjske Toplice = izž Toplice xizž
| Prečna = izž Novo mesto - Sv. Janez xizž
| Preloka = izž Vinica xizž
| Radovica = izž Metlika xizž
| Raka = žpk Silvester Fabijan xžpk dhp Franc Levičar xdhp
| Sela pri Šumberku = izž Veliki Gaber xizž
| Semič = žpk Luka Zidanšek xžpk dhp Alojzij Rajk xdhp
| Sinji Vrh = izž Vinica xizž
| Soteska = izž Toplice xizž
| Stara Cerkev = žpk Sašo Kovač xžpk
| Stari trg ob Kolpi = žpk Jože Pavlakovič xžpk
| Stopiče = žpk Tadej Kersnič xžpk
| Studenec = izž Raka xizž
| Suhor = izž Metlika xizž
| Sveti Duh - Veliki Trn = žpk Marko Burger xžpk
| Sv. Križ - Gabrovka = žpk Roman Ivanetič xžpk
| Sv. Križ - Podbočje = žpk Damjan Štih xžpk dhp France Novak xdhp
| Šentjanž = žpk Janez Cevec xžpk
| Šentjernej = žpk Janez Rihtaršič xžpk dhp Anton Trpin,&lt;br&gt;Franjo Simončič xdhp
| Šentlovrenc = izž Trebnje xizž
| Šentrupert = žpk Jakob Trček xžpk
| Škocjan pri Novem mestu = žpk Anton Dular xžpk
| Šmarjeta = žpk Alfons Žibert xžpk
| Šmihel pri Žužemberku = izž Ambrus xizž
| Šentpeter - Otočec = žpk Jože Rački xžpk dhp Jakob Piletič xdhp
| Toplice = žpk Igor Stepan xžpk
| Trebelno = izž Mokronog xizž
| Trebnje = žpk Jože Pibernik xžpk dhp Slavko Kimovec,&lt;br&gt;Stanislav Škufca xdhp
| Tržišče = žpk Jože Kohek xžpk
| Vavta vas = žpk Tomaž Maras xžpk
| Velika Dolina = žpk Ludvik Žagar xžpk
| Veliki Gaber = žpk Janez Jeromen xžpk
| Vinica = žpk Anton Gnidovec xžpk
| Zagradec = izž Ambrus xizž
| Žužemberk = žpk Franc Vidmar xžpk
}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7k4bg702j4adqs5jy94g36fkc3ppt0a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603818</id>
    <revision>
      <id>6686534</id>
      <timestamp>2026-06-07T15:54:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6686534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8742" sha1="l6i6rp74oibnep9w7m2hc1kz7fz3qxq" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Duhovniki|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data20 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label29 = [[Romarsko središče]]
| data29 = {{{shrine|}}}

| label30 = Znani župljani
| data30 = {{{notable_people|}}}

| label31 = Sosednje župnije
| data31 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header32 = Splet

| label33 = Uradna stran
| data33 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label34 = [[Facebook|Profil]]
| data34 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label35 = Vizitka
  
| data35 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>l6i6rp74oibnep9w7m2hc1kz7fz3qxq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ali Žerdin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603821</id>
    <revision>
      <id>6686547</id>
      <timestamp>2026-06-07T16:37:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Ali Žerdin''' (rojen 1965) je slovenski [[novinar]], [[urednik]], publicist in sociolog. Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva Dela za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik (č...«</comment>
      <origin>6686547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10280" sha1="g6ukc2lb906rb9sgfdlgm9as8thrlg2" xml:space="preserve">'''Ali Žerdin''' (rojen 1965) je slovenski [[novinar]], [[urednik]], publicist in sociolog. Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva Dela za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

=== Izbrana bibliografija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Naslov
! Založba
! Opomba
|-
| 1997
| ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic''
| Krtina
| knjiga o obdobju Odbora za varstvo človekovih pravic&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;
|-
| 2012
| ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''
| Mladinska knjiga
| študija političnih in gospodarskih omrežij v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;
|-
| 2015
| ''France Bučar''
| Delo
| biografija Franceta Bučarja&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ''Ujetniki omrežij''
| UMco
| eseji o družbi in omrežjih&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;
|-
| 2021
| ''MMXX: leto nevarne bližine''
| UMco
| knjiga o prvem letu epidemije covida-19 v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;
|-
| 2022
| ''MMXXI: leto nevarnih mutacij''
| UMco
| knjiga o letu 2021 in epidemiji covida-19 v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;
|}

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, slovensko politično zgodovino, osamosvojitvenimi procesi, gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>g6ukc2lb906rb9sgfdlgm9as8thrlg2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686548</id>
      <parentid>6686547</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T16:39:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>Dodano ime</comment>
      <origin>6686548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10321" sha1="of4ziqubpcz8uuuqj1b1ofx0nghdude" xml:space="preserve">'''Aleksander Žerdin''', znan tudi kot '''Ali Žerdin''' (rojen 1965), je slovenski [[novinar]], [[urednik]], publicist in sociolog. Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva Dela za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

=== Izbrana bibliografija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Naslov
! Založba
! Opomba
|-
| 1997
| ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic''
| Krtina
| knjiga o obdobju Odbora za varstvo človekovih pravic&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;
|-
| 2012
| ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''
| Mladinska knjiga
| študija političnih in gospodarskih omrežij v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;
|-
| 2015
| ''France Bučar''
| Delo
| biografija Franceta Bučarja&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;
|-
| 2018
| ''Ujetniki omrežij''
| UMco
| eseji o družbi in omrežjih&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;
|-
| 2021
| ''MMXX: leto nevarne bližine''
| UMco
| knjiga o prvem letu epidemije covida-19 v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;
|-
| 2022
| ''MMXXI: leto nevarnih mutacij''
| UMco
| knjiga o letu 2021 in epidemiji covida-19 v Sloveniji&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;
|}

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, slovensko politično zgodovino, osamosvojitvenimi procesi, gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>of4ziqubpcz8uuuqj1b1ofx0nghdude</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686557</id>
      <parentid>6686548</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:09:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, slog, glava, noga</comment>
      <origin>6686557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9723" sha1="fz7rmjto5diwa2piby5g1ugrkv551ra" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1965]].

Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik njegnega uredništva za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>fz7rmjto5diwa2piby5g1ugrkv551ra</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686558</id>
      <parentid>6686557</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:10:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6686558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9723" sha1="mmzbn7lyl5jww9c9j2sw21cs6smx7v3" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1965]].

Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva ''Dela'' za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>mmzbn7lyl5jww9c9j2sw21cs6smx7v3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686626</id>
      <parentid>6686558</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:17:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9712" sha1="j0ln0dmxip0e9e74jfjdtxbi9cxwbd5" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1965]].

Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva ''Dela'' za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}}

[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]</text>
      <sha1>j0ln0dmxip0e9e74jfjdtxbi9cxwbd5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686639</id>
      <parentid>6686626</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:48:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9880" sha1="sj1864a32g2xdf093nidn4141fgtdrm" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1965]].

Je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' oziroma pomočnik uredništva ''Dela'' za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Pred tem je bil novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt;

== Kariera ==

Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''Dnevnik''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot; /&gt;

Od leta 2010 je urednik ''Sobotne priloge'' časopisa ''Delo''.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za ''Sobotno prilogo''.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Na portalu Delo.si objavlja avtorske prispevke, predvsem v ''Sobotni prilogi'' in rubrikah komentarjev oziroma mnenj.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

== Študij in raziskovalno delo ==

Žerdin je študiral sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot; /&gt; Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot; /&gt;

Za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite je leta 2006 prejel fakultetno Prešernovo nagrado.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt; Raziskovalno delo je nadaljeval predvsem z vprašanjem, kako spremembe politične elite vplivajo na omrežja ekonomske elite.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;

Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot; /&gt;

== Knjige ==

Žerdin je avtor več knjig s področja novinarstva, politične zgodovine, sociologije in analize družbenih omrežij.

Leta 1997 je pri založbi [[Krtina]] izdal knjigo ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', ki obravnava čas [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot; /&gt;

Leta 2012 je pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] izšla knjiga ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite''. V njej se ukvarja z razmerjem med politično in gospodarsko močjo v Sloveniji ter z omrežji slovenske politične in gospodarske elite.&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot; /&gt;

Leta 2015 je pri Delu izdal knjigo ''France Bučar'', biografijo pravnika, politika in predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine [[France Bučar|Franceta Bučarja]].&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot; /&gt;

Leta 2018 je izšla knjiga ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom'', v kateri obravnava družbo skozi teorijo in metafore omrežij.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot; /&gt;

Leta 2021 je izdal knjigo ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', leta 2022 pa nadaljevanje ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19''.&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot; /&gt;

== Uredniško in publicistično delo ==

Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. Leta 2021 je uredil knjigo ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'', ki vsebuje pogovore z [[Niko Toš|Nikom Tošem]].&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot; /&gt;

V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2006 je za diplomsko delo o omrežju slovenske ekonomske elite prejel fakultetno Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede.&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot; /&gt;

Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma Bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fdv-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.fdv.uni-lj.si/studij/oddelki-in-katedre/oddelek-za-sociologijo/katedra-za-analitsko-sociologijo/obvestila/ali-zerdin |title=Sociolog, novinar in urednik |website=Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |date=25. januar 2013 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tic-ravne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.tic-ravne.si/Aktualno/ArtMID/465/ArticleID/14202/Ali-%C5%BDerdin-France-Bu%C4%8Dar |title=Ali Žerdin: France Bučar |website=TIC Ravne na Koroškem |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vecer-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/prosti-cas/ali-zerdin-ujetniki-omrezij-6478211 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Večer |date=24. maj 2018 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789617050110 |title=Ali Žerdin: Ujetniki omrežij |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bukla-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/sociologija/ujetniki-omrezij.html |title=Ujetniki omrežij |website=Bukla |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/66676736 |title=Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krtina-generali&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/generali-brez-kape/ |title=Generali brez kape |website=Založba Krtina |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/scrm/263007232 |title=Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;regional-omrezje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ali-zerdin-omrezje-moci |title=Ali Žerdin: Omrežje moči |website=Regional Obala |date=15. november 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282445056 |title=France Bučar |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-bucar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trma-ki-nas-je-osamosvojila.html |title=Trma, ki nas je osamosvojila |website=Delo |date=22. december 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-ujetniki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/294252288/sikskn?format=detail |title=Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxx&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/53586947?format=isbd |title=MMXX: leto nevarne bližine |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-mmxxi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/dzrs/98761731 |title=MMXXI: leto nevarnih mutacij |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cjm-sociolog&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf |title=Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016 |website=Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij |date=2021 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-nagrada-2008&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>sj1864a32g2xdf093nidn4141fgtdrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sobotna priloga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603822</id>
    <revision>
      <id>6686549</id>
      <timestamp>2026-06-07T16:43:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Časopis | name = Sobotna priloga | type = tedenska časopisna priloga | format = tiskana izdaja; spletna izdaja | publisher = Delo d.o.o. | editor = [[Ali Žerdin]] | foundation = 1967 | language = [[slovenščina]] | headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = {{URL|https://www.delo.si/sobotna-priloga}} }}  '''''Sobotna priloga''''' je tedenska priloga slovenskega dnevnega časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Izhaja ob sobotah kot prilo...«</comment>
      <origin>6686549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7909" sha1="77nqj8x1qqwdsv9151xgj60eij0bumz" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Sobotna priloga
| type = tedenska časopisna priloga
| format = tiskana izdaja; spletna izdaja
| publisher = Delo d.o.o.
| editor = [[Ali Žerdin]]
| foundation = 1967
| language = [[slovenščina]]
| headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| website = {{URL|https://www.delo.si/sobotna-priloga}}
}}

'''''Sobotna priloga''''' je tedenska priloga slovenskega dnevnega časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Izhaja ob sobotah kot priloga časopisa Delo, njene vsebine pa so objavljene tudi na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Priloga objavlja komentarje, eseje, intervjuje, analize, reportaže in daljše avtorske prispevke s področij politike, družbe, gospodarstva, kulture, znanosti, zgodovine in mednarodnih odnosov.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Po podatkih časopisa Delo je Sobotna priloga prvič izšla leta 1967.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; V [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]] je dostopna kot samostojen periodični vir; dLib navaja dostop do celotnega besedila od leta 1967, letnik 8, številka 18, do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Časnik ''Delo'' je začel izhajati 1. maja 1959 po združitvi časopisov ''[[Slovenski poročevalec]]'' in ''[[Ljudska pravica]]''.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; Leta 1967 je Delo začelo izhajati v šestih pokrajinskih izdajah, istega leta pa je prvič izšla tudi Sobotna priloga.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt;

Sobotna priloga se je razvila kot prostor za daljše novinarske, komentatorske in esejistične prispevke, ki presegajo dnevnoinformativni format časopisa. Digitalna knjižnica Slovenije jo opisuje kot kakovostno in aktualno prilogo Dela z naborom vsebin, ki spodbujajo kritično mišljenje ter razpirajo prostor za soočanje mnenj, pogledov, nazorov in vrednot.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Izhajanje in dostopnost ==

Sobotna priloga je ob sobotah priložena časopisu ''Delo''.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt; Vsebine priloge so objavljene tudi v posebni rubriki na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Arhiv Sobotne priloge je dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije. Tam je priloga navedena kot vir z založnikom Delo in izvorom DELO, d. d.; digitalni arhiv zajema izdaje od leta 1967 do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Sobotna priloga objavlja daljše novinarske in publicistične zvrsti, med njimi intervjuje, komentarje, kolumne, eseje, portrete, analize in reportaže.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Vsebinsko pokriva slovensko in mednarodno politiko, družbene teme, gospodarstvo, kulturo, znanost, zgodovino, medije, filozofijo, literaturo, okolje in širša vprašanja javnega življenja.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Zaradi formata in dolžine prispevkov ima priloga drugačno funkcijo kot dnevnoinformativni del časopisa. V njej so pogostejši poglobljeni pogovori, avtorski eseji, daljše analize in komentarji, ki obravnavajo aktualne dogodke v širšem družbenem, zgodovinskem ali kulturnem kontekstu.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

== Uredništvo ==

Urednik Sobotne priloge je [[Ali Žerdin]]. Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Po biografskem opisu projekta BIO 26 oziroma Mesta knjige Žerdin Sobotno prilogo ureja od leta 2010.&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot; /&gt;

Med prejšnjimi uredniki Sobotne priloge sta bila [[Janko Lorenci]] in [[Ervin Hladnik Milharčič]]. Finance so leta 2003 poročale, da Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge in da ga bo nasledil Ervin Hladnik - Milharčič, tedanji Delov dopisnik iz Združenih držav Amerike.&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot; /&gt; Mladina je Hladnika Milharčiča pozneje prav tako označila kot nekdanjega urednika Delove Sobotne priloge.&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot; /&gt;

== Avtorji in prispevki ==

V Sobotni prilogi objavljajo novinarji, uredniki, kolumnisti, pisatelji, raziskovalci, akademiki in drugi avtorji. Na spletnem portalu Dela so v rubriki Sobotna priloga objavljeni prispevki stalnih in zunanjih avtorjev, med njimi uredniški uvodniki, intervjuji, eseji, komentarji in poglobljene zgodbe.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Med avtorji, ki redno ali občasno objavljajo v Sobotni prilogi, so med drugim [[Ali Žerdin]], [[Irena Štaudohar]] in drugi Delovi novinarji ter zunanji pisci.&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot; /&gt;

== Vloga v slovenskem časopisnem prostoru ==

Sobotna priloga je ena od prepoznavnejših slovenskih časopisnih prilog za daljše novinarske, esejistične in komentatorske zvrsti. Njena posebnost je povezava dnevnoinformativnega časopisa z revijalnejšim in esejističnim formatom, v katerem imajo pomembno mesto daljši intervjuji, kolumne, politične in družbene analize ter kulturne in zgodovinske teme.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

V slovenskem medijskem prostoru je bila priloga pogosto prostor za daljše javne razprave, komentarje in polemike. Na portalu Delo.si so objavljeni tudi odzivi bralcev in avtorjev na prispevke, objavljene v Sobotni prilogi.&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/info/zgodovina |title=Zgodovina |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga |title=Sobotna priloga |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trgovina.delo.si/splosni-pogoji-za-narocnike-tiskanih-edicij-in-necasopisnih-produktov/ |title=Splošni pogoji za naročnike tiskanih edicij in nečasopisnih produktov |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3Aspr-JWGIFMAH |title=Sobotna priloga |website=Digitalna knjižnica Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://26.bio.si/sl/izzivi/6/ |title=Izziv #6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje |website=BIO 26 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance/janko-lorenci-ne-bo-vec-urednik-sobotne-priloge/a/59228 |title=Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge |website=Finance |date=19. oktober 2003 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201502/se-salijo-rupel-slovenski-kandidat-za-medijskega-komisarja-ovse/ |title=Se šalijo? Rupel slovenski kandidat za medijskega komisarja OVSE? |website=Mladina |date=25. september 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/fascinira-me-kako-je-zgodovina-stkana-iz-paradoksa-in-ironije |title=Fascinira me, kako je zgodovina stkana iz paradoksa in ironije |website=Delo |date=1. junij 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/pismo-ki-vas-gospod-zerdin-vabi-k-samokriticnemu-branju-zgodovine |title=Pismo, ki vas, gospod Žerdin, vabi k samokritičnemu branju zgodovine |website=Delo |date=31. maj 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>77nqj8x1qqwdsv9151xgj60eij0bumz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686638</id>
      <parentid>6686549</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:46:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Delo (časopis)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7941" sha1="hy8rjj106tdwmmfnmqikjz9zsqwy8nw" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Sobotna priloga
| type = tedenska časopisna priloga
| format = tiskana izdaja; spletna izdaja
| publisher = Delo d.o.o.
| editor = [[Ali Žerdin]]
| foundation = 1967
| language = [[slovenščina]]
| headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| website = {{URL|https://www.delo.si/sobotna-priloga}}
}}

'''''Sobotna priloga''''' je tedenska priloga slovenskega dnevnega časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Izhaja ob sobotah kot priloga časopisa Delo, njene vsebine pa so objavljene tudi na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Priloga objavlja komentarje, eseje, intervjuje, analize, reportaže in daljše avtorske prispevke s področij politike, družbe, gospodarstva, kulture, znanosti, zgodovine in mednarodnih odnosov.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Po podatkih časopisa Delo je Sobotna priloga prvič izšla leta 1967.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; V [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]] je dostopna kot samostojen periodični vir; dLib navaja dostop do celotnega besedila od leta 1967, letnik 8, številka 18, do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Časnik ''Delo'' je začel izhajati 1. maja 1959 po združitvi časopisov ''[[Slovenski poročevalec]]'' in ''[[Ljudska pravica]]''.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; Leta 1967 je Delo začelo izhajati v šestih pokrajinskih izdajah, istega leta pa je prvič izšla tudi Sobotna priloga.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt;

Sobotna priloga se je razvila kot prostor za daljše novinarske, komentatorske in esejistične prispevke, ki presegajo dnevnoinformativni format časopisa. Digitalna knjižnica Slovenije jo opisuje kot kakovostno in aktualno prilogo Dela z naborom vsebin, ki spodbujajo kritično mišljenje ter razpirajo prostor za soočanje mnenj, pogledov, nazorov in vrednot.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Izhajanje in dostopnost ==

Sobotna priloga je ob sobotah priložena časopisu ''Delo''.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt; Vsebine priloge so objavljene tudi v posebni rubriki na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Arhiv Sobotne priloge je dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije. Tam je priloga navedena kot vir z založnikom Delo in izvorom DELO, d. d.; digitalni arhiv zajema izdaje od leta 1967 do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Sobotna priloga objavlja daljše novinarske in publicistične zvrsti, med njimi intervjuje, komentarje, kolumne, eseje, portrete, analize in reportaže.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Vsebinsko pokriva slovensko in mednarodno politiko, družbene teme, gospodarstvo, kulturo, znanost, zgodovino, medije, filozofijo, literaturo, okolje in širša vprašanja javnega življenja.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Zaradi formata in dolžine prispevkov ima priloga drugačno funkcijo kot dnevnoinformativni del časopisa. V njej so pogostejši poglobljeni pogovori, avtorski eseji, daljše analize in komentarji, ki obravnavajo aktualne dogodke v širšem družbenem, zgodovinskem ali kulturnem kontekstu.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

== Uredništvo ==

Urednik Sobotne priloge je [[Ali Žerdin]]. Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Po biografskem opisu projekta BIO 26 oziroma Mesta knjige Žerdin Sobotno prilogo ureja od leta 2010.&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot; /&gt;

Med prejšnjimi uredniki Sobotne priloge sta bila [[Janko Lorenci]] in [[Ervin Hladnik Milharčič]]. Finance so leta 2003 poročale, da Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge in da ga bo nasledil Ervin Hladnik - Milharčič, tedanji Delov dopisnik iz Združenih držav Amerike.&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot; /&gt; Mladina je Hladnika Milharčiča pozneje prav tako označila kot nekdanjega urednika Delove Sobotne priloge.&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot; /&gt;

== Avtorji in prispevki ==

V Sobotni prilogi objavljajo novinarji, uredniki, kolumnisti, pisatelji, raziskovalci, akademiki in drugi avtorji. Na spletnem portalu Dela so v rubriki Sobotna priloga objavljeni prispevki stalnih in zunanjih avtorjev, med njimi uredniški uvodniki, intervjuji, eseji, komentarji in poglobljene zgodbe.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Med avtorji, ki redno ali občasno objavljajo v Sobotni prilogi, so med drugim [[Ali Žerdin]], [[Irena Štaudohar]] in drugi Delovi novinarji ter zunanji pisci.&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot; /&gt;

== Vloga v slovenskem časopisnem prostoru ==

Sobotna priloga je ena od prepoznavnejših slovenskih časopisnih prilog za daljše novinarske, esejistične in komentatorske zvrsti. Njena posebnost je povezava dnevnoinformativnega časopisa z revijalnejšim in esejističnim formatom, v katerem imajo pomembno mesto daljši intervjuji, kolumne, politične in družbene analize ter kulturne in zgodovinske teme.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

V slovenskem medijskem prostoru je bila priloga pogosto prostor za daljše javne razprave, komentarje in polemike. Na portalu Delo.si so objavljeni tudi odzivi bralcev in avtorjev na prispevke, objavljene v Sobotni prilogi.&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/info/zgodovina |title=Zgodovina |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga |title=Sobotna priloga |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trgovina.delo.si/splosni-pogoji-za-narocnike-tiskanih-edicij-in-necasopisnih-produktov/ |title=Splošni pogoji za naročnike tiskanih edicij in nečasopisnih produktov |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3Aspr-JWGIFMAH |title=Sobotna priloga |website=Digitalna knjižnica Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://26.bio.si/sl/izzivi/6/ |title=Izziv #6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje |website=BIO 26 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance/janko-lorenci-ne-bo-vec-urednik-sobotne-priloge/a/59228 |title=Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge |website=Finance |date=19. oktober 2003 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201502/se-salijo-rupel-slovenski-kandidat-za-medijskega-komisarja-ovse/ |title=Se šalijo? Rupel slovenski kandidat za medijskega komisarja OVSE? |website=Mladina |date=25. september 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/fascinira-me-kako-je-zgodovina-stkana-iz-paradoksa-in-ironije |title=Fascinira me, kako je zgodovina stkana iz paradoksa in ironije |website=Delo |date=1. junij 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/pismo-ki-vas-gospod-zerdin-vabi-k-samokriticnemu-branju-zgodovine |title=Pismo, ki vas, gospod Žerdin, vabi k samokritičnemu branju zgodovine |website=Delo |date=31. maj 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Delo (časopis)]]</text>
      <sha1>hy8rjj106tdwmmfnmqikjz9zsqwy8nw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686714</id>
      <parentid>6686638</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:36:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 1967]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7978" sha1="jrdywzhg5wrznyutwb7sctwj7bh0n2f" xml:space="preserve">{{Infopolje Časopis
| name = Sobotna priloga
| type = tedenska časopisna priloga
| format = tiskana izdaja; spletna izdaja
| publisher = Delo d.o.o.
| editor = [[Ali Žerdin]]
| foundation = 1967
| language = [[slovenščina]]
| headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| website = {{URL|https://www.delo.si/sobotna-priloga}}
}}

'''''Sobotna priloga''''' je tedenska priloga slovenskega dnevnega časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Izhaja ob sobotah kot priloga časopisa Delo, njene vsebine pa so objavljene tudi na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Priloga objavlja komentarje, eseje, intervjuje, analize, reportaže in daljše avtorske prispevke s področij politike, družbe, gospodarstva, kulture, znanosti, zgodovine in mednarodnih odnosov.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Po podatkih časopisa Delo je Sobotna priloga prvič izšla leta 1967.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; V [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]] je dostopna kot samostojen periodični vir; dLib navaja dostop do celotnega besedila od leta 1967, letnik 8, številka 18, do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

Časnik ''Delo'' je začel izhajati 1. maja 1959 po združitvi časopisov ''[[Slovenski poročevalec]]'' in ''[[Ljudska pravica]]''.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt; Leta 1967 je Delo začelo izhajati v šestih pokrajinskih izdajah, istega leta pa je prvič izšla tudi Sobotna priloga.&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot; /&gt;

Sobotna priloga se je razvila kot prostor za daljše novinarske, komentatorske in esejistične prispevke, ki presegajo dnevnoinformativni format časopisa. Digitalna knjižnica Slovenije jo opisuje kot kakovostno in aktualno prilogo Dela z naborom vsebin, ki spodbujajo kritično mišljenje ter razpirajo prostor za soočanje mnenj, pogledov, nazorov in vrednot.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Izhajanje in dostopnost ==

Sobotna priloga je ob sobotah priložena časopisu ''Delo''.&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot; /&gt; Vsebine priloge so objavljene tudi v posebni rubriki na spletnem portalu Delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Arhiv Sobotne priloge je dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije. Tam je priloga navedena kot vir z založnikom Delo in izvorom DELO, d. d.; digitalni arhiv zajema izdaje od leta 1967 do leta 2026.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;

== Vsebina ==

Sobotna priloga objavlja daljše novinarske in publicistične zvrsti, med njimi intervjuje, komentarje, kolumne, eseje, portrete, analize in reportaže.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt; Vsebinsko pokriva slovensko in mednarodno politiko, družbene teme, gospodarstvo, kulturo, znanost, zgodovino, medije, filozofijo, literaturo, okolje in širša vprašanja javnega življenja.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Zaradi formata in dolžine prispevkov ima priloga drugačno funkcijo kot dnevnoinformativni del časopisa. V njej so pogostejši poglobljeni pogovori, avtorski eseji, daljše analize in komentarji, ki obravnavajo aktualne dogodke v širšem družbenem, zgodovinskem ali kulturnem kontekstu.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

== Uredništvo ==

Urednik Sobotne priloge je [[Ali Žerdin]]. Na uradni strani uredništva Dela je naveden kot pomočnik uredništva za Sobotno prilogo.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot; /&gt; Po biografskem opisu projekta BIO 26 oziroma Mesta knjige Žerdin Sobotno prilogo ureja od leta 2010.&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot; /&gt;

Med prejšnjimi uredniki Sobotne priloge sta bila [[Janko Lorenci]] in [[Ervin Hladnik Milharčič]]. Finance so leta 2003 poročale, da Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge in da ga bo nasledil Ervin Hladnik - Milharčič, tedanji Delov dopisnik iz Združenih držav Amerike.&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot; /&gt; Mladina je Hladnika Milharčiča pozneje prav tako označila kot nekdanjega urednika Delove Sobotne priloge.&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot; /&gt;

== Avtorji in prispevki ==

V Sobotni prilogi objavljajo novinarji, uredniki, kolumnisti, pisatelji, raziskovalci, akademiki in drugi avtorji. Na spletnem portalu Dela so v rubriki Sobotna priloga objavljeni prispevki stalnih in zunanjih avtorjev, med njimi uredniški uvodniki, intervjuji, eseji, komentarji in poglobljene zgodbe.&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

Med avtorji, ki redno ali občasno objavljajo v Sobotni prilogi, so med drugim [[Ali Žerdin]], [[Irena Štaudohar]] in drugi Delovi novinarji ter zunanji pisci.&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot; /&gt;

== Vloga v slovenskem časopisnem prostoru ==

Sobotna priloga je ena od prepoznavnejših slovenskih časopisnih prilog za daljše novinarske, esejistične in komentatorske zvrsti. Njena posebnost je povezava dnevnoinformativnega časopisa z revijalnejšim in esejističnim formatom, v katerem imajo pomembno mesto daljši intervjuji, kolumne, politične in družbene analize ter kulturne in zgodovinske teme.&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot; /&gt;

V slovenskem medijskem prostoru je bila priloga pogosto prostor za daljše javne razprave, komentarje in polemike. Na portalu Delo.si so objavljeni tudi odzivi bralcev in avtorjev na prispevke, objavljene v Sobotni prilogi.&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zgodovina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/info/zgodovina |title=Zgodovina |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga |title=Sobotna priloga |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pogoji&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://trgovina.delo.si/splosni-pogoji-za-narocnike-tiskanih-edicij-in-necasopisnih-produktov/ |title=Splošni pogoji za naročnike tiskanih edicij in nečasopisnih produktov |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dlib-sobotna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3Aspr-JWGIFMAH |title=Sobotna priloga |website=Digitalna knjižnica Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo |title=Uredništvo |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bio-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://26.bio.si/sl/izzivi/6/ |title=Izziv #6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje |website=BIO 26 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mesto-knjige-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;finance-lorenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.finance.si/finance/janko-lorenci-ne-bo-vec-urednik-sobotne-priloge/a/59228 |title=Janko Lorenci ne bo več urednik Sobotne priloge |website=Finance |date=19. oktober 2003 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-hladnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201502/se-salijo-rupel-slovenski-kandidat-za-medijskega-komisarja-ovse/ |title=Se šalijo? Rupel slovenski kandidat za medijskega komisarja OVSE? |website=Mladina |date=25. september 2020 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-zerdin-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-staudohar&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/fascinira-me-kako-je-zgodovina-stkana-iz-paradoksa-in-ironije |title=Fascinira me, kako je zgodovina stkana iz paradoksa in ironije |website=Delo |date=1. junij 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-pismo-zerdin&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/pismo-ki-vas-gospod-zerdin-vabi-k-samokriticnemu-branju-zgodovine |title=Pismo, ki vas, gospod Žerdin, vabi k samokritičnemu branju zgodovine |website=Delo |date=31. maj 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Delo (časopis)]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1967]]</text>
      <sha1>jrdywzhg5wrznyutwb7sctwj7bh0n2f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tanja Gobec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603823</id>
    <revision>
      <id>6686550</id>
      <timestamp>2026-06-07T16:56:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Tanja Gobec''' je slovenska [[novinar]]ka in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je vodila informativno oddajo ''[[Odmevi]]'' in politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Leta 2008 je prejela nagrado Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za...«</comment>
      <origin>6686550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7611" sha1="p6kqq29ros0t9udk4k33jmdv2rkw7nq" xml:space="preserve">'''Tanja Gobec''' je slovenska [[novinar]]ka in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je vodila informativno oddajo ''[[Odmevi]]'' in politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Leta 2008 je prejela nagrado Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Kariera ==

Gobec je dolgoletna novinarka in voditeljica [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]]. V javnih predstavitvah je bila navedena kot novinarka in voditeljica TV Slovenija, dolgoletna urednica [[Teletekst|Teleteksta]] TV Slovenija ter prejemnica nagrade Bratstvo resnice za leto 2007.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

Na Televiziji Slovenija je delovala predvsem na področju notranjepolitičnega novinarstva. Vodila je ''[[Odmevi|Odmeve]]'', večerno informativno-analitično oddajo TV Slovenija, pozneje pa tudi oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;

Leta 2014 je sodelovala v pogovoru Metine liste o političnem televizijskem novinarstvu, predvolilnih soočenjih in pritiskih na novinarje. V pogovoru je sodelovala skupaj s Tjašo Slokar Kos s [[POP TV]].&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

== Odmevi ==

Gobec je bila ena od voditeljic oddaje ''[[Odmevi]]'', večerne informativno-analitične oddaje [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; Oddaja je namenjena obravnavi najpomembnejših dnevnih političnih, družbenih, gospodarskih in mednarodnih tem.

Oktobra 2017 je njen nastop v napovedniku ''Odmevov'' sprožil javne odzive in medijsko poročanje. Po poročanju ''Dnevnika'' se je RTV Slovenija gledalcem opravičila in pojasnila, da nastop ni ustrezal standardom javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; O dogodku so poročali tudi drugi slovenski mediji, med njimi Žurnal24, ki je povzel pojasnilo RTV Slovenija, da je šlo za nastop, ki ga je javni zavod označil za neustrezen glede na standarde javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot; /&gt;

== Politično s Tanjo Gobec ==

''[[Politično s Tanjo Gobec]]'' je televizijska pogovorno-analitična oddaja [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]], namenjena obravnavi aktualnega političnega dogajanja. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija po osrednjem televizijskem dnevniku.&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot; /&gt;

Februarja 2019 je oddaja sprožila programski odziv zaradi gostovanja predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Reporter je poročal, da poklicna merila RTV Slovenija pri daljšem pogovoru s predsednikom vlade predvidevajo možnost primerljive predstavitve stališč opozicije. Po poročanju Reporterja je uredništvo napovedalo, da bo opozicija dobila prostor v ''Odmevih'', predsednik največje opozicijske stranke pa v naslednji oddaji ''Politično s Tanjo Gobec''.&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot; /&gt;

Februarja 2022 je bila oddaja ''Politično s Tanjo Gobec'' po več kot treh letih umaknjena iz tedanje programske sheme. Po poročanju ''Slovenskih novic'' je bila zadnja oddaja predvajana 20. februarja 2022, v njej pa sta bila gosta evropska poslanca [[Ljudmila Novak]] in [[Klemen Grošelj]].&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Reporter je poročal, da je bil v istem terminu na drugem programu TV Slovenija načrtovan začetek oddaje ''Arena'' z Igorjem Pirkovičem.&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot; /&gt;

V naslednjih letih se je oddaja ponovno pojavljala v programskih napovedih in poročilih RTV Slovenija. V mesečnem poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija za januar 2026 sta navedeni oddaji ''Politično s Tanjo Gobec'' in ''Pogovor s predsednikom vlade'', povezani z njenim vodenjem.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot; /&gt; V poročilu za februar 2026 je bila Tanja Gobec navedena kot voditeljica televizijskega soočenja predsednikov parlamentarnih strank.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2008 je prejela nagrado Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrada je bila predhodnica nagrad [[Čuvaj/watchdog]], ki jih podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://metinalista.si/024-ali-ta-klic-razumes-kot-pritisk-tanja-gobec-tv-slo-in-tjasa-slokar-pop-tv/ |title=024: Ali ta klic razumeš kot pritisk? Tanja Gobec (TV SLO) in Tjaša Slokar (POP TV) |website=Metina lista |date=19. julij 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odmevi-skrhanih-odnosov-osebnih-stisk-in-zunanjih-pritiskov-na-tv-slovenija-2317972/ |title=Odmevi skrhanih odnosov, osebnih stisk in zunanjih pritiskov na TV Slovenija |website=Dnevnik |date=13. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/rtvs-odgovarja-tanja-gobec-298524 |title=RTV: Nastop posledica osebne stiske in stresa |website=Žurnal24 |date=12. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-gobec-z-gostovanjem-premierja-marjana-sarca-povzrocila-zaplet-bodo-danes-na-tvs-gostili-predstavnike-opozicije-687341 |title=Ker je Tanja Gobec gostila premierja Marjana Šarca, bo opozicija dobila besedo v Odmevih, naslednjo nedeljo pa Janez Janša |website=Reporter |date=18. februar 2019 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/tanja-gobec |title=Tanja Gobec zadnjič v oddaji Politično: poslovila se je s pomenljivim citatom |website=Slovenske novice |date=21. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nocoj-zadnjic-politicno-s-tanjo-gobec-namesto-nje-prihaja-igor-pirkovic-z-areno-945646 |title=Nov režim na TV Slovenija: nocoj zadnjič Politično s Tanjo Gobec, namesto nje prihaja Igor Pirkovič z Areno |website=Reporter |date=20. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tv-spored.siol.net/kanal/slo1/oddaja/politicno-s-tanjo-gobec-pred-potrditvijo-cetrte-janseve-vlade/1109758545200/datum/20260601 |title=Politično s Tanjo Gobec: Pred potrditvijo četrte Janševe vlade |website=Siol TV-spored |date=1. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/02/13/46_606461848170004499_mesecno-porocilo-januar-2026.pdf |title=Januar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=13. februar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/03/16/46_610920032360202259_mesecno-porocilo-februar-2026.pdf |title=Februar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=16. marec 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>p6kqq29ros0t9udk4k33jmdv2rkw7nq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686637</id>
      <parentid>6686550</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:46:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Slovenski novinarji]]; +[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]; +[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7823" sha1="jcqkbo81kb3k8x0jsm8923me9c05h6i" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tanja Gobec''' je slovenska [[novinar]]ka in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je vodila informativno oddajo ''[[Odmevi]]'' in politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Leta 2008 je prejela nagrado Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Kariera ==

Gobec je dolgoletna novinarka in voditeljica [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]]. V javnih predstavitvah je bila navedena kot novinarka in voditeljica TV Slovenija, dolgoletna urednica [[Teletekst|Teleteksta]] TV Slovenija ter prejemnica nagrade Bratstvo resnice za leto 2007.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

Na Televiziji Slovenija je delovala predvsem na področju notranjepolitičnega novinarstva. Vodila je ''[[Odmevi|Odmeve]]'', večerno informativno-analitično oddajo TV Slovenija, pozneje pa tudi oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;

Leta 2014 je sodelovala v pogovoru Metine liste o političnem televizijskem novinarstvu, predvolilnih soočenjih in pritiskih na novinarje. V pogovoru je sodelovala skupaj s Tjašo Slokar Kos s [[POP TV]].&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

== Odmevi ==

Gobec je bila ena od voditeljic oddaje ''[[Odmevi]]'', večerne informativno-analitične oddaje [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; Oddaja je namenjena obravnavi najpomembnejših dnevnih političnih, družbenih, gospodarskih in mednarodnih tem.

Oktobra 2017 je njen nastop v napovedniku ''Odmevov'' sprožil javne odzive in medijsko poročanje. Po poročanju ''Dnevnika'' se je RTV Slovenija gledalcem opravičila in pojasnila, da nastop ni ustrezal standardom javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; O dogodku so poročali tudi drugi slovenski mediji, med njimi Žurnal24, ki je povzel pojasnilo RTV Slovenija, da je šlo za nastop, ki ga je javni zavod označil za neustrezen glede na standarde javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot; /&gt;

== Politično s Tanjo Gobec ==

''[[Politično s Tanjo Gobec]]'' je televizijska pogovorno-analitična oddaja [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]], namenjena obravnavi aktualnega političnega dogajanja. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija po osrednjem televizijskem dnevniku.&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot; /&gt;

Februarja 2019 je oddaja sprožila programski odziv zaradi gostovanja predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Reporter je poročal, da poklicna merila RTV Slovenija pri daljšem pogovoru s predsednikom vlade predvidevajo možnost primerljive predstavitve stališč opozicije. Po poročanju Reporterja je uredništvo napovedalo, da bo opozicija dobila prostor v ''Odmevih'', predsednik največje opozicijske stranke pa v naslednji oddaji ''Politično s Tanjo Gobec''.&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot; /&gt;

Februarja 2022 je bila oddaja ''Politično s Tanjo Gobec'' po več kot treh letih umaknjena iz tedanje programske sheme. Po poročanju ''Slovenskih novic'' je bila zadnja oddaja predvajana 20. februarja 2022, v njej pa sta bila gosta evropska poslanca [[Ljudmila Novak]] in [[Klemen Grošelj]].&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Reporter je poročal, da je bil v istem terminu na drugem programu TV Slovenija načrtovan začetek oddaje ''Arena'' z Igorjem Pirkovičem.&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot; /&gt;

V naslednjih letih se je oddaja ponovno pojavljala v programskih napovedih in poročilih RTV Slovenija. V mesečnem poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija za januar 2026 sta navedeni oddaji ''Politično s Tanjo Gobec'' in ''Pogovor s predsednikom vlade'', povezani z njenim vodenjem.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot; /&gt; V poročilu za februar 2026 je bila Tanja Gobec navedena kot voditeljica televizijskega soočenja predsednikov parlamentarnih strank.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2008 je prejela nagrado Bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrada je bila predhodnica nagrad [[Čuvaj/watchdog]], ki jih podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://metinalista.si/024-ali-ta-klic-razumes-kot-pritisk-tanja-gobec-tv-slo-in-tjasa-slokar-pop-tv/ |title=024: Ali ta klic razumeš kot pritisk? Tanja Gobec (TV SLO) in Tjaša Slokar (POP TV) |website=Metina lista |date=19. julij 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odmevi-skrhanih-odnosov-osebnih-stisk-in-zunanjih-pritiskov-na-tv-slovenija-2317972/ |title=Odmevi skrhanih odnosov, osebnih stisk in zunanjih pritiskov na TV Slovenija |website=Dnevnik |date=13. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/rtvs-odgovarja-tanja-gobec-298524 |title=RTV: Nastop posledica osebne stiske in stresa |website=Žurnal24 |date=12. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-gobec-z-gostovanjem-premierja-marjana-sarca-povzrocila-zaplet-bodo-danes-na-tvs-gostili-predstavnike-opozicije-687341 |title=Ker je Tanja Gobec gostila premierja Marjana Šarca, bo opozicija dobila besedo v Odmevih, naslednjo nedeljo pa Janez Janša |website=Reporter |date=18. februar 2019 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/tanja-gobec |title=Tanja Gobec zadnjič v oddaji Politično: poslovila se je s pomenljivim citatom |website=Slovenske novice |date=21. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nocoj-zadnjic-politicno-s-tanjo-gobec-namesto-nje-prihaja-igor-pirkovic-z-areno-945646 |title=Nov režim na TV Slovenija: nocoj zadnjič Politično s Tanjo Gobec, namesto nje prihaja Igor Pirkovič z Areno |website=Reporter |date=20. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tv-spored.siol.net/kanal/slo1/oddaja/politicno-s-tanjo-gobec-pred-potrditvijo-cetrte-janseve-vlade/1109758545200/datum/20260601 |title=Politično s Tanjo Gobec: Pred potrditvijo četrte Janševe vlade |website=Siol TV-spored |date=1. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/02/13/46_606461848170004499_mesecno-porocilo-januar-2026.pdf |title=Januar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=13. februar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/03/16/46_610920032360202259_mesecno-porocilo-februar-2026.pdf |title=Februar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=16. marec 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gobec, Tanja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>jcqkbo81kb3k8x0jsm8923me9c05h6i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686690</id>
      <parentid>6686637</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:24:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Jezikovni popravki</comment>
      <origin>6686690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7835" sha1="j6z6orhnk1sunglt3eypow6i339zjsa" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tanja Gobec''' je slovenska [[novinar]]ka in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je vodila informativno oddajo ''[[Odmevi]]'' in politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Leta 2008 je prejela nagrado bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Kariera ==

Tanja Gobec je dolgoletna novinarka in voditeljica [[Televizija Slovenija|TV Slovenija]]. V javnih predstavitvah je bila navedena kot novinarka in voditeljica TV Slovenija, dolgoletna urednica [[Teletekst|Teleteksta]] TV Slovenija ter prejemnica nagrade bratstvo resnice za leto 2007.&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

Na Televiziji Slovenija je delovala predvsem na področju notranjepolitičnega novinarstva. Vodila je ''[[Odmevi|Odmeve]]'', večerno informativno-analitično oddajo TV Slovenija, pozneje pa tudi oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;

Leta 2014 je sodelovala v pogovoru Metine liste o političnem televizijskem novinarstvu, predvolilnih soočenjih in pritiskih na novinarje. V pogovoru je sodelovala skupaj s Tjašo Slokar Kos s [[POP TV]].&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot; /&gt;

== Odmevi ==

Tanja Gobec je bila ena od voditeljic oddaje ''[[Odmevi]]'', večerne informativno-analitične oddaje [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]].&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; Oddaja je namenjena obravnavi najpomembnejših dnevnih političnih, družbenih, gospodarskih in mednarodnih tem.

Oktobra 2017 je njen nastop v napovedniku ''Odmevov'' sprožil javne odzive in medijsko poročanje. Po poročanju ''Dnevnika'' se je RTV Slovenija gledalcem opravičila in pojasnila, da nastop ni ustrezal standardom javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot; /&gt; O dogodku so poročali tudi drugi slovenski mediji, med njimi Žurnal24, ki je povzel pojasnilo RTV Slovenija, da je šlo za nastop, ki ga je javni zavod označil za neustrezen glede na standarde javnega nastopanja.&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot; /&gt;

== Politično s Tanjo Gobec ==

''[[Politično s Tanjo Gobec]]'' je televizijska pogovorno-analitična oddaja [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]], namenjena obravnavi aktualnega političnega dogajanja. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija po osrednjem televizijskem dnevniku.&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot; /&gt;

Februarja 2019 je oddaja sprožila programski odziv zaradi gostovanja predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Reporter je poročal, da poklicna merila RTV Slovenija pri daljšem pogovoru s predsednikom vlade predvidevajo možnost primerljive predstavitve stališč opozicije. Po poročanju Reporterja je uredništvo napovedalo, da bo opozicija dobila prostor v ''Odmevih'', predsednik največje opozicijske stranke pa v naslednji oddaji ''Politično s Tanjo Gobec''.&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot; /&gt;

Februarja 2022 je bila oddaja ''Politično s Tanjo Gobec'' po več kot treh letih umaknjena iz tedanje programske sheme. Po poročanju ''Slovenskih novic'' je bila zadnja oddaja predvajana 20. februarja 2022, v njej pa sta bila gosta evropska poslanca [[Ljudmila Novak]] in [[Klemen Grošelj]].&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot; /&gt; Reporter je poročal, da je bil v istem terminu na drugem programu TV Slovenija načrtovan začetek oddaje ''Arena'' z Igorjem Pirkovičem.&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot; /&gt;

V naslednjih letih se je oddaja ponovno pojavljala v programskih napovedih in poročilih RTV Slovenija. V mesečnem poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija za januar 2026 sta navedeni oddaji ''Politično s Tanjo Gobec'' in ''Pogovor s predsednikom vlade'', povezani z njenim vodenjem.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot; /&gt; V poročilu za februar 2026 je bila Tanja Gobec navedena kot voditeljica televizijskega soočenja predsednikov parlamentarnih strank.&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2008 je prejela nagrado bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrada je bila predhodnica nagrad [[čuvaj/watchdog]], ki jih podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;metina-2014&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://metinalista.si/024-ali-ta-klic-razumes-kot-pritisk-tanja-gobec-tv-slo-in-tjasa-slokar-pop-tv/ |title=024: Ali ta klic razumeš kot pritisk? Tanja Gobec (TV SLO) in Tjaša Slokar (POP TV) |website=Metina lista |date=19. julij 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odmevi-skrhanih-odnosov-osebnih-stisk-in-zunanjih-pritiskov-na-tv-slovenija-2317972/ |title=Odmevi skrhanih odnosov, osebnih stisk in zunanjih pritiskov na TV Slovenija |website=Dnevnik |date=13. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/rtvs-odgovarja-tanja-gobec-298524 |title=RTV: Nastop posledica osebne stiske in stresa |website=Žurnal24 |date=12. oktober 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-sarec&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-gobec-z-gostovanjem-premierja-marjana-sarca-povzrocila-zaplet-bodo-danes-na-tvs-gostili-predstavnike-opozicije-687341 |title=Ker je Tanja Gobec gostila premierja Marjana Šarca, bo opozicija dobila besedo v Odmevih, naslednjo nedeljo pa Janez Janša |website=Reporter |date=18. februar 2019 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;slovenske-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/tanja-gobec |title=Tanja Gobec zadnjič v oddaji Politično: poslovila se je s pomenljivim citatom |website=Slovenske novice |date=21. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nocoj-zadnjic-politicno-s-tanjo-gobec-namesto-nje-prihaja-igor-pirkovic-z-areno-945646 |title=Nov režim na TV Slovenija: nocoj zadnjič Politično s Tanjo Gobec, namesto nje prihaja Igor Pirkovič z Areno |website=Reporter |date=20. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;tvspored-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tv-spored.siol.net/kanal/slo1/oddaja/politicno-s-tanjo-gobec-pred-potrditvijo-cetrte-janseve-vlade/1109758545200/datum/20260601 |title=Politično s Tanjo Gobec: Pred potrditvijo četrte Janševe vlade |website=Siol TV-spored |date=1. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-januar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/02/13/46_606461848170004499_mesecno-porocilo-januar-2026.pdf |title=Januar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=13. februar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;rtv-varuh-februar-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://img.rtvslo.si/_files/2026/03/16/46_610920032360202259_mesecno-porocilo-februar-2026.pdf |title=Februar 2026 - mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija |website=RTV Slovenija |date=16. marec 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gobec, Tanja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>j6z6orhnk1sunglt3eypow6i339zjsa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686713</id>
      <parentid>6686690</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:33:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-podvajanje vsebine, BŽO (irelevantnosti/farmanje omemb), velik kos se ob prilagoditvi lahko prenese v članka o [[Odmevi]]h in [[Politično s Tanjo Gobec]]</comment>
      <origin>6686713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1550" sha1="bk1hpvfrlnnx7xx0qoijol5i4zyjfys" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tanja Gobec''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka in televizijska voditeljica.

Zaposlena je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Kot študentka je bila urednica [[Teletekst|Teleteksta]] TV Slovenija. Zatem je vodila večerno informativno-analitično oddajo ''[[Odmevi]]''. Zatem je urejala tudi politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]'', ki se je prenehala predvajati februarja 2022.&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;/&gt;

Leta 2008 je za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007 prejela nagrado bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nocoj-zadnjic-politicno-s-tanjo-gobec-namesto-nje-prihaja-igor-pirkovic-z-areno-945646 |title=Nov režim na TV Slovenija: nocoj zadnjič Politično s Tanjo Gobec, namesto nje prihaja Igor Pirkovič z Areno |website=Reporter |date=20. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gobec, Tanja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>bk1hpvfrlnnx7xx0qoijol5i4zyjfys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Narodni park Ichkeul</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603824</id>
    <revision>
      <id>6686551</id>
      <timestamp>2026-06-07T16:56:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9218" sha1="ms955kef6plwyyypdt6ld08hs9pesk4" xml:space="preserve">{{Infobox protected area
| name = Narodni park Ichkeul
| iucn_category = II
| map = Tunisia
| photo =Vue_matinale_de_la_montagne_dominant_le_parc_Ichkeul.jpg
| photo_caption = gora Ichkeul
| location = [[Tunizija]]
| nearest_city = Mateur
| relief = 1
| map_width = 200
| coordinates = {{coord|37|7|24|N|9|39|20|E|display=inline, title}}
| area = 126 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| established = 1980
| visitation_num = 
| visitation_year = 
| governing_body = 
| embedded1 = {{designation list | embed=yes
  | designation1 = WHS
  | designation1_date = 1980 &lt;small&gt;(4. zasedanje)&lt;/small&gt;
  | designation1_type = Naravno
  | designation1_criteria = x
  | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/8 8]
  | designation1_free1name = Regija
  | designation1_free1value = Severna Afrika
  | designation1_free2name = Ogrožena
  | designation1_free2value = 1996&amp;ndash;2006
}}
| embedded2 = {{Designation list
 | embed = yes
 | designation1 = Ramsar
 | designation1_offname = Ichkeul
 | designation1_date = 24. november 1980
 | designation1_number = 213&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Ichkeul|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/213|accessdate=25 April 2018}}&lt;/ref&gt;}}
}}
'''Jezero Ichkeul''' ({{langx|ar|بحيرة اشكل|Buḥayra ʾIshkul}}) je [[jezero]] v severni [[Tunizija|Tuniziji]], ki leži 20 kilometrov od [[Bizerta|Bizerte]], najsevernejšega mesta v Afriki ob Sredozemskem morju. Jezero in mokrišča '''narodnega parka Ichkeul''' so pomembna postaja za več sto tisoč ptic selivk vsako leto. Med obiskovalci jezera so race, gosi, štorklje in rožnati plamenci. Gradnja jezov na rekah, ki se stekajo v jezero, je močno spremenila ekološko ravnovesje jezera in mokrišč.

== Zgodovina ==
V času vladavine dinastije [[Hafsidi|Hafsid]] je bilo jezero Ichkuel že v 13. stoletju rezervat. Kasneje, v začetku 20. stoletja, je med francosko vladavino postalo javna lastnina. Od leta 1980 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Satelitski posnetki prikazujejo razvoj gladine jezera in vodne vegetacije med 14. novembrom 2001 (zgornji del) in 29. julijem 2005 (spodnji del), pri čemer je vegetacija obarvana rdeče. Čeprav je bila gladina jezera leta 2005 višja kot leta 2001, je velik del jezera zaradi prisotnosti vodnih rastlin videti rdeč. Ker so jezovi močno zmanjšali dotok sladke vode v jezera in močvirja, so [[trstičevje]], [[Šaš (rastlina)|šaše]] in druge sladkovodne rastline nadomestile rastline, ki ljubijo [[sol]]. Te spremembe so povzročile močno zmanjšanje populacij ptic selivk, ki so odvisne od mešanice rastlin, ki so obstajale nekoč.

Po podatkih spletne strani Unesca je tunizijska vlada sprejela nekatere ukrepe za ohranitev sladke vode in zmanjšanje slanosti, jezero pa je bilo leta 2006 umaknjeno s seznama svetovne dediščine, ki je v nevarnosti.

Vendar pa nekatera poročila [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] kažejo, da je slanost že postala pretirano visoka in da se možnost za sanacijo hitro zmanjšuje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=6209|title=Ichkeul Lake, Tunisia : Image of the Day|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-07-01}}&lt;/ref&gt;

== Narodni park Ichkeul ==
[[File:Ichkeul National Park 0001.jpg|thumb|250px|Narodni park Ichkeul, območje svetovne dediščine v Tuniziji]]

Narodni park Ichkeul je območje svetovne dediščine na severu Tunizije, 25 km jugozahodno od Bizerte in 15 km severno od Mateurja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/008.pdf |title=Ichkeul National Park 8 |publisher=UNESCO: World Heritage |accessdate=31 May 2015}}&lt;/ref&gt; Park je na seznamu svetovne dediščine UNESCO od leta 1980, med letoma 1996 in 2006 pa je bil park tudi na seznamu svetovne dediščine v nevarnosti. Park upravlja tunizijsko ministrstvo za kmetijstvo.

Cvetoča rastlina ''Teucrium_schoenenbergeri''  Nabli, ki jo najdemo le v Tuniziji, je bila leta 1965 najdena v parku.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Schoenenberger A., Nabli M.A. |first= |date=1990 |title=Isotype of Teucrium schoenenbergeri Nabli [family LAMIACEAE] |url=https://plants.jstor.org/stable/10.5555/al.ap.specimen.MPU001289 |journal=Bulletin de la Société Botanique de France. Lettres Botaniques |volume=137 |issue=4,5 |pages=314}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Ichkeul National Park-130277.jpg|Jezero Ichkeul
Image:Parcichkeul3.jpg|Pogled na narodni park Ichkeul
Image:Ichkeul002.jpg|Jezerska pokrajina
Image:Ichkeul003.jpg|Ob jezeru
&lt;/gallery&gt;

== Živalstvo ==
=== Ptice ===
Jezero Ichkeul je eno najpomembnejših mokrišč v zahodnem Sredozemlju, skupaj z [[narodni park Doñana|narodnim parkom Doñana]] v Španiji, [[Camargue]]om v Franciji in [[Narodni park El Kala]] v [[Alžirija|Alžiriji]], za prezimovanje severnopalearktičnih vrst in gnezdišča južnopalearktičnih vrst. Na tem jezeru je bilo hkrati zabeleženih od 300.000 do 400.000 ptic. Med najštevilčnejšimi vrstami so navadna žvižgavka (''Anas penelope''), katere število se giblje od 10.000 do 50.000 osebkov in doseže celo 112.000; sivka (''Aythya freina''; 10.000–90.000; 120.000 leta 1971); in [[liska]] (''Fulca atra''; 2000–45.000; 188.000 leta 1973).

Jezero Ichkeul je priljubljeno prezimovališče za [[siva gos|sivo gos]] (''Anser anser''). Po podatkih IUCN jezero pogosto obiskuje več ogroženih vrst: ranljiva marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''), ogrožena palčja raca (''Oxyura leucocephala'') in kritično ogrožen tankokljuni škurh (''Numenius tenuirostris'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.unep-wcmc.org/world-heritage-information-sheets_271.html|title=World Heritage Information Sheets|website=unep-wcmc.org}}.&lt;/ref&gt;

Tukaj prezimujejo tudi kostanjevka (''Aythya nyroca''), [[kosec]] (''Crex crex''), [[kreheljc]] (''Anas crecca''), raca žličarica (''Anas clypeata''), dolgorepa raca (''Anas acuta'') in [[polojnik]] (''Himantopus himantopus''), medtem ko poletje tukaj preživi [[veliki plamenec]] (''Phoenicopterus roseus''). Maroški pogorelček (''Phoenicurus moussieri'') je endemična za [[Atlas (gorovje)|gorovje Atlas]] v severozahodni Afriki. Na obrežju jezera najdemo tudi rjavo komatno tekico (''Glareola pratincola'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;/&gt;

Več ptic ujed pogosto obiskuje območje: [[egiptovski jastreb]] (''Neophron percnopterus''), ogrožena vrsta; [[kragulji orel]] (''Aquila fasciata''); [[mali orel]] (''Hieraaetus pennatus''); [[rjavi lunj]] (''Circus aeruginosus''), [[stepski lunj]] (''Circus macrourus''), [[močvirski lunj]] (''Circus pygargus'') in [[pepelasti lunj]] (''Circus cyaneus''); [[rjasta kanja]] (''Buteo rufinus'') in [[južni sokol]] (''Falco biarmicus''), [[sredozemski sokol]] (''Falco eleonorae'') in [[sokol selec]] (''Falco peregrinus'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;/&gt;

=== Sesalci ===
Evropska [[vidra]] (''Lutra lutra''), ki so jo lovili zaradi mesa, je morda izginila z najdišča. Na najdišču so prisotni [[divja svinja]] (''Sus scrofa''), vneseni [[vodni bivol]] (''Bubalus bubalis''), afriški ježevec (''Hystrix cristata''), [[zlati šakal]] (''Canis aureus''), severnoafriška ženeta (''Genetta genetta''), mungo (''Herpestes ichneumon'') in afriška divja mačka (''Felis silvestris lybica'').

=== Herpetofavna ===
Jezero, [[vadi]]ji in okoliška močvirja služijo kot gojišča za vsaj pet vrst dvoživk: saharsko žabo (''Pelophylax saharicus''), poslikano žabo (''Discoglossus pictus''),berbersko krastačo (''Sclerophrys mauritanica''), sredozemsko drevesno žabo (''Hyla meridionalis''), ki v Tuniziji in zahodni Alžiriji tvori ločeno evolucijsko enoto, ki bi si zaslužila poseben status&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|language=en|author1=Matthias Stöck|author2=Sylvain Dubey|author3=Cornelya Klütsch|author4=Spartak N. Litvinchuk|author5=Ulrich Scheidt|author6=Nicolas Perrin|title=Mitochondrial and nuclear phylogeny of circum-Mediterranean tree frogs from the Hyla arborea group|work=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=49|issue=3|year= 2008|pages=1019-1024|issn=1055-7903}}.&lt;/ref&gt; in alžirski rebrasti triton (''Pleurodeles nebulosus''). Krastača ''Bufo spinosus'', o kateri poroča ekomuzej parka, je omejena na skrajni severozahod Tunizije in zato verjetno ni prisotna v parku. Možna je prisotnost severnoafriške zelene krastače (''Bufotes boulengeri''), vrste, ki je precej odporna na slanost. Vse dvoživke v Tuniziji so za razmnoževanje odvisne od sladke vode, čeprav nekatere vrste prenesejo določeno stopnjo slanosti.

Med plazilci, povezanimi z vodnim okoljem, so sredozemska močvirska želva (''Mauremys leprosa''), [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis'') in mavrska vodarica (''Natrix maura''). Možna je prisotnost [[belouška|belouške]] (''Natrix natrix''), zelo redke vrste v Tuniziji; tako kot evropska močvirska želva ima palearktično afiniteto in je povezana z najbolj vlažnimi območji in velikimi rečnimi sistemi. Tudi evropska močvirska želva je zelo redka in ogrožena zaradi naraščajoče slanosti. Sredozemska močvirska želva in mavrska vodarica pa sta zelo številni, zlasti ob ustjih vadij (sezonskih rek).

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>ms955kef6plwyyypdt6ld08hs9pesk4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686554</id>
      <parentid>6686551</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T17:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6686554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10082" sha1="8evu6d564qcnmdiyt8a6hjuuhqf7wt6" xml:space="preserve">{{Infobox protected area
| name = Narodni park Ichkeul
| iucn_category = II
| map = Tunisia
| photo =Vue_matinale_de_la_montagne_dominant_le_parc_Ichkeul.jpg
| photo_caption = gora Ichkeul
| location = [[Tunizija]]
| nearest_city = Mateur
| relief = 1
| map_width = 200
| coordinates = {{coord|37|7|24|N|9|39|20|E|display=inline, title}}
| area = 126 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| established = 1980
| visitation_num = 
| visitation_year = 
| governing_body = 
| embedded1 = {{designation list | embed=yes
  | designation1 = WHS
  | designation1_date = 1980 &lt;small&gt;(4. zasedanje)&lt;/small&gt;
  | designation1_type = Naravno
  | designation1_criteria = x
  | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/8 8]
  | designation1_free1name = Regija
  | designation1_free1value = Severna Afrika
  | designation1_free2name = Ogrožena
  | designation1_free2value = 1996&amp;ndash;2006
}}
| embedded2 = {{Designation list
 | embed = yes
 | designation1 = Ramsar
 | designation1_offname = Ichkeul
 | designation1_date = 24. november 1980
 | designation1_number = 213&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Ichkeul|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/213|accessdate=25 April 2018}}&lt;/ref&gt;}}
}}
'''Jezero Ichkeul''' ({{langx|ar|بحيرة اشكل|Buḥayra ʾIshkul}}) je [[jezero]] v severni [[Tunizija|Tuniziji]], ki leži 20 kilometrov od [[Bizerta|Bizerte]], najsevernejšega mesta v Afriki ob Sredozemskem morju. Jezero in mokrišča '''narodnega parka Ichkeul''' so pomembna postaja za več sto tisoč ptic selivk vsako leto. Med obiskovalci jezera so race, gosi, štorklje in rožnati plamenci. Gradnja jezov na rekah, ki se stekajo v jezero, je močno spremenila ekološko ravnovesje jezera in mokrišč.

== Zgodovina ==
V času vladavine dinastije [[Hafsidi|Hafsid]] je bilo jezero Ichkuel že v 13. stoletju rezervat. Kasneje, v začetku 20. stoletja, je med francosko vladavino postalo javna lastnina. Od leta 1980 je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Satelitski posnetki prikazujejo razvoj gladine jezera in vodne vegetacije med 14. novembrom 2001 (zgornji del) in 29. julijem 2005 (spodnji del), pri čemer je vegetacija obarvana rdeče. Čeprav je bila gladina jezera leta 2005 višja kot leta 2001, je velik del jezera zaradi prisotnosti vodnih rastlin videti rdeč. Ker so jezovi močno zmanjšali dotok sladke vode v jezera in močvirja, so [[trstičevje]], [[Šaš (rastlina)|šaše]] in druge sladkovodne rastline nadomestile rastline, ki ljubijo [[sol]]. Te spremembe so povzročile močno zmanjšanje populacij ptic selivk, ki so odvisne od mešanice rastlin, ki so obstajale nekoč.

Po podatkih spletne strani Unesca je tunizijska vlada sprejela nekatere ukrepe za ohranitev sladke vode in zmanjšanje slanosti, jezero pa je bilo leta 2006 umaknjeno s seznama svetovne dediščine, ki je v nevarnosti.

Vendar pa nekatera poročila [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] kažejo, da je slanost že postala pretirano visoka in da se možnost za sanacijo hitro zmanjšuje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=6209|title=Ichkeul Lake, Tunisia : Image of the Day|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-07-01}}&lt;/ref&gt;

== Narodni park Ichkeul ==
[[File:Ichkeul National Park 0001.jpg|thumb|250px|Narodni park Ichkeul, območje svetovne dediščine v Tuniziji]]

Narodni park Ichkeul je območje svetovne dediščine na severu Tunizije, 25 km jugozahodno od Bizerte in 15 km severno od Mateurja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/008.pdf |title=Ichkeul National Park 8 |publisher=UNESCO: World Heritage |accessdate=31 May 2015}}&lt;/ref&gt; Park je na seznamu svetovne dediščine UNESCO od leta 1980, med letoma 1996 in 2006 pa je bil park tudi na seznamu svetovne dediščine v nevarnosti. Park upravlja tunizijsko ministrstvo za kmetijstvo.

Cvetoča rastlina ''Teucrium_schoenenbergeri''  Nabli, ki jo najdemo le v Tuniziji, je bila leta 1965 najdena v parku.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Schoenenberger A., Nabli M.A. |first= |date=1990 |title=Isotype of Teucrium schoenenbergeri Nabli [family LAMIACEAE] |url=https://plants.jstor.org/stable/10.5555/al.ap.specimen.MPU001289 |journal=Bulletin de la Société Botanique de France. Lettres Botaniques |volume=137 |issue=4,5 |pages=314}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Ichkeul National Park-130277.jpg|Jezero Ichkeul
Image:Parcichkeul3.jpg|Pogled na narodni park Ichkeul
Image:Ichkeul002.jpg|Jezerska pokrajina
Image:Ichkeul003.jpg|Ob jezeru
&lt;/gallery&gt;

== Živalstvo ==
=== Ptice ===
Jezero Ichkeul je eno najpomembnejših mokrišč v zahodnem Sredozemlju, skupaj z [[narodni park Doñana|narodnim parkom Doñana]] v Španiji, [[Camargue]]om v Franciji in [[Narodni park El Kala]] v [[Alžirija|Alžiriji]], za prezimovanje severnopalearktičnih vrst in gnezdišča južnopalearktičnih vrst. Na tem jezeru je bilo hkrati zabeleženih od 300.000 do 400.000 ptic. Med najštevilčnejšimi vrstami so navadna žvižgavka (''Anas penelope''), katere število se giblje od 10.000 do 50.000 osebkov in doseže celo 112.000; sivka (''Aythya freina''; 10.000–90.000; 120.000 leta 1971); in [[liska]] (''Fulca atra''; 2000–45.000; 188.000 leta 1973).

Jezero Ichkeul je priljubljeno prezimovališče za [[siva gos|sivo gos]] (''Anser anser''). Po podatkih IUCN jezero pogosto obiskuje več ogroženih vrst: ranljiva marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''), ogrožena palčja raca (''Oxyura leucocephala'') in kritično ogrožen tankokljuni škurh (''Numenius tenuirostris'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.unep-wcmc.org/world-heritage-information-sheets_271.html|title=World Heritage Information Sheets|website=unep-wcmc.org}}.&lt;/ref&gt;

Tukaj prezimujejo tudi kostanjevka (''Aythya nyroca''), [[kosec]] (''Crex crex''), [[kreheljc]] (''Anas crecca''), raca žličarica (''Anas clypeata''), dolgorepa raca (''Anas acuta'') in [[polojnik]] (''Himantopus himantopus''), medtem ko poletje tukaj preživi [[veliki plamenec]] (''Phoenicopterus roseus''). Maroški pogorelček (''Phoenicurus moussieri'') je endemična za [[Atlas (gorovje)|gorovje Atlas]] v severozahodni Afriki. Na obrežju jezera najdemo tudi rjavo komatno tekico (''Glareola pratincola'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;/&gt;

Več ptic ujed pogosto obiskuje območje: [[egiptovski jastreb]] (''Neophron percnopterus''), ogrožena vrsta; [[kragulji orel]] (''Aquila fasciata''); [[mali orel]] (''Hieraaetus pennatus''); [[rjavi lunj]] (''Circus aeruginosus''), [[stepski lunj]] (''Circus macrourus''), [[močvirski lunj]] (''Circus pygargus'') in [[pepelasti lunj]] (''Circus cyaneus''); [[rjasta kanja]] (''Buteo rufinus'') in [[južni sokol]] (''Falco biarmicus''), [[sredozemski sokol]] (''Falco eleonorae'') in [[sokol selec]] (''Falco peregrinus'').&lt;ref name=&quot;WCMC&quot;/&gt;

=== Sesalci ===
Evropska [[vidra]] (''Lutra lutra''), ki so jo lovili zaradi mesa, je morda izginila z najdišča. Na najdišču so prisotni [[divja svinja]] (''Sus scrofa''), vneseni [[vodni bivol]] (''Bubalus bubalis''), afriški ježevec (''Hystrix cristata''), [[zlati šakal]] (''Canis aureus''), severnoafriška ženeta (''Genetta genetta''), mungo (''Herpestes ichneumon'') in afriška divja mačka (''Felis silvestris lybica'').

=== Herpetofavna ===
Jezero, [[vadi]]ji in okoliška močvirja služijo kot gojišča za vsaj pet vrst dvoživk: saharsko žabo (''Pelophylax saharicus''), poslikano žabo (''Discoglossus pictus''),berbersko krastačo (''Sclerophrys mauritanica''), sredozemsko drevesno žabo (''Hyla meridionalis''), ki v Tuniziji in zahodni Alžiriji tvori ločeno evolucijsko enoto, ki bi si zaslužila poseben status&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|language=en|author1=Matthias Stöck|author2=Sylvain Dubey|author3=Cornelya Klütsch|author4=Spartak N. Litvinchuk|author5=Ulrich Scheidt|author6=Nicolas Perrin|title=Mitochondrial and nuclear phylogeny of circum-Mediterranean tree frogs from the Hyla arborea group|work=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=49|issue=3|year= 2008|pages=1019-1024|issn=1055-7903}}.&lt;/ref&gt; in alžirski rebrasti triton (''Pleurodeles nebulosus''). Krastača ''Bufo spinosus'', o kateri poroča ekomuzej parka, je omejena na skrajni severozahod Tunizije in zato verjetno ni prisotna v parku. Možna je prisotnost severnoafriške zelene krastače (''Bufotes boulengeri''), vrste, ki je precej odporna na slanost. Vse dvoživke v Tuniziji so za razmnoževanje odvisne od sladke vode, čeprav nekatere vrste prenesejo določeno stopnjo slanosti.

Med plazilci, povezanimi z vodnim okoljem, so sredozemska močvirska želva (''Mauremys leprosa''), [[močvirska sklednica]] (''Emys orbicularis'') in mavrska vodarica (''Natrix maura''). Možna je prisotnost [[belouška|belouške]] (''Natrix natrix''), zelo redke vrste v Tuniziji; tako kot evropska močvirska želva ima palearktično afiniteto in je povezana z najbolj vlažnimi območji in velikimi rečnimi sistemi. Tudi evropska močvirska želva je zelo redka in ogrožena zaradi naraščajoče slanosti. Sredozemska močvirska želva in mavrska vodarica pa sta zelo številni, zlasti ob ustjih vadij (sezonskih rek).

== Rastlinstvo ==
Prevladujoča vrsta jezera je ''Stuckenia pectinata'', ki je glavni vir hrane za prezimujoče gosi; za njeno razmnoževanje je potrebna slanost manj kot 10 gramov na liter več mesecev v letu. Druge značilne vrste vključujejo ''Ruppia cirrhosa'', ''Phragmites australis'', ''Tamarix africana'' itd.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ichkeul Lake}}
* [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=8 UNESCO website]
* [https://archive.today/19970710092051/http://www.wcmc.org.uk/protected_areas/data/wh/ichkeul.html WCMC datasheet]
* [https://web.archive.org/web/20070313210537/http://terryking.us/photos/ishkeul-np-2005/ ACST Photos: Exploring Lak Ichkeul]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Tuniziji]]
[[Kategorija:Narodni parki v Tuniziji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]]</text>
      <sha1>8evu6d564qcnmdiyt8a6hjuuhqf7wt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klon (glasbena skupina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603825</id>
    <revision>
      <id>6686553</id>
      <timestamp>2026-06-07T16:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6686553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3352" sha1="4egsaq9werx0uu9x2846c0rdjls5ip4" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Klon}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background      = group_or_band
| name            = KLON
| image           = 
| image_size      = 
| image_upright   = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| alias           = 
| origin          = [[Celje]]
| genre           = [[rock]]
| years_active    = 2019–''sedanjost''
| label           = 
| current_members = {{plainlist|
* Gregor Videc (vokal, kitara)
* Goran Koražija (kitara)
* Luka Vinko (bas kitara)
* Urban Krč (bobni)}}
| past_members    = 
| website         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Klon''' (stilizirano '''KLON''') je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Celje|Celja]], ki so jo leta 2019 ustanovili frontman Gregor Videc, solo kitarist Goran Koražija, baskitarist Luka Vinko in bobnar Urban Krč.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Matoz |first=Zdenko |title=Življenje v kaosu in optimizmu je rokenrol |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-06-03 |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/zivljenje-v-kaosu-in-optimizmu-je-rokenrol |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt;

Videc in Koražija sta skupaj igrala že v Vidčevi prejšnji skupini [[Multiball]], v KLON pa sta začela sodelovati z mnogo mlajšima Vinkom in Krčem, kot poskus združevanja generacij. Pri ustvarjanju novih skladb sta na prvem albumu uporabljala tudi melodije in rife, ki so nastali že v času Multiballa in jih takrat nista razvila,&lt;ref name=&quot;24_1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Rockerji KLON predstavljajo nov album |work=[[24ur.com]] |date=2021-04-24 |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/rockerji-klon-predstavljajo-nov-album.html |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt; na drugem albumu pa so enakovredneje sodelovali vsi člani.&lt;ref name=&quot;val202&quot;&gt;{{Navedi epizodo |title=Klon - Odklon |episodelink= |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/na-sceni/4182673/174937761 |accessdate=2026-06-07 |series=Na sceni |serieslink= |first=Jernej |last=Vene |network= |station=[[Val 202]] |date=2023-02-22}}&lt;/ref&gt; Njihova besedila večinoma govorijo o aktualnih družbenih vprašanjih.&lt;ref name=&quot;24_2&quot;&gt;{{navedi splet |title=KLON: Moramo se zbuditi iz hibernacije, ki jo imenujemo življenje |work=24ur.com |date=2021-11-14 |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/klon-moramo-se-zbuditi-iz-hibernacije-ki-jo-imenujemo-zivljenje.html |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt; Avtor besedil je Videc, za razliko od tistih za Multiball so v slovenščini.&lt;ref name=&quot;val202&quot;/&gt;

Zgodnje obdobje delovanja je zaznamovala [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemija covida-19]], ki je služila kot navdih za sporočila skladb na drugem albumu ''Odklon'' (2022).&lt;ref name=&quot;24_2&quot;/&gt; Po izidu prvenca, naslovljenega ''Klon1'' (2020), so nastopanje po prvem koncertu preprečili ukrepi za zajezitev epidemije. Namesto tega so januarja 2021 posneli istoimenski koncertni film, na katerem je sodeloval tudi [[Tone Kregar]] iz skupine [[Mi2]], posneto gradivo pa so tega izdali tudi na koncertnem albumu ''L1VE''.&lt;ref name=&quot;24_1&quot;/&gt;

== Diskografija ==
* ''Klon1'' (2020)
* ''L1VE'' (2021) – koncertni album
* ''Odklon'' (2022)
* ''Daleč stran'' (2026)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://klon.si/}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2019]]</text>
      <sha1>4egsaq9werx0uu9x2846c0rdjls5ip4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686663</id>
      <parentid>6686553</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T20:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <origin>6686663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3336" sha1="f3k8nxhzhovrujhfb1t2vyqzex8wk17" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Klon}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background      = group_or_band
| name            = KLON
| image           = 
| image_size      = 
| image_upright   = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| alias           = 
| origin          = [[Celje]]
| genre           = [[rock]]
| years_active    = 2019–''sedanjost''
| label           = 
| current_members = {{plainlist|
* Gregor Videc (vokal, kitara)
* Goran Koražija (kitara)
* Luka Vinko (bas kitara)
* Urban Krč (bobni)}}
| past_members    = 
| website         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Klon''' (stilizirano '''KLON''') je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Celje|Celja]], ki so jo leta 2019 ustanovili frontman Gregor Videc, solo kitarist Goran Koražija, baskitarist Luka Vinko in bobnar Urban Krč.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Matoz |first=Zdenko |title=Življenje v kaosu in optimizmu je rokenrol |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-06-03 |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/zivljenje-v-kaosu-in-optimizmu-je-rokenrol |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt;

Videc in Koražija sta skupaj igrala že v Vidčevi prejšnji skupini [[Multiball]], v KLON pa sta začela sodelovati z mnogo mlajšima Vinkom in Krčem, kot poskus združevanja generacij. Pri ustvarjanju novih skladb sta na prvem albumu uporabljala tudi melodije in rife, ki so nastali že v času Multiballa in jih takrat nista razvila,&lt;ref name=&quot;24_1&quot;&gt;{{navedi novice |title=Rockerji KLON predstavljajo nov album |work=[[24ur.com]] |date=2021-04-24 |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/rockerji-klon-predstavljajo-nov-album.html |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt; na drugem albumu pa so enakovredneje sodelovali vsi člani.&lt;ref name=&quot;val202&quot;&gt;{{Navedi epizodo |title=Klon - Odklon |episodelink= |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/na-sceni/4182673/174937761 |accessdate=2026-06-07 |series=Na sceni |serieslink= |first=Jernej |last=Vene |network= |station=[[Val 202]] |date=2023-02-22}}&lt;/ref&gt; Njihova besedila večinoma govorijo o aktualnih družbenih vprašanjih.&lt;ref name=&quot;24_2&quot;&gt;{{navedi splet |title=KLON: Moramo se zbuditi iz hibernacije, ki jo imenujemo življenje |work=24ur.com |date=2021-11-14 |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/klon-moramo-se-zbuditi-iz-hibernacije-ki-jo-imenujemo-zivljenje.html |access-date=2026-06-07}}&lt;/ref&gt; Avtor besedil je Videc, za razliko od tistih za Multiball so v slovenščini.&lt;ref name=&quot;val202&quot;/&gt;

Zgodnje obdobje delovanja je zaznamovala [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemija covida-19]], ki je služila kot navdih za sporočila skladb na drugem albumu ''Odklon'' (2022).&lt;ref name=&quot;24_2&quot;/&gt; Po izidu prvenca, naslovljenega ''Klon1'' (2020), so nastopanje po prvem koncertu preprečili ukrepi za zajezitev epidemije. Namesto tega so januarja 2021 posneli istoimenski koncertni film, na katerem je sodeloval tudi [[Tone Kregar]] iz skupine [[Mi2]], posneto gradivo pa so tega izdali tudi na koncertnem albumu ''L1VE''.&lt;ref name=&quot;24_1&quot;/&gt;

== Diskografija ==
* ''Klon1'' (2020)
* ''L1VE'' (2021) – koncertni album
* ''Odklon'' (2022)
* ''Daleč stran'' (2026)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2019]]</text>
      <sha1>f3k8nxhzhovrujhfb1t2vyqzex8wk17</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katja Svenšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603826</id>
    <revision>
      <id>6686555</id>
      <timestamp>2026-06-07T17:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Katja Svenšek''' je slovenska [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]]. Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt;  == Izobrazba ==  Leta 2012 je na Fakulteta za dru...«</comment>
      <origin>6686555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6218" sha1="lw49s9s05guktjq261d3x1xwvtx88gz" xml:space="preserve">'''Katja Svenšek''' je slovenska [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]]. Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Leta 2012 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani pripravila diplomsko delo z naslovom ''Finančna kriza v Sloveniji'' pod mentorstvom [[Bogomil Ferfila|Bogomila Ferfile]].&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot; /&gt;

== Kariera ==

Svenšek je novinarsko pot nadaljevala pri časniku ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', kjer je objavljala prispevke s področja gospodarstva, financ in bančništva. Poročala je o poslovanju bank, bančni sanaciji, Novi KBM, NLB, Banki Celje, Adrii Airways in drugih gospodarskih temah.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot; /&gt;

Leta 2014 je kot novinarka ''Dnevnika'' pri [[Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije|Informacijskem pooblaščencu]] uspela s pritožbo zoper Novo KBM v zadevi dostopa do informacij javnega značaja o svetovalnih, avtorskih in intelektualnih storitvah. Informacijski pooblaščenec je pritožbi ugodil in Novi KBM naložil posredovanje zahtevanih podatkov.&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot; /&gt;

Pozneje je delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Bila je namestnica odgovornega urednika časnika ''Delo'', ''Nedelo'' in portala delo.si ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na spletnem portalu Dela ima avtorsko stran z objavljenimi prispevki.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

Deluje pri ''[[Svet24]]'', kjer je med stalnimi sodelavci portala.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja prispevke s področja politike, družbe, sociale, zdravstva, pravosodja in lokalnih tem.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Pri ''Dnevniku'' je poročala o bankah in finančnem sistemu, med drugim o poslovanju NLB in Nove KBM ter o spremembah v slovenskem bančnem prostoru.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;

Pri ''Delu'' je objavljala prispevke za spletni portal in tiskane izdaje časnika.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Kot urednica uredništva digitalnih vsebin je bila povezana z uredniškim delom portala delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na podjetniškem portalu Dela je objavljala prispevke o gospodarstvu, bančnem sistemu in podjetništvu.&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot; /&gt;

Pri ''Svet24'' objavlja tudi družbene in socialne teme, med drugim o duševnem zdravju otrok, pomoči na domu, objavi občinskih predpisov v Uradnem listu in brezplačni pravni pomoči.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20241&amp;lang=slv |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31472989 |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605086b357ee4 |title=Novinarka Katja Svenšek, Dnevnik - Nova KBM |website=Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije |date=5. avgust 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nova-kbm-in-nlb-lani-skupaj-z-vec-kot-dvema-milijardama-ciste-izgube-2408968/ |title=Nova KBM in NLB lani skupaj z več kot dvema milijardama čiste izgube |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/banke-kdo-je-prevzemnik-in-koga-prevzemajo-2347910/ |title=Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo |website=Dnevnik |date=2. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nkbm-zamudila-s-prijavo-milijonskih-terjatev-2682616-2682616/ |title=NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/katja-svensek |title=Avtor - Katja Svenšek |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podaridelo.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |website=Arhivske Delo naslovnice |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podjetnistvo.delo.si/avtor/katja-svensek/ |title=Katja Svenšek |website=Podjetništvo, Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/anksiozni-vse-pogosteje-ze-otroci-ob-koncu-prve-triade-osnovne-sole-1862793 |title=Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole |website=Svet24.si |date=22. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=26 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=42 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/pomoc-na-domu-podrazitev-spodnje-podravje-1870642 |title=Starostnik si pomoči za 16 evrov na uro ne more privoščiti! |website=Svet24.si |date=1. januar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>lw49s9s05guktjq261d3x1xwvtx88gz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686636</id>
      <parentid>6686555</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:43:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Slovenski novinarji]]; +[[Kategorija:Slovenski uredniki]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6433" sha1="fbt3j87eeoyvl0sms1js3j3hdno0bod" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Katja Svenšek''' je slovenska [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]]. Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Leta 2012 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani pripravila diplomsko delo z naslovom ''Finančna kriza v Sloveniji'' pod mentorstvom [[Bogomil Ferfila|Bogomila Ferfile]].&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot; /&gt;

== Kariera ==

Svenšek je novinarsko pot nadaljevala pri časniku ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', kjer je objavljala prispevke s področja gospodarstva, financ in bančništva. Poročala je o poslovanju bank, bančni sanaciji, Novi KBM, NLB, Banki Celje, Adrii Airways in drugih gospodarskih temah.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot; /&gt;

Leta 2014 je kot novinarka ''Dnevnika'' pri [[Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije|Informacijskem pooblaščencu]] uspela s pritožbo zoper Novo KBM v zadevi dostopa do informacij javnega značaja o svetovalnih, avtorskih in intelektualnih storitvah. Informacijski pooblaščenec je pritožbi ugodil in Novi KBM naložil posredovanje zahtevanih podatkov.&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot; /&gt;

Pozneje je delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Bila je namestnica odgovornega urednika časnika ''Delo'', ''Nedelo'' in portala delo.si ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na spletnem portalu Dela ima avtorsko stran z objavljenimi prispevki.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

Deluje pri ''[[Svet24]]'', kjer je med stalnimi sodelavci portala.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja prispevke s področja politike, družbe, sociale, zdravstva, pravosodja in lokalnih tem.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Pri ''Dnevniku'' je poročala o bankah in finančnem sistemu, med drugim o poslovanju NLB in Nove KBM ter o spremembah v slovenskem bančnem prostoru.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;

Pri ''Delu'' je objavljala prispevke za spletni portal in tiskane izdaje časnika.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Kot urednica uredništva digitalnih vsebin je bila povezana z uredniškim delom portala delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na podjetniškem portalu Dela je objavljala prispevke o gospodarstvu, bančnem sistemu in podjetništvu.&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot; /&gt;

Pri ''Svet24'' objavlja tudi družbene in socialne teme, med drugim o duševnem zdravju otrok, pomoči na domu, objavi občinskih predpisov v Uradnem listu in brezplačni pravni pomoči.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20241&amp;lang=slv |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31472989 |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605086b357ee4 |title=Novinarka Katja Svenšek, Dnevnik - Nova KBM |website=Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije |date=5. avgust 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nova-kbm-in-nlb-lani-skupaj-z-vec-kot-dvema-milijardama-ciste-izgube-2408968/ |title=Nova KBM in NLB lani skupaj z več kot dvema milijardama čiste izgube |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/banke-kdo-je-prevzemnik-in-koga-prevzemajo-2347910/ |title=Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo |website=Dnevnik |date=2. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nkbm-zamudila-s-prijavo-milijonskih-terjatev-2682616-2682616/ |title=NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/katja-svensek |title=Avtor - Katja Svenšek |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podaridelo.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |website=Arhivske Delo naslovnice |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podjetnistvo.delo.si/avtor/katja-svensek/ |title=Katja Svenšek |website=Podjetništvo, Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/anksiozni-vse-pogosteje-ze-otroci-ob-koncu-prve-triade-osnovne-sole-1862793 |title=Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole |website=Svet24.si |date=22. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=26 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=42 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/pomoc-na-domu-podrazitev-spodnje-podravje-1870642 |title=Starostnik si pomoči za 16 evrov na uro ne more privoščiti! |website=Svet24.si |date=1. januar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Svenšek, Katja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>fbt3j87eeoyvl0sms1js3j3hdno0bod</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686702</id>
      <parentid>6686636</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:42:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6439" sha1="muy1ig67jhfrhvd213j65exr0ocd6zf" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Katja Svenšek''' je slovenska [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]]. Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Leta 2012 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani pripravila diplomsko delo z naslovom ''Finančna kriza v Sloveniji'' pod mentorstvom [[Bogomil Ferfila|Bogomila Ferfile]].&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot; /&gt;

== Kariera ==

Katja Svenšek je novinarsko pot nadaljevala pri časniku ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', kjer je objavljala prispevke s področja gospodarstva, financ in bančništva. Poročala je o poslovanju bank, bančni sanaciji, Novi KBM, NLB, Banki Celje, Adrii Airways in drugih gospodarskih temah.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot; /&gt;

Leta 2014 je kot novinarka ''Dnevnika'' pri [[Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije|Informacijskem pooblaščencu]] uspela s pritožbo zoper Novo KBM v zadevi dostopa do informacij javnega značaja o svetovalnih, avtorskih in intelektualnih storitvah. Informacijski pooblaščenec je pritožbi ugodil in Novi KBM naložil posredovanje zahtevanih podatkov.&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot; /&gt;

Pozneje je delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Bila je namestnica odgovornega urednika časnika ''Delo'', ''Nedelo'' in portala delo.si ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na spletnem portalu Dela ima avtorsko stran z objavljenimi prispevki.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt;

Deluje pri ''[[Svet24]]'', kjer je med stalnimi sodelavci portala.&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot; /&gt; Na portalu objavlja prispevke s področja politike, družbe, sociale, zdravstva, pravosodja in lokalnih tem.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;

== Novinarsko delo ==

Pri ''Dnevniku'' je poročala o bankah in finančnem sistemu, med drugim o poslovanju NLB in Nove KBM ter o spremembah v slovenskem bančnem prostoru.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;

Pri ''Delu'' je objavljala prispevke za spletni portal in tiskane izdaje časnika.&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot; /&gt; Kot urednica uredništva digitalnih vsebin je bila povezana z uredniškim delom portala delo.si.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na podjetniškem portalu Dela je objavljala prispevke o gospodarstvu, bančnem sistemu in podjetništvu.&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot; /&gt;

Pri ''Svet24'' objavlja tudi družbene in socialne teme, med drugim o duševnem zdravju otrok, pomoči na domu, objavi občinskih predpisov v Uradnem listu in brezplačni pravni pomoči.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;rul-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20241&amp;lang=slv |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=Repozitorij Univerze v Ljubljani |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-diploma&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31472989 |title=Finančna kriza v Sloveniji: diplomsko delo |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ip-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605086b357ee4 |title=Novinarka Katja Svenšek, Dnevnik - Nova KBM |website=Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije |date=5. avgust 2014 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nova-kbm-in-nlb-lani-skupaj-z-vec-kot-dvema-milijardama-ciste-izgube-2408968/ |title=Nova KBM in NLB lani skupaj z več kot dvema milijardama čiste izgube |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/banke-kdo-je-prevzemnik-in-koga-prevzemajo-2347910/ |title=Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo |website=Dnevnik |date=2. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nkbm-zamudila-s-prijavo-milijonskih-terjatev-2682616-2682616/ |title=NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-avtor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/katja-svensek |title=Avtor - Katja Svenšek |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podaridelo.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |website=Arhivske Delo naslovnice |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podjetnistvo.delo.si/avtor/katja-svensek/ |title=Katja Svenšek |website=Podjetništvo, Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-kontakt&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/anksiozni-vse-pogosteje-ze-otroci-ob-koncu-prve-triade-osnovne-sole-1862793 |title=Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole |website=Svet24.si |date=22. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-politika&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=26 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-bpp&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/politika?stran=42 |title=Politika |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/pomoc-na-domu-podrazitev-spodnje-podravje-1870642 |title=Starostnik si pomoči za 16 evrov na uro ne more privoščiti! |website=Svet24.si |date=1. januar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Svenšek, Katja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>muy1ig67jhfrhvd213j65exr0ocd6zf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686707</id>
      <parentid>6686702</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:13:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-podvajanje vsebine, odstranjene omembe postopka pri IPRS (relevantno? vsekakor izven konteksta)</comment>
      <origin>6686707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3572" sha1="tevfybd7ttcyrhsl30vzuc8z0t6yutc" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Katja Svenšek''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]].

Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.

== Kariera ==
Leta 2012 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani pripravila diplomsko delo z naslovom ''Finančna kriza v Sloveniji'' {{COBISS|31472989}} pod mentorstvom [[Bogomil Ferfila|Bogomila Ferfile]].

Novinarsko pot je nadaljevala pri časniku ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', kjer je objavljala prispevke s področja gospodarstva, financ in bančništva. Poročala je o poslovanju slovenskih bank, bančni sanaciji Nove KBM, NLB, Banke Celje, [[Adria Airways|Adrii Airways]] in drugih gospodarskih temah.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot; /&gt;

Pozneje je delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Bila je namestnica odgovornega urednika časnika ''Delo'', ''Nedelo'' in portala delo.si ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na podjetniškem portalu Dela je objavljala prispevke o gospodarstvu, bančnem sistemu in podjetništvu.&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot; /&gt; 

Deluje pri ''[[Svet24]]'', kjer objavlja prispevke s področja politike, družbe, sociale, zdravstva, pravosodja in lokalnih tem.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nova-kbm-in-nlb-lani-skupaj-z-vec-kot-dvema-milijardama-ciste-izgube-2408968/ |title=Nova KBM in NLB lani skupaj z več kot dvema milijardama čiste izgube |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/banke-kdo-je-prevzemnik-in-koga-prevzemajo-2347910/ |title=Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo |website=Dnevnik |date=2. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nkbm-zamudila-s-prijavo-milijonskih-terjatev-2682616-2682616/ |title=NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podaridelo.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |website=Arhivske Delo naslovnice |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podjetnistvo.delo.si/avtor/katja-svensek/ |title=Katja Svenšek |website=Podjetništvo, Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/anksiozni-vse-pogosteje-ze-otroci-ob-koncu-prve-triade-osnovne-sole-1862793 |title=Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole |website=Svet24.si |date=22. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/pomoc-na-domu-podrazitev-spodnje-podravje-1870642 |title=Starostnik si pomoči za 16 evrov na uro ne more privoščiti! |website=Svet24.si |date=1. januar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Svenšek, Katja}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>tevfybd7ttcyrhsl30vzuc8z0t6yutc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jelena Aščić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603827</id>
    <revision>
      <id>6686556</id>
      <timestamp>2026-06-07T17:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Jelena Aščić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajo...«</comment>
      <origin>6686556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5856" sha1="35ncuj3ubseafin0l0lshuayudl8i3e" xml:space="preserve">'''Jelena Aščić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Do leta 2016 je za RTV Slovenija delala več kot dvajset let.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Delovala je kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

Leta 2016 je prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'', potem ko se je od vodenja oddaje poslovil dolgoletni voditelj Janko Šopar.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Pozneje je bila tudi urednica oddaje ''Tednik''.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Tednik ==

''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' je informativna oddaja Televizije Slovenija, ki obravnava družbene, socialne, lokalne, zdravstvene, politične in druge teme. Aščić je vodenje oddaje prevzela leta 2016.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;

Marca 2024 je RTV Slovenija za Žurnal24 pojasnila, da pri oddaji ''Tednik'' ni sprememb ter da je Jelena Aščić še naprej urednica in voditeljica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Aščić je avtorica dokumentarnega filma ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

Leta 2023 je bila avtorica dokumentarne oddaje ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija in je obravnavala obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Pri snemanju se ji je v Sarajevu pridružil snemalec Gregor Naglav.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

== Sarajevo, 1425 dni groze ==

Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023. Po napovedi Dela je šlo za 55-minutno oddajo, v kateri so bila predstavljena pričevanja ljudi, ki so preživeli obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Za dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'' je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2023 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>35ncuj3ubseafin0l0lshuayudl8i3e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686634</id>
      <parentid>6686556</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:39:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6167" sha1="nbwvhy5cdd8nhyb21lf1ehn6pitmd7c" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Jelena Aščić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Do leta 2016 je za RTV Slovenija delala več kot dvajset let.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Delovala je kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

Leta 2016 je prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'', potem ko se je od vodenja oddaje poslovil dolgoletni voditelj Janko Šopar.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Pozneje je bila tudi urednica oddaje ''Tednik''.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Tednik ==

''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' je informativna oddaja Televizije Slovenija, ki obravnava družbene, socialne, lokalne, zdravstvene, politične in druge teme. Aščić je vodenje oddaje prevzela leta 2016.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;

Marca 2024 je RTV Slovenija za Žurnal24 pojasnila, da pri oddaji ''Tednik'' ni sprememb ter da je Jelena Aščić še naprej urednica in voditeljica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Aščić je avtorica dokumentarnega filma ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

Leta 2023 je bila avtorica dokumentarne oddaje ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija in je obravnavala obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Pri snemanju se ji je v Sarajevu pridružil snemalec Gregor Naglav.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

== Sarajevo, 1425 dni groze ==

Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023. Po napovedi Dela je šlo za 55-minutno oddajo, v kateri so bila predstavljena pričevanja ljudi, ki so preživeli obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Za dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'' je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2023 je prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aščić, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>nbwvhy5cdd8nhyb21lf1ehn6pitmd7c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686691</id>
      <parentid>6686634</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:26:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6172" sha1="dwdfv73748psbo185dmemqr4aqpk7i4" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Jelena Aščić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Jelena Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Do leta 2016 je za RTV Slovenija delala več kot dvajset let.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Delovala je kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

Leta 2016 je prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'', potem ko se je od vodenja oddaje poslovil dolgoletni voditelj Janko Šopar.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Pozneje je bila tudi urednica oddaje ''Tednik''.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Tednik ==

''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' je informativna oddaja Televizije Slovenija, ki obravnava družbene, socialne, lokalne, zdravstvene, politične in druge teme. Jelena Aščić je vodenje oddaje prevzela leta 2016.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;

Marca 2024 je RTV Slovenija za Žurnal24 pojasnila, da pri oddaji ''Tednik'' ni sprememb ter da je Jelena Aščić še naprej urednica in voditeljica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Je avtorica dokumentarnega filma ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

Leta 2023 je bila avtorica dokumentarne oddaje ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija in je obravnavala obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Pri snemanju se ji je v Sarajevu pridružil snemalec Gregor Naglav.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

== Sarajevo, 1425 dni groze ==

Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023. Po napovedi Dela je šlo za 55-minutno oddajo, v kateri so bila predstavljena pričevanja ljudi, ki so preživeli obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Za dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'' je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aščić, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>dwdfv73748psbo185dmemqr4aqpk7i4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686701</id>
      <parentid>6686691</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:40:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6176" sha1="1jpuxpill6ty3i6rfcim929cs837i28" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Jelena Aščić''' je slovenska [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in televizijska voditeljica. Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Jelena Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Do leta 2016 je za RTV Slovenija delala več kot dvajset let.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Delovala je kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;

Leta 2016 je prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'', potem ko se je od vodenja oddaje poslovil dolgoletni voditelj [[Janko Šopar]].&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; Pozneje je bila tudi urednica oddaje ''Tednik''.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Tednik ==

''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' je informativna oddaja Televizije Slovenija, ki obravnava družbene, socialne, lokalne, zdravstvene, politične in druge teme. Jelena Aščić je vodenje oddaje prevzela leta 2016.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;

Marca 2024 je RTV Slovenija za Žurnal24 pojasnila, da pri oddaji ''Tednik'' ni sprememb ter da je Jelena Aščić še naprej urednica in voditeljica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Je avtorica dokumentarnega filma ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

Leta 2023 je bila avtorica dokumentarne oddaje ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''. Oddaja je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija in je obravnavala obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Pri snemanju se ji je v Sarajevu pridružil snemalec Gregor Naglav.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

== Sarajevo, 1425 dni groze ==

Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023. Po napovedi Dela je šlo za 55-minutno oddajo, v kateri so bila predstavljena pričevanja ljudi, ki so preživeli obleganje Sarajeva.&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt;

Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Za dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'' je leta 2010 prejela viktorja, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aščić, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>1jpuxpill6ty3i6rfcim929cs837i28</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686705</id>
      <parentid>6686701</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T22:00:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-ponavljanje, slog, np</comment>
      <origin>6686705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5063" sha1="qwcxj6kswl0f8zazui1jh67eqia1x68" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Jelena Aščić''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in [[televizijska voditeljica]]

Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Jelena Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer deluje kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov. V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2016 je po upokojitvi dolgoletnega voditelja [[Janko Šopar|Janka Šoparja]] prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'',&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; pozneje pa je bila tudi urednica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt; Leta 2024 jo je med daljšo odsotnostjo nadomeščala voditeljica Aleksandra Dežman.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Leta 2010 je pripravila dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela [[viktor (nagrada)|viktorja]] za najboljšo dokumentarno TV-oddajo, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

===''Sarajevo, 1425 dni groze''===
Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023 in predstavlja pričevanja ljudi, ki so preživeli [[obleganje Sarajeva]].&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aščić, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>qwcxj6kswl0f8zazui1jh67eqia1x68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Šurc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603828</id>
    <revision>
      <id>6686559</id>
      <timestamp>2026-06-07T17:11:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BesAles</username>
        <id>261273</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Matej Šurc''' (rojen 11. maja 1961) je slovenski [[novinar]], radijski novinar in avtor. Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Je soavtor trilogije ''V imenu države...«</comment>
      <origin>6686559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8446" sha1="h4kxx8muybcg3jzhwcrov2nmosdijer" xml:space="preserve">'''Matej Šurc''' (rojen 11. maja 1961) je slovenski [[novinar]], radijski novinar in avtor. Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Je soavtor trilogije ''V imenu države'', ki jo je napisal z [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]], in avtor knjige ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Šurc je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na [[Jesenice|Jesenicah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je najprej dokončal prvostopenjski študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]], nato pa diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer novinarstvo.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

== Kariera ==

Med študijem je pisal za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Sportske novosti'', ''Železarja'', ''[[Planinski vestnik]]'' in druge medije. V tem obdobju se je posvečal predvsem potopisnim reportažam in alpinizmu.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Od leta 1988 je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let je poročal o prvih svobodnih volitvah na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Poljska|Poljskem]], o žametni revoluciji na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] in revoluciji v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Spremljal je razpad [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in poročal z bojišč na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Spomladi 1992 se je za Radio Slovenija oglašal iz [[Tirana|Tirane]], poleti istega leta pa iz [[Moskva|Moskve]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Med letoma 1993 in 1997 je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu. Spremljal je vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in politično dogajanje na [[Kosovo|Kosovu]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Po vrnitvi iz Beograda je bil urednik [[Val 202|Vala 202]], med letoma 1999 in 2005 pa dopisnik RTV Slovenija v Washingtonu. V tem obdobju je poročal o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra]], ameriškem napadu na [[Afganistan]] in vojni v [[Irak]]u.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Leta 2026 je po poročanju Žurnala24 po 37 letih in 8 mesecih dela na Radiu Slovenija končal redno delo na javnem radiu.&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Šurc se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom, zlasti s temami iz novejše slovenske politične zgodovine, trgovine z orožjem, osamosvojitvenega obdobja in zunanje politike.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Z novinarjem [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]] je pripravil knjižno trilogijo ''V imenu države'', ki obravnava trgovino z orožjem v času razpada Jugoslavije in vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Trilogija je izšla pri založbi [[Sanje]] in obsega knjige ''Odprodaja'', ''Preprodaja'' in ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

Za trilogijo ''V imenu države'' sta Šurc in Zgaga prejela mednarodno nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

== Knjige ==

Leta 2011 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga izdala prvi del trilogije ''V imenu države'' z naslovom ''Odprodaja'', leta 2011 drugi del ''Preprodaja'', leta 2012 pa tretji del ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

Leta 2016 je izdal knjigo ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami'', ki obravnava ozadja novejše slovenske zgodovine in obdobje slovenske osamosvojitve.&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

Leta 2022 je skupaj s [[Svetlana Makarovič|Svetlano Makarovič]] in ilustratorjem Kotikom izdal knjigo ''Vladavina muh''.&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot; /&gt;

=== Izbrana bibliografija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Naslov
! Soavtorji
! Opomba
|-
| 2011
| ''V imenu države: Odprodaja''
| [[Blaž Zgaga]]
| prvi del trilogije ''V imenu države''&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;
|-
| 2011
| ''V imenu države: Preprodaja''
| [[Blaž Zgaga]]
| drugi del trilogije ''V imenu države''&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;
|-
| 2012
| ''V imenu države: Prikrivanje''
| [[Blaž Zgaga]]
| tretji del trilogije ''V imenu države''&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;
|-
| 2016
| ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''
| —
| knjiga o ozadjih slovenske osamosvojitve&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;
|-
| 2022
| ''Vladavina muh''
| [[Svetlana Makarovič]], Kotik
| knjiga, izdana pri Centru za slovensko književnost&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot; /&gt;
|}

== Nagrade ==

Leta 2012 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu za projekt ''V imenu države''.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

Leta 2016 je Šurc prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada je bila povezana z njegovim delom pri knjigi ''Prevarana Slovenija''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matej-surc/ |title=Matej Šurc |website=Obrazi slovenskih pokrajin |date=7. februar 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/journalists/matej-surc |title=Matej Šurc |website=Journalismfund Europe |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/in-the-name-of-the-state |title=In the Name of the State |website=Journalismfund Europe |date=10. januar 2011 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/radio-slovenija-po-37-letih-zapusca-znan-glas-matej-surc-458510 |title=Radio Slovenija po 37 letih zapušča znan glas |website=Žurnal24 |date=4. maj 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/cpklj/256295680 |title=V imenu države: Odprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/258115840 |title=V imenu države: Preprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/pefmb/261187328 |title=V imenu države: Prikrivanje |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789612744434 |title=Matej Šurc: Prevarana Slovenija |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/283551488 |title=Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/mkl/96483331 |title=Vladavina muh |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://seemo.org/cei-award/ |title=CEI SEEMO Award |website=South East Europe Media Organisation |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/matej-surc-in-blaz-zgaga-prejela-nagrado-cei-seemo/ |title=Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=9. oktober 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;</text>
      <sha1>h4kxx8muybcg3jzhwcrov2nmosdijer</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686620</id>
      <parentid>6686559</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:11:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, slog, glava, noga, kat</comment>
      <origin>6686620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7886" sha1="ausmef7hnggx4rajeza7n97afkipgy2" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Matej Šurc''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], radijski novinar in [[publicist]], * [[11. maj]] [[1961]], [[Jesenice]].

Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Je soavtor trilogije ''[[V imenu države]]'', ki jo je napisal z [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]], in avtor knjige ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Šurc je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na [[Jesenice|Jesenicah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je najprej dokončal prvostopenjski študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]], nato pa diplomiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], smer novinarstvo.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

== Kariera ==

Med študijem je pisal za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Sportske novosti'', ''Železarja'', ''[[Planinski vestnik]]'' in druge medije. V tem obdobju se je posvečal predvsem potopisnim reportažam in alpinizmu.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Od leta 1988 je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let je poročal o prvih svobodnih volitvah na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Poljska|Poljskem]], o žametni revoluciji na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] in revoluciji v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Spremljal je razpad [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in poročal z bojišč na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Spomladi 1992 se je za Radio Slovenija oglašal iz [[Tirana|Tirane]], poleti istega leta pa iz [[Moskva|Moskve]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt; Med letoma 1993 in 1997 je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu. Spremljal je vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in politično dogajanje na [[Kosovo|Kosovu]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Po vrnitvi iz Beograda je bil urednik [[Val 202|Vala 202]], med letoma 1999 in 2005 pa dopisnik RTV Slovenija v Washingtonu. V tem obdobju je poročal o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra]], ameriškem napadu na [[Afganistan]] in vojni v [[Irak]]u.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Leta 2026 je po poročanju [[Žurnal24|Žurnala24]] po 37 letih in 8 mesecih dela na Radiu Slovenija končal redno delo na javnem radiu.&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Šurc se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom, zlasti s temami iz novejše slovenske politične zgodovine, trgovine z orožjem, osamosvojitvenega obdobja in zunanje politike.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Z novinarjem [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]] je pripravil knjižno trilogijo ''V imenu države'', ki obravnava trgovino z orožjem v času razpada Jugoslavije in vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Trilogija je izšla pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]] in obsega knjige ''Odprodaja'', ''Preprodaja'' in ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

== Knjige ==

Leta 2011 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga izdala prvi del trilogije ''V imenu države'' z naslovom ''Odprodaja'', leta 2011 drugi del ''Preprodaja'' ter leta 2012 tretji del ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

Leta 2016 je izdal knjigo ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami'', ki obravnava ozadja novejše slovenske zgodovine in obdobje slovenske osamosvojitve.&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

Leta 2022 je skupaj s [[Svetlana Makarovič|Svetlano Makarovič]] in ilustratorjem Kotikom izdal knjigo ''Vladavina muh''.&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2012 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu za projekt ''V imenu države''.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

Leta 2016 je Šurc prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada je bila povezana z njegovim delom pri knjigi ''Prevarana Slovenija''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matej-surc/ |title=Matej Šurc |website=Obrazi slovenskih pokrajin |date=7. februar 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/journalists/matej-surc |title=Matej Šurc |website=Journalismfund Europe |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/in-the-name-of-the-state |title=In the Name of the State |website=Journalismfund Europe |date=10. januar 2011 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/radio-slovenija-po-37-letih-zapusca-znan-glas-matej-surc-458510 |title=Radio Slovenija po 37 letih zapušča znan glas |website=Žurnal24 |date=4. maj 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/cpklj/256295680 |title=V imenu države: Odprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/258115840 |title=V imenu države: Preprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/pefmb/261187328 |title=V imenu države: Prikrivanje |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789612744434 |title=Matej Šurc: Prevarana Slovenija |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/283551488 |title=Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/mkl/96483331 |title=Vladavina muh |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://seemo.org/cei-award/ |title=CEI SEEMO Award |website=South East Europe Media Organisation |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/matej-surc-in-blaz-zgaga-prejela-nagrado-cei-seemo/ |title=Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=9. oktober 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šurc, Matej}}

[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>ausmef7hnggx4rajeza7n97afkipgy2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686694</id>
      <parentid>6686620</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:28:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7886" sha1="4n1r0qp16ms85itc0ly9d8gbg61ndbt" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Matej Šurc''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], radijski novinar in [[publicist]], * [[11. maj]] [[1961]], [[Jesenice]].

Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Je soavtor trilogije ''[[V imenu države]]'', ki jo je napisal z [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]], in avtor knjige ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

== Izobrazba ==

Šurc je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na [[Jesenice|Jesenicah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je najprej dokončal prvostopenjski študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]], nato pa diplomiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], smer novinarstvo.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

== Kariera ==

Med študijem je pisal za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Sportske novosti'', ''Železarja'', ''[[Planinski vestnik]]'' in druge medije. V tem obdobju se je posvečal predvsem potopisnim reportažam in alpinizmu.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Od leta 1988 je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let je poročal o prvih svobodnih volitvah na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Poljska|Poljskem]], o žametni revoluciji na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] in revoluciji v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Spremljal je razpad [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in poročal z bojišč na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Spomladi 1992 se je za Radio Slovenija oglašal iz [[Tirana|Tirane]], poleti istega leta pa iz [[Moskva|Moskve]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt; Med letoma 1993 in 1997 je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu. Spremljal je vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in politično dogajanje na [[Kosovo|Kosovu]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Po vrnitvi iz Beograda je bil urednik [[Val 202|Vala 202]], med letoma 1999 in 2005 pa dopisnik RTV Slovenija v Washingtonu. V tem obdobju je poročal o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra]], ameriškem napadu na [[Afganistan]] in vojni v [[Irak]]u.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Leta 2026 je po poročanju [[Žurnal24|Žurnala24]] po 37 letih in 8 mesecih dela na Radiu Slovenija končal redno delo na javnem radiu.&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot; /&gt;

== Preiskovalno novinarstvo ==

Šurc se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom, zlasti s temami iz novejše slovenske politične zgodovine, trgovine z orožjem, osamosvojitvenega obdobja in zunanje politike.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

Z novinarjem [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]] je pripravil knjižno trilogijo ''V imenu države'', ki obravnava trgovino z orožjem v času razpada Jugoslavije in vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Trilogija je izšla pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]] in obsega knjige ''Odprodaja'', ''Preprodaja'' in ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

== Knjige ==

Leta 2011 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga izdala prvi del trilogije ''V imenu države'' z naslovom ''Odprodaja'', leta 2011 drugi del ''Preprodaja'' ter leta 2012 tretji del ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot; /&gt;

Leta 2016 je izdal knjigo ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami'', ki obravnava ozadja novejše slovenske zgodovine in obdobje slovenske osamosvojitve.&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot; /&gt;

Leta 2022 je skupaj s [[Svetlana Makarovič|Svetlano Makarovič]] in ilustratorjem Kotikom izdal knjigo ''Vladavina muh''.&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2012 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu za projekt ''V imenu države''.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

Leta 2016 je Šurc prejel nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt; Nagrada je bila povezana z njegovim delom pri knjigi ''Prevarana Slovenija''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matej-surc/ |title=Matej Šurc |website=Obrazi slovenskih pokrajin |date=7. februar 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/journalists/matej-surc |title=Matej Šurc |website=Journalismfund Europe |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/in-the-name-of-the-state |title=In the Name of the State |website=Journalismfund Europe |date=10. januar 2011 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/radio-slovenija-po-37-letih-zapusca-znan-glas-matej-surc-458510 |title=Radio Slovenija po 37 letih zapušča znan glas |website=Žurnal24 |date=4. maj 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-odprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/cpklj/256295680 |title=V imenu države: Odprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-preprodaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikmb/258115840 |title=V imenu države: Preprodaja |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prikrivanje&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/pefmb/261187328 |title=V imenu države: Prikrivanje |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;biblos-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.biblos.si/isbn/9789612744434 |title=Matej Šurc: Prevarana Slovenija |website=Biblos |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-prevarana&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/283551488 |title=Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;cobiss-vladavina&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/mkl/96483331 |title=Vladavina muh |website=COBISS+ |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://seemo.org/cei-award/ |title=CEI SEEMO Award |website=South East Europe Media Organisation |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/matej-surc-in-blaz-zgaga-prejela-nagrado-cei-seemo/ |title=Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=9. oktober 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šurc, Matej}}

[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>4n1r0qp16ms85itc0ly9d8gbg61ndbt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686698</id>
      <parentid>6686694</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:36:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>--ponavljanje, --COBISS in knjigarne za vir, -primarni viri, np, pospr</comment>
      <origin>6686698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5999" sha1="badm584g9owznb07cv6zo05xq14fhb3" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Matej Šurc''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], radijski novinar in [[publicist]], * [[11. maj]] [[1961]], [[Jesenice]].

Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino. Je soavtor trilogije ''V imenu države'', ki jo je napisal z [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]], in avtor knjige ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''.

== Izobrazba ==

Šurc je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na [[Jesenice|Jesenicah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je najprej dokončal prvostopenjski študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]], nato pa diplomiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], smer novinarstvo. Med študijem je pisal za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Sportske novosti'', ''Železarja'', ''[[Planinski vestnik]]'' in druge medije. V tem obdobju se je posvečal predvsem potopisnim reportažam in alpinizmu.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Od leta 1988 je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let je poročal o prvih svobodnih volitvah na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Poljska|Poljskem]], o [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] in [[Romunska revolucija 1989|revoluciji v Romuniji]]. Spremljal je [[Razpad SFR Jugoslavije|razpad Jugoslavije]] in poročal z [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|bojišč na Hrvaškem]]. Spomladi 1992 se je za Radio Slovenija oglašal iz [[Tirana|Tirane]], poleti istega leta pa iz [[Moskva|Moskve]]. Med letoma 1993 in 1997 je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu. Spremljal je vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in politično dogajanje na [[Kosovo|Kosovu]]. Po vrnitvi iz Beograda je bil urednik [[Val 202|Vala 202]], med letoma 1999 in 2005 pa dopisnik RTV Slovenija v Washingtonu. V tem obdobju je poročal o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra]], [[Invazija na Afganistan (2001)|vojni v Afganistanu]] in [[Iraška vojna|vojni v Iraku]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Leta 2026 je po 37 letih in 8 mesecih dela na Radiu Slovenija končal redno delo na javnem radiu.&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot; /&gt;

=== Preiskovalno novinarstvo ===
Šurc se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom, zlasti s temami iz novejše slovenske politične zgodovine, trgovine z orožjem, osamosvojitvenega obdobja in zunanje politike.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Z novinarjem [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]] je pripravil knjižno trilogijo ''V imenu države'', ki obravnava trgovino z orožjem v času razpada Jugoslavije in vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Trilogija je izšla pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]] in obsega knjige ''Odprodaja'', ''Preprodaja'' in ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2012 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu za trilogijo ''V imenu države''.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

Leta 2016 je Šurc prejel nagrado [[Čuvaj/watchdog]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]], za izstopajoči novinarski dosežek, knjigo ''Prevarana Slovenija''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
*[[Blaž Zgaga]], Matej Šurc: ''V imenu države'', [[Sanje (založba)|Sanje]], trilogija&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;
**''Odprodaja'', 2011, {{COBISS|256295680}}
**''Preprodaja'', 2011, {{COBISS|258115840}}
**''Prikrivanje'', 2012, {{COBISS|261187328}}
*''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami'', 2016, {{COBISS|283551488}}
*[[Svetlana Makarovič]], Matej Šurc: ''Vladavina muh'', 2022, {{COBISS|96483331}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matej-surc/ |title=Matej Šurc |website=Obrazi slovenskih pokrajin |date=7. februar 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/journalists/matej-surc |title=Matej Šurc |website=Journalismfund Europe |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/in-the-name-of-the-state |title=In the Name of the State |website=Journalismfund Europe |date=10. januar 2011 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/radio-slovenija-po-37-letih-zapusca-znan-glas-matej-surc-458510 |title=Radio Slovenija po 37 letih zapušča znan glas |website=Žurnal24 |date=4. maj 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://seemo.org/cei-award/ |title=CEI SEEMO Award |website=South East Europe Media Organisation |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/matej-surc-in-blaz-zgaga-prejela-nagrado-cei-seemo/ |title=Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=9. oktober 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šurc, Matej}}

[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>badm584g9owznb07cv6zo05xq14fhb3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686699</id>
      <parentid>6686698</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T21:36:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>vračam Markovo redakcijo, oprosti :)</comment>
      <origin>6686699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5999" sha1="6bd5z4vrfbsckuthoqqzakz2qv6r6u7" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Matej Šurc''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], radijski novinar in [[publicist]], * [[11. maj]] [[1961]], [[Jesenice]].

Dolga leta je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], bil dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] v [[Beograd]]u in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] ter se ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom in novejšo slovensko zgodovino. Je soavtor trilogije ''V imenu države'', ki jo je napisal z [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]], in avtor knjige ''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami''.

== Izobrazba ==

Šurc je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na [[Jesenice|Jesenicah]]. Šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je najprej dokončal prvostopenjski študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]], nato pa diplomiral na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], smer novinarstvo. Med študijem je pisal za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Sportske novosti'', ''Železarja'', ''[[Planinski vestnik]]'' in druge medije. V tem obdobju se je posvečal predvsem potopisnim reportažam in alpinizmu.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;

Od leta 1988 je deloval v zunanjepolitičnem uredništvu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let je poročal o prvih svobodnih volitvah na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Poljska|Poljskem]], o [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] in [[Romunska revolucija 1989|revoluciji v Romuniji]]. Spremljal je [[Razpad SFR Jugoslavije|razpad Jugoslavije]] in poročal z [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|bojišč na Hrvaškem]]. Spomladi 1992 se je za Radio Slovenija oglašal iz [[Tirana|Tirane]], poleti istega leta pa iz [[Moskva|Moskve]]. Med letoma 1993 in 1997 je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu. Spremljal je vojno v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in politično dogajanje na [[Kosovo|Kosovu]]. Po vrnitvi iz Beograda je bil urednik [[Val 202|Vala 202]], med letoma 1999 in 2005 pa dopisnik RTV Slovenija v Washingtonu. V tem obdobju je poročal o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra]], [[Invazija na Afganistan (2001)|vojni v Afganistanu]] in [[Iraška vojna|vojni v Iraku]].&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Leta 2026 je po 37 letih in 8 mesecih dela na Radiu Slovenija končal redno delo na javnem radiu.&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot; /&gt;

=== Preiskovalno novinarstvo ===
Šurc se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom, zlasti s temami iz novejše slovenske politične zgodovine, trgovine z orožjem, osamosvojitvenega obdobja in zunanje politike.&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot; /&gt; Z novinarjem [[Blaž Zgaga|Blažem Zgago]] je pripravil knjižno trilogijo ''V imenu države'', ki obravnava trgovino z orožjem v času razpada Jugoslavije in vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Trilogija je izšla pri [[Založba Sanje|založbi Sanje]] in obsega knjige ''Odprodaja'', ''Preprodaja'' in ''Prikrivanje''.&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;

== Nagrade ==

Leta 2012 sta Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu za trilogijo ''V imenu države''.&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot; /&gt;

Leta 2016 je Šurc prejel nagrado [[čuvaj/watchdog]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]], za izstopajoči novinarski dosežek, knjigo ''Prevarana Slovenija''.&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Bibliografija ==
*[[Blaž Zgaga]], Matej Šurc: ''V imenu države'', [[Sanje (založba)|Sanje]], trilogija&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot; /&gt;
**''Odprodaja'', 2011, {{COBISS|256295680}}
**''Preprodaja'', 2011, {{COBISS|258115840}}
**''Prikrivanje'', 2012, {{COBISS|261187328}}
*''Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z ničlami'', 2016, {{COBISS|283551488}}
*[[Svetlana Makarovič]], Matej Šurc: ''Vladavina muh'', 2022, {{COBISS|96483331}}

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;obrazi-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matej-surc/ |title=Matej Šurc |website=Obrazi slovenskih pokrajin |date=7. februar 2017 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-surc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/journalists/matej-surc |title=Matej Šurc |website=Journalismfund Europe |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;journalismfund-vimenu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.journalismfund.eu/in-the-name-of-the-state |title=In the Name of the State |website=Journalismfund Europe |date=10. januar 2011 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zurnal-2026&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/radio-slovenija-po-37-letih-zapusca-znan-glas-matej-surc-458510 |title=Radio Slovenija po 37 letih zapušča znan glas |website=Žurnal24 |date=4. maj 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seemo-award&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://seemo.org/cei-award/ |title=CEI SEEMO Award |website=South East Europe Media Organisation |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-cei-seemo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/matej-surc-in-blaz-zgaga-prejela-nagrado-cei-seemo/ |title=Matej Šurc in Blaž Zgaga prejela nagrado CEI SEEMO |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=9. oktober 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šurc, Matej}}

[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>6bd5z4vrfbsckuthoqqzakz2qv6r6u7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valvasone - Arzene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603830</id>
    <revision>
      <id>6686564</id>
      <timestamp>2026-06-07T17:32:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name                = Valvasone - Arzene | official_name       = Comune di Valvasone Arzene&lt;br&gt;Comun di Voleson Darzin | native_name         = {{native name|fur|Voleson Darzin}} | image_skyline       = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg | imagesize           =  | image_alt           =  | image_caption       = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu | image_shield        =  | shield_alt          =  | image_map...«</comment>
      <origin>6686564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9216" sha1="9vsqt000h2txu3olox6v6d67lalypjk" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Valvasone - Arzene
| official_name       = Comune di Valvasone Arzene&lt;br&gt;Comun di Voleson Darzin
| native_name         = {{native name|fur|Voleson Darzin}}
| image_skyline       = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Arzene, San Lorenzo, Valvasone
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Fulvio Avoledo
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 17,9
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    =  3960
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| population_demonym  = it. valvasonesi / arzenesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 59
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093053| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33098
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
The early history of the castle of Valvasone tells how in 1218 CE the original manor-house was kept by Ulvino and Bonfante for the [[Patriarch of Aquileia]]. These were the founders of the first feudal family, but in 1268 this family was killed during the rebellion of Corrado from Valvasone. The side of the Tagliamento River, which flows near the town, was too strategically important to leave it without any form of control, so the Patriarch assigned Walterpertoldo from Spilimbergo to control the area. In 1273 he did a great restoration to the buildings near the river, in order to effect the best form of control against invasion. These works, however, did not modify the structure of the town, that has the castle in its centre and the other buildings are situated around it. When Walterpertoldo died, and the first generation of the Spilimbergo ended, a contest for the succession in controlling Valvasone began between two really important families in the area: the Zuccola and the Cucagna. In 1292 the Patriarch Raimondo della Torre gave to Simone di Cucagna the power to control Valvasone and its surroundings, beginning the second genealogy of feudal overlords of Valvasone.&lt;ref name=storia&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

In that period Valvasone had a militar structure, but it was also the residence of those nobles who built the real village, the precursor of the modern town. Before 1300 the nobles decided to build up a surrounding stone wall; this was possible because they parcelled out the urban pieces of land and then gave these pieces to the craftsmen and shopkeepers. In front of the drawbridge the public loggia was built. Meanwhile, a well was dug by the Torre delle Ore. Now these interventions are difficult to find because of more recent constructions. In the 1350s the nobles decided to enlarge the village: in this way they create one of the most beautiful examples of medieval town-planning in west Friuli. In the north area they built a small church, devoted to San Giacomo and outside of the walls a small village was created, with its own church, dedicated to S. Giovanni and S. Maria.&lt;ref name=storia /&gt;

For about a decade the look of the town remained basically the same, but after the fall of the Patriarch and the arrive of the [[Venetian Republic|Venetians]], the structure of Valvasone wasn't adequate to sustain the increasing commerce and traffic along the way Portogruaro-Venzone. So Giacomo Giorgio from Valvasone wanted to expand the village but also to restore the old buildings and the churches. He was responsible for the construction of the dom (1449) in the middle of the intern village. Because of that the two others churches were abandoned. The new division of land into smaller pieces was more residential than the previous two and in this division was built a new small church, devoted to Ss. Pietro and Paolo, saints loved by the population. In the end the hospital, which operated since 1335, was restored.&lt;ref name=storia /&gt;

In 1511 the population attacked the castle, which however was empty, and it was set to fire. In the late 19th century, as in a lot of towns in Friuli, the walls were destroyed, but the medieval atmosphere is still untouched.&lt;ref&gt;[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it&lt;/ref&gt;

{{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone view|upright]]}}
== Znamenitosti ==
=== Valvasone ===
*Valvasone Castle&lt;ref&gt;[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/&lt;/ref&gt; declared a national monument
*Cathedral of the Most Holy Body of Christ

=== Arzene ===
*Parish Church of San Michele Arcangelo, 1953
*Church of Santa Margherita, c. 1000

=== Druge znamenitosti ===
*New Parish Church of San Lorenzo Martire, 1952 (San Lorenzo)
*Old Parish Church of the Madonna del Rosario, 1200–1300. The church houses the painting of the &quot;chained she-devil.&quot; The fresco has been considered by historians to be of considerable importance in the history of the plague of 1348 that afflicted all of Europe.
*Monument to World Peace, Majaroff, 1983
*Majaroff Church, 2008
*Majaroff Mill&lt;ref&gt;[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/&lt;/ref&gt;
*Ancient Roman necropolis in Pras di Sora (discovered in 1996). Traces and artifacts from Roman antiquity have also emerged in Majaroff.

== Demografski razvoj ==
{{historical populations
|align=none|cols=3
|graph-pos=bottom
|1861|?
|1871|2961
|1881|3195
|1901|3794
|1911|4772
|1921|5626
|1931|5006
|1936|4611
|1951|4750
|1961|4019
|1971|3685
|1981|3622
|1991|3444
|2001|3544
|2011|3967
|2021|3917
| source= Podatki iz Istata
}}

=== Etnične skupine in priseljenci ===
As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:464}}, i.e. {{formatnum:11.6}}% of the population.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&amp;a=2024&amp;l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;
The largest foreign community comes from Romania, with 44.4% of all foreigners present in the country, followed by Albania and Ukraine.&lt;ref&gt;[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it&lt;/ref&gt;

==Events==
*Zir dai Arboras: during the night of 5 January, a great number of Epiphany fires are lighted, and by every fire there is a combination of music, warm spicy wine and cakes.
*San Pietro and San Paolo celebration: during June the town honors the two patrons.
*Medioevo a Valvasone: historical evocation in the second week end of September.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==
*[[Tullio Avoledo]]
*[[Harry Bertoia]]
*[[Antonio Montico]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Official website]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}}
[[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]
[[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]]</text>
      <sha1>9vsqt000h2txu3olox6v6d67lalypjk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686597</id>
      <parentid>6686564</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:17:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9173" sha1="sula5mxrw4a1maxaj6fhwt9ocvmcog2" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Valvasone - Arzene
| official_name       = Comune di Valvasone Arzene&lt;br&gt;Comun di Voleson Darzin
| native_name         = {{native name|fur|Voleson Darzin}}
| image_skyline       = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Arzene, San Lorenzo, Valvasone
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Fulvio Avoledo
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 17,9
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    =  3960
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| population_demonym  = it. valvasonesi / arzenesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 59
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093053| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33098
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
The early history of the castle of Valvasone tells how in 1218 CE the original manor-house was kept by Ulvino and Bonfante for the [[Patriarch of Aquileia]]. These were the founders of the first feudal family, but in 1268 this family was killed during the rebellion of Corrado from Valvasone. The side of the Tagliamento River, which flows near the town, was too strategically important to leave it without any form of control, so the Patriarch assigned Walterpertoldo from Spilimbergo to control the area. In 1273 he did a great restoration to the buildings near the river, in order to effect the best form of control against invasion. These works, however, did not modify the structure of the town, that has the castle in its centre and the other buildings are situated around it. When Walterpertoldo died, and the first generation of the Spilimbergo ended, a contest for the succession in controlling Valvasone began between two really important families in the area: the Zuccola and the Cucagna. In 1292 the Patriarch Raimondo della Torre gave to Simone di Cucagna the power to control Valvasone and its surroundings, beginning the second genealogy of feudal overlords of Valvasone.&lt;ref name=storia&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

In that period Valvasone had a militar structure, but it was also the residence of those nobles who built the real village, the precursor of the modern town. Before 1300 the nobles decided to build up a surrounding stone wall; this was possible because they parcelled out the urban pieces of land and then gave these pieces to the craftsmen and shopkeepers. In front of the drawbridge the public loggia was built. Meanwhile, a well was dug by the Torre delle Ore. Now these interventions are difficult to find because of more recent constructions. In the 1350s the nobles decided to enlarge the village: in this way they create one of the most beautiful examples of medieval town-planning in west Friuli. In the north area they built a small church, devoted to San Giacomo and outside of the walls a small village was created, with its own church, dedicated to S. Giovanni and S. Maria.&lt;ref name=storia /&gt;

For about a decade the look of the town remained basically the same, but after the fall of the Patriarch and the arrive of the [[Venetian Republic|Venetians]], the structure of Valvasone wasn't adequate to sustain the increasing commerce and traffic along the way Portogruaro-Venzone. So Giacomo Giorgio from Valvasone wanted to expand the village but also to restore the old buildings and the churches. He was responsible for the construction of the dom (1449) in the middle of the intern village. Because of that the two others churches were abandoned. The new division of land into smaller pieces was more residential than the previous two and in this division was built a new small church, devoted to Ss. Pietro and Paolo, saints loved by the population. In the end the hospital, which operated since 1335, was restored.&lt;ref name=storia /&gt;

In 1511 the population attacked the castle, which however was empty, and it was set to fire. In the late 19th century, as in a lot of towns in Friuli, the walls were destroyed, but the medieval atmosphere is still untouched.&lt;ref&gt;[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it&lt;/ref&gt;

{{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone view|upright]]}}
== Znamenitosti ==
=== Valvasone ===
*Valvasone Castle&lt;ref&gt;[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/&lt;/ref&gt; declared a national monument
*Cathedral of the Most Holy Body of Christ

=== Arzene ===
*Parish Church of San Michele Arcangelo, 1953
*Church of Santa Margherita, c. 1000

=== Druge znamenitosti ===
*New Parish Church of San Lorenzo Martire, 1952 (San Lorenzo)
*Old Parish Church of the Madonna del Rosario, 1200–1300. The church houses the painting of the &quot;chained she-devil.&quot; The fresco has been considered by historians to be of considerable importance in the history of the plague of 1348 that afflicted all of Europe.
*Monument to World Peace, Majaroff, 1983
*Majaroff Church, 2008
*Majaroff Mill&lt;ref&gt;[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/&lt;/ref&gt;
*Ancient Roman necropolis in Pras di Sora (discovered in 1996). Traces and artifacts from Roman antiquity have also emerged in Majaroff.

== Demografski razvoj ==
{{historical populations
|align=none|cols=3
|graph-pos=bottom
|1861|?
|1871|2961
|1881|3195
|1901|3794
|1911|4772
|1921|5626
|1931|5006
|1936|4611
|1951|4750
|1961|4019
|1971|3685
|1981|3622
|1991|3444
|2001|3544
|2011|3967
|2021|3917
| source= Podatki iz Istata
}}

=== Etnične skupine in priseljenci ===
As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:464}}, i.e. {{formatnum:11.6}}% of the population.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&amp;a=2024&amp;l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;
The largest foreign community comes from Romania, with 44.4% of all foreigners present in the country, followed by Albania and Ukraine.&lt;ref&gt;[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it&lt;/ref&gt;

==Events==
*Zir dai Arboras: during the night of 5 January, a great number of Epiphany fires are lighted, and by every fire there is a combination of music, warm spicy wine and cakes.
*San Pietro and San Paolo celebration: during June the town honors the two patrons.
*Medioevo a Valvasone: historical evocation in the second week end of September.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==
*[[Tullio Avoledo]]
*[[Harry Bertoia]]
*[[Antonio Montico]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Official website]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}}
[[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>sula5mxrw4a1maxaj6fhwt9ocvmcog2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686905</id>
      <parentid>6686597</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T11:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9089" sha1="8k3gnvsurca1hnuxhhunushj9vtpwzf" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Valvasone - Arzene
| official_name       = Comune di Valvasone Arzene&lt;br&gt;Comun di Voleson Darzin
| native_name         = {{native name|fur|Voleson Darzin}}
| image_skyline       = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Arzene, San Lorenzo, Valvasone
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Fulvio Avoledo
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 17,9
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    =  3960
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| population_demonym  = it. valvasonesi / arzenesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 59
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093053| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33098
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.&lt;ref name=storia&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

In that period Valvasone had a militar structure, but it was also the residence of those nobles who built the real village, the precursor of the modern town. Before 1300 the nobles decided to build up a surrounding stone wall; this was possible because they parcelled out the urban pieces of land and then gave these pieces to the craftsmen and shopkeepers. In front of the drawbridge the public loggia was built. Meanwhile, a well was dug by the Torre delle Ore. Now these interventions are difficult to find because of more recent constructions. In the 1350s the nobles decided to enlarge the village: in this way they create one of the most beautiful examples of medieval town-planning in west Friuli. In the north area they built a small church, devoted to San Giacomo and outside of the walls a small village was created, with its own church, dedicated to S. Giovanni and S. Maria.&lt;ref name=storia /&gt;

For about a decade the look of the town remained basically the same, but after the fall of the Patriarch and the arrive of the [[Venetian Republic|Venetians]], the structure of Valvasone wasn't adequate to sustain the increasing commerce and traffic along the way Portogruaro-Venzone. So Giacomo Giorgio from Valvasone wanted to expand the village but also to restore the old buildings and the churches. He was responsible for the construction of the dom (1449) in the middle of the intern village. Because of that the two others churches were abandoned. The new division of land into smaller pieces was more residential than the previous two and in this division was built a new small church, devoted to Ss. Pietro and Paolo, saints loved by the population. In the end the hospital, which operated since 1335, was restored.&lt;ref name=storia /&gt;

In 1511 the population attacked the castle, which however was empty, and it was set to fire. In the late 19th century, as in a lot of towns in Friuli, the walls were destroyed, but the medieval atmosphere is still untouched.&lt;ref&gt;[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it&lt;/ref&gt;

{{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone view|upright]]}}
== Znamenitosti ==
=== Valvasone ===
*Valvasone Castle&lt;ref&gt;[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/&lt;/ref&gt; declared a national monument
*Cathedral of the Most Holy Body of Christ

=== Arzene ===
*Parish Church of San Michele Arcangelo, 1953
*Church of Santa Margherita, c. 1000

=== Druge znamenitosti ===
*New Parish Church of San Lorenzo Martire, 1952 (San Lorenzo)
*Old Parish Church of the Madonna del Rosario, 1200–1300. The church houses the painting of the &quot;chained she-devil.&quot; The fresco has been considered by historians to be of considerable importance in the history of the plague of 1348 that afflicted all of Europe.
*Monument to World Peace, Majaroff, 1983
*Majaroff Church, 2008
*Majaroff Mill&lt;ref&gt;[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/&lt;/ref&gt;
*Ancient Roman necropolis in Pras di Sora (discovered in 1996). Traces and artifacts from Roman antiquity have also emerged in Majaroff.

== Demografski razvoj ==
{{historical populations
|align=none|cols=3
|graph-pos=bottom
|1861|?
|1871|2961
|1881|3195
|1901|3794
|1911|4772
|1921|5626
|1931|5006
|1936|4611
|1951|4750
|1961|4019
|1971|3685
|1981|3622
|1991|3444
|2001|3544
|2011|3967
|2021|3917
| source= Podatki iz Istata
}}

=== Etnične skupine in priseljenci ===
As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:464}}, i.e. {{formatnum:11.6}}% of the population.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&amp;a=2024&amp;l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;
The largest foreign community comes from Romania, with 44.4% of all foreigners present in the country, followed by Albania and Ukraine.&lt;ref&gt;[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it&lt;/ref&gt;

==Events==
*Zir dai Arboras: during the night of 5 January, a great number of Epiphany fires are lighted, and by every fire there is a combination of music, warm spicy wine and cakes.
*San Pietro and San Paolo celebration: during June the town honors the two patrons.
*Medioevo a Valvasone: historical evocation in the second week end of September.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==
*[[Tullio Avoledo]]
*[[Harry Bertoia]]
*[[Antonio Montico]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Official website]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}}
[[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>8k3gnvsurca1hnuxhhunushj9vtpwzf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603831</id>
    <redirect title="Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine" />
    <revision>
      <id>6686572</id>
      <timestamp>2026-06-07T18:12:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] na [[Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]] prek preusmeritve: Občine se avtomatsko kategorizirajo preko &quot;Predloga:Navpolje Pokrajina v Italiji/Kategorije za občine&quot;</comment>
      <origin>6686572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="cebdl2vzhohp025g2prpnyymqja338m" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[:Kategorija:Pokrajina Pordenone - občine]]</text>
      <sha1>cebdl2vzhohp025g2prpnyymqja338m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Narodni parki v Tuniziji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603832</id>
    <revision>
      <id>6686603</id>
      <timestamp>2026-06-07T18:37:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6686603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" sha1="3fsjldy5oikrnw7dc4judsyq3wx0b9x" xml:space="preserve">{{Commons category}}

[[Kategorija:Zavarovana območja Tunizije]]
[[Kategorija:Naaravni parki po državah|Tunizija]]</text>
      <sha1>3fsjldy5oikrnw7dc4judsyq3wx0b9x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686604</id>
      <parentid>6686603</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T18:37:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <origin>6686604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" sha1="3seey4wa0rpl9vhw611l743ksp5kg8l" xml:space="preserve">{{Commons category}}

[[Kategorija:Zavarovana območja Tunizije]]
[[Kategorija:Narodni parki po državah|Tunizija]]</text>
      <sha1>3seey4wa0rpl9vhw611l743ksp5kg8l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603833</id>
    <revision>
      <id>6686605</id>
      <timestamp>2026-06-07T18:41:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6686605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2870" sha1="pv7tkoqxzufwa3wix6kqpiftsrmtsmk" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}

== Namen ==

Predloga služi kot pomožna predloga [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Infopolju Župnija v Sloveniji]], ki je namenjeno člankom o [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|slovenskih katoliških župnijah]]. Vsebuje imena vseh trenutnih župnijskih duhovnikov. Zaradi tega je podatke v njej treba sproti posodabljati.

== Uporaba ==

* Imena župnij v predlogi morajo biti enaka naslovom njihovih člankov.
* Infopolje omogoča izpis sledečih službenih nazivov, ki so v tukajšnji predlogi zapisani s kraticami:

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col2center col3center&quot;
! Naziv !! Začetna&lt;br&gt;kratica || Končna&lt;br&gt;kratica
|-
| [[župnik]] || žpk || xžpk
|-
| [[župnijski upravitelj]] || upr || xupr
|-
| [[vikar]] || vkr || xvkr
|-
| [[kaplan]] || kpl || xkpl
|-
| duhovni pomočnik || dhp || xdhp
|-
| upokojeni duhovnik || upd || xupd
|-
| [[diakon]] || dkn || xdkn
|-
| upravljana iz župnije || izž || xizž
|}

* Začetne in končne kratice služijo infopolju hkrati kot simulacija [[Element HTML|HTML značk]], zato so za pravilen izpis nujne. Infopolju povedo, od kod do kod se nahaja niz posameznega naziva. Pravila skladnje so sledeča (imena duhovnikov so izmišljena):

::: &lt;code&gt;| Ajdovščina = žpk Primož Mavčec xžpk&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Črneče = izž Slovenj Gradec xizž&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Žužemberk = upr Marko Rampre xupr kpl Fredi Poštenjak xkpl dkn Simon Pirkovič xdkn&lt;/code&gt;

* Presledki med besedami so nujno potrebni za pravilno odčitavanje.
* Notranjo povezavo naj se imenu doda samo, če članek o dotični osebi obstaja (velika večina jih ne obstaja). Imenom župnij ni potrebno dodajat notranjih povezav.
* K imenu se lahko v oklepaju dopiše letnica začetka službovanja. Navajanje virov je zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti kode odsvetovano.
* Kadar je pri posameznih nazivih več oseb, jih ločimo s prelomom vrstice:

::: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Šmartno pri Litiji = dhp Dušan Koblar,&lt;br&gt;Gašper Ciglar,&lt;br&gt;Rudolf Dular xdhp&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

== Viri podatkov ==

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
| Škofija Celje
| https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/
|-
| Škofija Koper
| ''nima objavljenih duhovniških uslužbencev''
|-
| Nadškofija Ljubljana
| https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/
|-
| rowspan=3 | Nadškofija Maribor
| https://nadskofija-maribor.si/web/search/?geodir_search=1&amp;stype=gd_place&amp;s&amp;saz
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/duhovniki/
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/stalni-diakoni/
|-
| Škofija Murska Sobota
| https://skofija-sobota.si/zupnije
|-
| Škofija Novo mesto
| https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/
|-
| rowspan=2 | Slovenija
| ''Naslovnik slovenskih škofij'' (interna vsakoletna publikacija)
|-
| spletne strani posameznih župnij
|}</text>
      <sha1>pv7tkoqxzufwa3wix6kqpiftsrmtsmk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603834</id>
    <revision>
      <id>6686610</id>
      <timestamp>2026-06-07T18:57:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6686610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1749" sha1="cfg8uheyekdpqg45ov847ngtiig1r7t" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
{{Uporablja Wikipodatke|P18|P856|P4003|P1308}}

== Uporaba ==

{| width=50%
|
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = &lt;!-- shraniti v Wikipodatke --&gt;
| caption = 

| headquarters = 
| parish_church = 
| dedication = 

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = 

| deanery = 
| archdeaconry = 
| diocese = 
| province = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
}}
&lt;/pre&gt;
|}

== Shranjevanje v Wikipodatke ==

* slika župnišča (sedeža župnije), če obstaja, sicer pa župnijske cerkve ali glavnega naselja
* koordinate župnišča (da se v predlogi prikaže zemljevid)
* URL-ji uradne strani in profilov na družbenih omrežjih

== Samodejno prikazani parametri ==

Predloga že vključuje nekatere podatke za slovenske rimskokatoliške župnije. Samodejno so prikazani naslednji parametri:

* ''country'', ''denomination'', ''liturgical_rite'', ''diocese_title''
* vsi parametri za rubriko Vodstvo: nazivi in imena škofov, duhovnikov in diakonov

Imena aktualnih škofov je treba posodobiti v Wikipodatkih:

{| class=&quot;wikitable&quot;
| celjski škof
| [[d:Q55357308|Q55357308]]
|-
| koprski škof
| [[d:Q55358945|Q55358945]]
|-
| ljubljanski nadškof
| [[d:Q55358800|Q55358800]]
|-
| mariborski nadškof
| [[d:Q55357851|Q55357851]]
|-
| murskosoboški škof
| [[d:Q55357948|Q55357948]]
|-
| novomeški škof
| [[d:Q55358130|Q55358130]]
|}

Imena aktualnih duhovnikov in diakonov je treba posodobiti v [[Predloga:Duhovniki|Predlogi:Duhovniki]] (za slog zapisovanja glej dokumentacijo predloge).

== Primer uporabe ==

* [[Župnija Pišece]]
* [[Župnija Krško]]&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Verska infopolja|Župnija]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>cfg8uheyekdpqg45ov847ngtiig1r7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam narodnih parkov v Tuniziji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603835</id>
    <revision>
      <id>6686612</id>
      <timestamp>2026-06-07T19:02:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz de wiki</comment>
      <origin>6686612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7248" sha1="ghz1tfo5d538527cnomzuxjhk2ovhwm" xml:space="preserve">[[File:Tunisie - Parcs nationaux et réserves naturelles.jpg|thumb|Narodni patki v Tuniziji]]
V [[Tunizija|Tuniziji]] je bilo (od februarja 2018) določenih 17 [[narodni park|narodnih parkov]].&lt;ref&gt;protectedplanet.net: [https://web.archive.org/web/20180219031241/https://protectedplanet.net/country/TN ''Tunisia, Africa'']&lt;/ref&gt; Predstavljajo večino zavarovanih območij, ki pokrivajo 541.105 hektarjev od skupno 633.384 hektarjev.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|language=fr|format=pdf|title=Plan d'action pour l'application du programme de travail sur les aires protégées de la Convention sur la diversité biologique|url=https://www.cbd.int/doc/world/tn/tn-nbsap-powpa-fr.pdf|date=14. junij 2012|site=Convention sur la diversité biologique|access-date=6 octobre 2025}}.&lt;/ref&gt;

Vsak narodni park je edinstven po svoji geografski legi, rastlinstvu in živalstvu, biotski raznovrstnosti in zgodovini.

Gozdarski zakonik, razglašen leta 1966 in revidiran leta 1988, služi kot temeljni pravni instrument za ohranjanje naravnega okolja v Tuniziji in ustanovitev narodnih parkov. Dostop do parkov zahteva predhodno dovoljenje. Vloge je treba predložiti Generalnemu direktoratu za gozdove ali pristojnemu regionalnemu komisarju.

Najbolj znan narodni park, [[narodni park Ichkeul]], je od leta 1980 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list/8 Unesco]&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:80%;&quot;
! Ime
! Guvernat
! Datum
! Površina [km²]
! WDPA
! class=&quot;unsortable&quot;| Opombe
! class=&quot;unsortable&quot;| Slika
|-
| {{Anker|Bouhedma}}[[Narodni park Bou-Hedma]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Sidi Bouzid
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1980
| style=&quot;text-align:right&quot; | 165,12
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/4487 4487]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Addax of Bouhedma National Park 2.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Boukornine}}[[Narodni park Boukornine]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Nabeul
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1987
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19,39
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/12390 12390]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc national de Boukornine 21.JPG|150px]]
|-
| {{Anker|Chambi}}[[Narodni park Čambi]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Kasserine
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1980
| style=&quot;text-align:right&quot; | 67,23
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/4486 4486]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Chambi1.JPG|150px]]
|-
| {{Anker|Dghoumes}}[[Narodni park Dghoumes]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Tozeur
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 80,22
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624249 555624249]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc national de Dghoumès (1) 15.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Chitana / Cap negro}}[[Narodni park Džebel Čitana / Cap negro]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Beja, Bizerta
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 129,33
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624251 555624251]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Une mer rocheuse couverte de ciel et vert 09.JPG|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Serj}}[[Narodni park Džebel Serdž]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Kairouan, Siliana
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17,2
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624257 555624257]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc national de Jebel Serj 10.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Zaghdoud}}[[Narodni park Džebel Zaghdoud]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Kairouan
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17,94
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624258 555624258]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc National Djebel Zaghdoud 02.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Zaghouan}}[[Narodni park Džebel Zaghouan]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Zaghouan
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 20,24
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624259 555624259]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc National de Jabal Zaghouan 172.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Mghilla}}[[Narodni park Džebel Mghilla]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Kasserine, Sidi Bouzid
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 162,49
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624260 555624260]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Djebelmghila.JPG|150px]]
|-
| {{Anker|Djebel Orbata}}[[Narodni park Džebel Orbata]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Gafsa
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 52,32
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624261 555624261]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Djebel Orbata.JPG|150px]]
|-
| {{Anker|El Feïja}}[[Narodni park El Feidža]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Jendouba
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1990
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26,32
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/17744 17744]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc National El Feija 07.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Ichkeul}}[[Narodni park Ichkeul]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Bizerta
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1980
| style=&quot;text-align:right&quot; | 126
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/941 941]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Echkel17.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Jebil}}[[Narodni park Džebil]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Kebili
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1994
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1761,09
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624270 555624270]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Tunisia park jebil main gate from within 20090106-125218-01.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Oued Zeen}}[[Narodni park Oued Zeen]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Jendouba
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 67
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624288 555624288]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Oued Zen 2.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Sanghr Jabbess}}[[Narodni park Sanghr Džabes]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Tataouine
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2010
| style=&quot;text-align:right&quot; | 2804,27
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/555624289 555624289]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | 
|-
| {{Anker|Sidi Toui}}[[Narodni park Sidi-Toui]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Medenine
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1991
| style=&quot;text-align:right&quot; | 63,47
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/18776 18776]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Sidi Toui National Park - 1999.jpg|150px]]
|-
| {{Anker|Zembra und Zembretta}}[[Narodni park Zembra in Zembreta]]
| style=&quot;text-align:center&quot; | Nabeul
| style=&quot;text-align:right&quot; | 1977
| style=&quot;text-align:right&quot; | 7,91
| style=&quot;text-align:right&quot; | [https://protectedplanet.net/942 942]
|
| align=&quot;center&quot; style=&quot;padding:0&quot; | [[Slika:Parc national des îles de Zembra et Zembretta 125.JPG|150px]]
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|National parks of Tunisia}}

[[Kategorija:Narodni parki v Tuniziji]]</text>
      <sha1>ghz1tfo5d538527cnomzuxjhk2ovhwm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žiga Bonča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603836</id>
    <revision>
      <id>6686614</id>
      <timestamp>2026-06-07T19:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>V delu</comment>
      <origin>6686614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="647" sha1="79g8j99r9xyl96gpo1s96e7rispx4kh" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je svojo novinarsko pot začel pri RTV Slovenija, kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenijo in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].</text>
      <sha1>79g8j99r9xyl96gpo1s96e7rispx4kh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686621</id>
      <parentid>6686614</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:12:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1542" sha1="hx1wsye0aam1jyagvgsdluc8egqhbd7" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je svojo novinarsko pot začel pri RTV Slovenija, kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>hx1wsye0aam1jyagvgsdluc8egqhbd7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686623</id>
      <parentid>6686621</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:15:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1678" sha1="ncmyqnhodaloej7nosocyux105saik5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je svojo novinarsko pot začel pri RTV Slovenija, kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>ncmyqnhodaloej7nosocyux105saik5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686624</id>
      <parentid>6686623</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:16:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1682" sha1="555ieaihommz6uz27o09x8gwueu2d9v" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je svojo novinarsko pot začel pri [[RTV Slovenija]], kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>555ieaihommz6uz27o09x8gwueu2d9v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686630</id>
      <parentid>6686624</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:24:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2291" sha1="q4yunrjg3jyjmdmj6d1wlvguvhr7sfb" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je odraščal v [[Cerkno|Cerknem]], gimnazijo je obiskoval v [[Tolmin|Tolminu]], nato pa je v Ljubljani študiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/bilo-jih-je-kar-nekaj-a-moram-priznati-da-mi-pritiski-in-groznje-nikoli-niso-segli-do-zivega-966298|title=Mladi novinar, ki želi opozarjati na krivice v družbi in na neodgovorna ravnanja funkcionarjev|date=13. 5. 2022|accessdate=7. 6. 2026|website=www.svet24.si}}&lt;/ref&gt; Svojo novinarsko pot začel pri [[RTV Slovenija]], kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je novinarka [[Vita Vlašič]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>q4yunrjg3jyjmdmj6d1wlvguvhr7sfb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686632</id>
      <parentid>6686630</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:27:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2280" sha1="mzo7og3kj45tiuidcs037tjh4cv1oi7" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je odraščal v [[Cerkno|Cerknem]], gimnazijo je obiskoval v [[Tolmin|Tolminu]], nato pa je v Ljubljani študiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/bilo-jih-je-kar-nekaj-a-moram-priznati-da-mi-pritiski-in-groznje-nikoli-niso-segli-do-zivega-966298|title=Mladi novinar, ki želi opozarjati na krivice v družbi in na neodgovorna ravnanja funkcionarjev|date=13. 5. 2022|accessdate=7. 6. 2026|website=www.svet24.si}}&lt;/ref&gt; Svojo novinarsko pot začel pri [[RTV Slovenija]], kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega voditelja dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil, kasneje postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je novinarka [[Vita Vlašič]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>mzo7og3kj45tiuidcs037tjh4cv1oi7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686633</id>
      <parentid>6686632</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:28:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6686633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2268" sha1="5rpl3of2yxqv1tcctv4dmcq999msw10" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je odraščal v [[Cerkno|Cerknem]], gimnazijo je obiskoval v [[Tolmin|Tolminu]], nato pa je v Ljubljani študiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/bilo-jih-je-kar-nekaj-a-moram-priznati-da-mi-pritiski-in-groznje-nikoli-niso-segli-do-zivega-966298|title=Mladi novinar, ki želi opozarjati na krivice v družbi in na neodgovorna ravnanja funkcionarjev|date=13. 5. 2022|accessdate=7. 6. 2026|website=www.svet24.si}}&lt;/ref&gt; Svojo novinarsko pot je začel pri [[RTV Slovenija]], kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil. Kasneje je postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju pa je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je novinarka [[Vita Vlašič]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]</text>
      <sha1>5rpl3of2yxqv1tcctv4dmcq999msw10</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686635</id>
      <parentid>6686633</parentid>
      <timestamp>2026-06-07T19:41:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6686635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2540" sha1="hw255hd5fcid81rlcerfy0acqjlwr9a" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Žiga Bonča''', [[Slovenci |slovenski]] [[novinar]] in televizijski voditelj.

Žiga Bonča je odraščal v [[Cerkno|Cerknem]], gimnazijo je obiskoval v [[Tolmin|Tolminu]], nato pa je v Ljubljani študiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/bilo-jih-je-kar-nekaj-a-moram-priznati-da-mi-pritiski-in-groznje-nikoli-niso-segli-do-zivega-966298|title=Mladi novinar, ki želi opozarjati na krivice v družbi in na neodgovorna ravnanja funkcionarjev|date=13. 5. 2022|accessdate=7. 6. 2026|website=www.svet24.si}}&lt;/ref&gt; Svojo novinarsko pot je začel pri [[RTV Slovenija]], kjer je leta 2012 postal mlajši dežurni novinar, nato pa napredoval v dežurnega novinarja in redaktorja Jutranjih poročil. Kasneje je postal voditelj Jutranjih poročil, v zadnjem obdobju pa je deloval kot novinar notranjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenije ter kot voditelj [[Prvi dnevnik|Prvega dnevnika]] in Poročil ob petih. Leta 2022 je zapustil RTV Slovenija in se pridružil televizijski hiši [[POP TV]] ter postal voditelj oddaje [[24ur]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/pop-tv-po-stirih-letih-zapusca-novinar-ziga-bonca-684380|title=POP TV po štirih letih zapušča novinar Žiga Bonča|date=13. 2. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/tv/ziga-bonca-volitve-oddaja-televizija/|title=Priljubljeni voditelj pred kratkim dal odpoved na POP TV: zdaj že vodi eno najpomembnejših oddaj na televiziji|date=22. 3. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih dela na POP TV se je v začetku leta 2026 vrnil na RTV Slovenija in prevzel vodenje oddaje [[Odmevi]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/248072/dobro-novinarstvo-je-vedno-dobrodoslo/|title=Dobro novinarstvo je vedno dobrodošlo ...|date=17. 4. 2026|accessdate=7. 6. 2026|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je novinarka [[Vita Vlašič]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bonča, Žiga}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>hw255hd5fcid81rlcerfy0acqjlwr9a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odprto prvenstvo Francije 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603837</id>
    <revision>
      <id>6686649</id>
      <timestamp>2026-06-07T20:07:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6686649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2262" sha1="lazpolgac5cjz5cpigbhcpx61ky4a45" xml:space="preserve">{{Infopolje Teniški turnir|2026|Odprto prvenstvo Francije|
| date= 24. maj – 7. junij
| edition=125
| location= [[Pariz]], [[Francija]]
| category=[[Grand Slam]]
|champms      = {{ikonazastave|GER}} [[Alexander Zverev]]
|champws      = {{ikonazastave|}} [[Mira Andrejeva]]
|champmd      = {{ikonazastave|ESP}} [[Marcel Granollers]] / {{ikonazastave|ARG}} [[Horacio Zeballos]] 
|champwd      = {{nowrap|{{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] / {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Townsend]]}}
|champxd      = {{nowrap|{{ikonazastave|ITA}} [[Sara Errani]] / {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Vavassori]]}}
}}
'''[[Odprto prvenstvo Francije]] [[2026]]''' je sto štiriindvajseti [[tenis|teniški]] turnir za [[Grand Slam]], ki je med [[24. maj]]em in [[7. junij]]em 2026 potekal v [[Pariz]]u.

== Moški posamično ==
{{glavni|Odprto prvenstvo Francije 2026 - moški posamično}}
* {{ikonazastave|GER}} '''[[Alexander Zverev]]''' : {{ikonazastave|ITA}} [[Flavio Cobolli]], 6–1, 4–6, 6–4, 6–7&lt;sup&gt;(5–7)&lt;/sup&gt;, 6–1

== Ženske posamično ==
{{glavni|Odprto prvenstvo Francije 2026 - ženske posamično}}
* {{ikonazastave|}} '''[[Mira Andrejeva]]''' : {{ikonazastave|POL}} [[Maja Chwalińska]], 6–3, 6–2

== Moške dvojice ==
{{glavni|Odprto prvenstvo Francije 2026 - moške dvojice}}
* {{ikonazastave|ESP}} '''[[Marcel Granollers]]''' / {{ikonazastave|ARG}} '''[[Horacio Zeballos]]''' : {{ikonazastave|FIN}} [[Harri Heliövaara]] / {{ikonazastave|GBR}} [[Henry Patten]], 6–4, 6–2

== Ženske dvojice ==
{{glavni|Odprto prvenstvo Francije 2026 - ženske dvojice}}
* {{ikonazastave|CZE}} '''[[Kateřina Siniaková]]''' / {{ikonazastave|USA}} '''[[Taylor Townsend]]''' : {{ikonazastave|KAZ}} [[Ana Danilina]] / {{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandra Krunić]], 6–2, 7–5

==Mešane dvojice==
{{glavni|Odprto prvenstvo Francije 2026 - mešane dvojice}}
* {{ikonazastave|ITA}} '''[[Sara Errani]]''' / {{ikonazastave|ITA}} '''[[Andrea Vavassori]]''' : {{ikonazastave|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]] / {{ikonazastave|USA}} [[Evan King]], 4–6, 6–3, [10–4]

{{kategorija v Zbirki|2026 Roland Garros}}
{{Odprto prvenstvo Francije}}

[[Kategorija:Odprto prvenstvo Francije 2026|*]]
[[Kategorija:Odprta prvenstva Francije|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>lazpolgac5cjz5cpigbhcpx61ky4a45</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ste vedeli/24. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603838</id>
    <revision>
      <id>6686675</id>
      <timestamp>2026-06-07T20:34:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6686675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="877" sha1="b2vuezcyfblv8jrpic7rkoupr81viil" xml:space="preserve">{{slikadesno|Slika:AIM 7 HAFB Museum.jpg|res=150px&lt;!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne --&gt;|border|Raketa AIM-7 Sparrow}}
* ... je bilo do zdaj izdelanih več kot 70.000 primerkov [[Raketa zrak-zrak|rakete zrak-zrak]] '''[[AIM-7 Sparrow]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;;
* ... je '''[[protozgodovina]]''' tisti del [[zgodovina|zgodovine]] nekega ljudstva, v katerem pisne vire o njem ustvarjajo le druga ljudstva;
* ... je zasnova televizijske oddaje ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]'' delo novinarke '''[[Lidija Hren|Lidije Hren]]''';
* ... skoraj vsi danes živeči [[vretenčarji]] spadajo med '''[[Čeljustniki|čeljustnike]]''';
* ... je '''[[Tian Nai Koren]]''' postal član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]] kot najmlajši debitant v njeni zgodovini?&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>b2vuezcyfblv8jrpic7rkoupr81viil</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>603839</id>
    <revision>
      <id>6686683</id>
      <timestamp>2026-06-07T21:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>{{Informacije o datoteki
| Opis = Vuk Drašković: &quot;Monah Hokaj&quot; roman
| Vir = https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531
| Datum = 2023
| Kraj = Beograd
| Avtor = 
| Dovoljenje = poštena uporaba za članek [[Menih Hawkeye]]
| Druge različice = 
}}</comment>
      <origin>6686683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="290" sha1="pic6y7ir5w7wpct3yzw8kzls0g2h78k" xml:space="preserve">== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Vuk Drašković: &quot;Monah Hokaj&quot; roman
| Vir = https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531
| Datum = 2023
| Kraj = Beograd
| Avtor = 
| Dovoljenje = poštena uporaba za članek [[Menih Hawkeye]]
| Druge različice = 
}}</text>
      <sha1>pic6y7ir5w7wpct3yzw8kzls0g2h78k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:BesAles</title>
    <ns>3</ns>
    <id>603840</id>
    <revision>
      <id>6686688</id>
      <timestamp>2026-06-07T21:15:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>navodila</comment>
      <origin>6686688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5635" sha1="qeyrtxq4fqpjr33ao1h7ja8vk840ny0" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}}
|vi=Pozdravljeni
|on=Pozdravljen
|ona=Pozdravljena
|vključno=Pozdravljen_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=pozorni
|on=pozoren
|ona=pozorna
|vključno=pozoren_na
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}!

Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]]
|on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]]
|ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]]
|vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]]
|[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=dodali
|on=dodal
|ona=dodala
|vključno=dodal_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]],
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]&lt;/code&gt; v omrežju [[Libera.Chat]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, 
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}


PS: Pregledujem tvoje zapise o slovenskih novinarjih. Vem, da je veliko stvari, na katere je treba biti pozoren, kot so recimo podpoglavja in uvodne vrstice v biografijah, najpomembnejše pa se zapisi trenutno preveč ponavljajo za tako kratke članke. Nekaj sem jih že popravil, ostale pa bom tekom večera. Predlagam tudi večjo konzervativnost pri med-besedilnem navajanju virov (recimo {{tq|Po poročanju medijev [...]}} in {{tq|V prispevku revije ''Jana'' je bilo navedeno [...]}} v [[Posebno:Diff/6686687|tej redakciji]], ki se ju da enostavno zliti v bolj tekoče besedilo). Si morda uporabljal umetno inteligenco? Ta je po [[WP:AI|pravilih]] prepovedana oz. močno odsvetovana. Hvala in lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:15, 7. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>qeyrtxq4fqpjr33ao1h7ja8vk840ny0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Založba Sanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603841</id>
    <redirect title="Sanje (založba)" />
    <revision>
      <id>6686693</id>
      <timestamp>2026-06-07T21:27:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Založba Sanje]] na [[Sanje (založba)]]: v naslovu samo ime podjetja, gt njihov logo, premik na razločitev</comment>
      <origin>6686693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="c9o0rwsksbyo828l48438r1ok8yvdw8" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sanje (založba)]]</text>
      <sha1>c9o0rwsksbyo828l48438r1ok8yvdw8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Invazija na Afganistan 2001</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603842</id>
    <redirect title="Invazija na Afganistan (2001)" />
    <revision>
      <id>6686696</id>
      <timestamp>2026-06-07T21:31:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Invazija na Afganistan 2001]] na [[Invazija na Afganistan (2001)]]: standardizacija</comment>
      <origin>6686696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" sha1="t1zzb60y3rt8wl751nlyqhcoo5tq91q" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Invazija na Afganistan (2001)]]</text>
      <sha1>t1zzb60y3rt8wl751nlyqhcoo5tq91q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljuba Dornik Šubelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603843</id>
    <revision>
      <id>6686710</id>
      <timestamp>2026-06-07T22:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6686710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2738" sha1="dg3r8gshjooxrws4un3hqbowxu72cml" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Ljuba Dornik Šubelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Arhivistika|arhivistka]], [[Zgodovinar|zgodovinarka]] in [[sociologinja]], * [[1949]].

Ukvarjala se je z obdobjem novejše slovenske zgodovine; predvsem za čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], povojni prevzem oblasti ter delovanje [[OZNA|OZNE]] v Sloveniji.

== Življenje in izobraževanje ==

Študirala je zgodovino in sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1994 magistrirala. Leta 2009 je na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] pod mentorstvom [[Jerca Vodušek Starič|Jerce Vodušek Starič]] še doktorirala z disertacijo ''Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti : 1944-1946''. {{COBISS|ID=17433864}}

Bila je uslužbenka Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS in kasnejšega [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve]]. V okviru tega sekretariata je delovala najprej kot profesorica zgodovine in sorodnih predmetov v [[Izobraževalni center organov za notranje zadeve v Tacnu|Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu]], in sicer od leta 1973 do leta 1983. V sklopu organov za notranje zadeve je delovala tudi po ustanovitvi Arhiva Ministrstva za notranje zadeve kot posebne organizacijske enote ministrstva, leta 1991 in jih zapustila leta 1998, ko je bil ta arhiv priključen [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]].Tam je delal do upokojitve, leta 2010 kot višja arhivska svetovalka.

== Bibliografija ==

* {{cite book|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}}
* {{cite book|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}

== Viri ==
* Cankar, Tadej (2019). [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YSEIGIAO/4d6d3854-bc44-4d29-9d90-c2a2fb6cc159/PDF Dr. Ljuba Dornik Šubelj in njen življenjski jubilej]. ''Arhivi'', '''42''' (1), 224–228.
* {{cite web|title=Med zvezdo in križem|publisher=Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/med-zvezdo-in-krizem/|language=sl|date=junij 2014|accessdate=2026-06-08|last=Smolik|first=Marijan}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dornik Šubelj, Ljuba}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]]</text>
      <sha1>dg3r8gshjooxrws4un3hqbowxu72cml</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686895</id>
      <parentid>6686710</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T10:59:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6686895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2740" sha1="q4ufhewpxjg27oj8wwlw627yd1k13x8" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Ljuba Dornik Šubelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Arhivistika|arhivistka]], [[Zgodovinar|zgodovinarka]] in [[sociologinja]], * [[1949]].

Ukvarjala se je z obdobjem novejše slovenske zgodovine; predvsem za čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], povojni prevzem oblasti ter delovanje [[OZNA|OZNE]] v Sloveniji.

== Življenje in izobraževanje ==

Študirala je zgodovino in sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1994 magistrirala. Leta 2009 je na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] pod mentorstvom [[Jerca Vodušek Starič|Jerce Vodušek Starič]] še doktorirala z disertacijo ''Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti : 1944-1946''. {{COBISS|ID=17433864}}

Bila je uslužbenka Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS in kasnejšega [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve]]. V okviru tega sekretariata je delovala najprej kot profesorica zgodovine in sorodnih predmetov v [[Izobraževalni center organov za notranje zadeve v Tacnu|Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu]], in sicer od leta 1973 do leta 1983. V sklopu organov za notranje zadeve je delovala tudi po ustanovitvi Arhiva Ministrstva za notranje zadeve kot posebne organizacijske enote ministrstva, leta 1991 in jih zapustila leta 1998, ko je bil ta arhiv priključen [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. Tam je delala do upokojitve, leta 2010 kot višja arhivska svetovalka.

== Bibliografija ==

* {{cite book|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}}
* {{cite book|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}

== Viri ==
* Cankar, Tadej (2019). [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YSEIGIAO/4d6d3854-bc44-4d29-9d90-c2a2fb6cc159/PDF Dr. Ljuba Dornik Šubelj in njen življenjski jubilej]. ''Arhivi'', '''42''' (1), 224–228.
* {{cite web|title=Med zvezdo in križem|publisher=Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/med-zvezdo-in-krizem/|language=sl|date=junij 2014|accessdate=2026-06-08|last=Smolik|first=Marijan}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dornik Šubelj, Ljuba}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]]</text>
      <sha1>q4ufhewpxjg27oj8wwlw627yd1k13x8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/24. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603845</id>
    <revision>
      <id>6686731</id>
      <timestamp>2026-06-08T03:42:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>24. t. 2026</comment>
      <origin>6686731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="299" sha1="b49hw4nkfk1te5h24b1qur6uc7f2mri" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Arne Hodalič in his studio 2022.jpg|350px|Arne Hodalič]]&lt;br/&gt;'''[[Arne Hodalič]] v svojem studiu v Kranju decembra 2022'''&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[Arne Hodalič]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>b49hw4nkfk1te5h24b1qur6uc7f2mri</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/25. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603846</id>
    <revision>
      <id>6686732</id>
      <timestamp>2026-06-08T03:43:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>25. t. 2026</comment>
      <origin>6686732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="349" sha1="5sqasr3cgvunh8q8pyfsuy7e1tvwlsu" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg|450px|Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]&lt;br/&gt; '''[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica]]'''&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5sqasr3cgvunh8q8pyfsuy7e1tvwlsu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:~2026-33925-58</title>
    <ns>3</ns>
    <id>603847</id>
    <revision>
      <id>6686765</id>
      <timestamp>2026-06-08T06:35:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>!</comment>
      <origin>6686765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1403" sha1="9c0h64xly321zm9h62ke3ku5kru6vfj" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if:  | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Bober|, kot ste to počeli na strani [[:Bober|Bober]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:35, 8. junij 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;border:0px&quot;
{{!}}- 
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&amp;type=block&amp;page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&amp;ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}</text>
      <sha1>9c0h64xly321zm9h62ke3ku5kru6vfj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barak kan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603848</id>
    <revision>
      <id>6686785</id>
      <timestamp>2026-06-08T07:25:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6686785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3089" sha1="kyzuxn3g3i4lebgjvvxggb9wj63faxe" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.</text>
      <sha1>kyzuxn3g3i4lebgjvvxggb9wj63faxe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686787</id>
      <parentid>6686785</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T07:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prevzem oblasti */ urejanje</comment>
      <origin>6686787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3320" sha1="ldj87xlyg52uaijogod5xvmgcziierl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1271]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>ldj87xlyg52uaijogod5xvmgcziierl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686835</id>
      <parentid>6686787</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:14:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ vira ...</comment>
      <origin>6686835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3795" sha1="8d7gdsey3dyccczs60softay4qc2zlf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* В.В. Бартольд. ''Борак-хан''. М.: Наука, 1964. Т. II, Ч. 2: Работы по отдельным проблемам истории Средней Азии. str. 509—512.
* Рашид ад-Дин. ''Сборник летописей'', Перевод с персидского Ю. П. Верховского, редакция профессора И. П. Петрушевского. М., Л.: Издательство АН СССР, 1960. Т. 2.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1271]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>8d7gdsey3dyccczs60softay4qc2zlf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686861</id>
      <parentid>6686835</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:37:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6686861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8671" sha1="6fi2acs5nmk3qoh5ok59zx7nov3fbxb" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.

==Boj z Džingisidi==
[[Slika:Arrivée des frères Polo à Bukhârâ.jpeg|thumb|300px|Brata Polo vstopata v [[Buhara|Buharo]]]]

V naslednjih letih se je moral Barak braniti tako pred velikim kanom [[Kublajkan|Kublajem]] kot pred srednjeazijskim pretendentom [[Kajdu]]jem, vnukom velikega kana [[Ögedej]]a. Mogultaja, ki ga je veliki kan imenoval za podkralja kitajskega [[Turkestan]]a, je Barak izgnal in ga nadomestil s svojim podkraljem. Kublaj je proti Baraku poslal 6.000 konjenikov, da bi na oblast ponovno postavil izgnanega podkralja. Barakova vojska je štela 30.000 mož in vojska velikega kana se je brez boja umaknila. Borakova vojska je izropala mesto [[Hotan]], ki je bilo del imperija velikega kana.

Boj s Kajdujem je bil manj uspešen. Barak je imel sprva nekaj uspeha, potem pa je njegov nasprotnik prejel pomoč [[Zlata horda|Zlate horde]]. V Srednjo Azijo je na čelu vojske 50.000 mož prišel princ Berkečar, brat [[Batu kan|Batuja]] in [[Berke]]ja, in vojna se je obrnila. Barak je bil poražen in se je umaknil v [[Transoksanija|Transoksanijo]], kjer naj bi organiziral odpor proti svojim sovražnikom. Kajdu je nato sam predlagal mir. Sklican je bil [[kurultaj]], na katerem je bila ustanovljena država pod Kajdujevo vladavino,  popolnoma neodvisna od velikega kana. Vsi knezi naj bi drug drugega imeli za brate po orožju (ande). Premoženje podeželskih in mestnih prebivalcev naj bi bilo zaščiteno. Knezi naj bi se zadovoljili s pašniki v gorah in stepah ter črede nomadov držali stran od obdelanih območij. Dve tretjini Transoksanije sta bili prepuščeni Baraku, vendar je bilo tudi tam upravljanje obdelanih območij preneseno na podkralja Masuda Bega, ki ga je imenoval Kajdu. Kraj in čas tega kurultaja  sta navedena različno. Po [[Rašid al-Din|Rašidu al-Dinu]] se je kurultaj dogajal  v Talasu spomladi 1269. Po Wassafu se je zgodil v stepi Katvan severno od [[Samarkand]]a eno ali dve leti prej. Po tem viru je Masud Beg že konec leta 1268 odpotoval v Iran kot Kajdujev in Barakov veleposlanik, Barakov pohod proti ilkanu [[Abaka|Abaki]] pa je potekal v leta 667 po hidžri (leta 1268–1269).

==Pohod v Iran==
Načrt za pohod v Iran so obravnavali že na kurultaju in ga je Kajdu podprl. Kajdu je očitno želel odstraniti svojega še vedno nevarnega nasprotnika iz [[Ilkanat]]a. V Iran je bil poslan Masud Beg, domnevno zato, da bi pobiral davke, do katerih sta bila upravičena Kajdu in Barak. Takrat je še vedno veljalo pravilo, da so v vsaki osvojeni državi vsi knezi vladajoče dinastije prejeli svoj delež davkov. Pravi namen Masud Begove misije niso bili davki, ampak poizvedovanje o razmerah v državi. Kmalu po njegovi vrnitvi so se začele sovražnosti. Barak je zavzel več ozemelj v [[Veliki Horasan|Horasanu]] in [[Afganistan]]u, vendar so ga Kajdujeve pomožne enote pod vodstvom kipčaškega kneza slabo podpirale in ga nato zapustile. Po besedah Rašida ad-Dina je Kajdu kasneje pojasnil, da so to storile po njegovem ukazu. Od takrat naprej sta se Kajdu in Abaka imela za prijatelja. 22. julija 1270 je Abaka težko porazil Barakovo vojsko in jo prisilil na umik preko [[Amu Darja|Amu Darje]]. V Buharo se je vrnilo samo 5.000 mož. Barak je med bitko padel s konja in ohromel, da so ga morali povsod nosili na nosilih.

==Zadnja leta==
Poročila o zadnjih letih njegovega življenja so protislovna. Po Wassafu je zimo preživel v Buhari, se spreobrnil v [[islam]] in privzel ime Sultan Gijat ad-Din. Naslednje leto je začel pohod proti [[Sistan]]u, vendar so mu načrte spet prekrižale izdaje nekaterih knezov. Z ženo sta bila prisiljena oditi h Kajduju, ki ga je ukazal zastrupiti. 

Rašidovo poročilo je podrobnejše in očitno bolj zanesljivo. Po pisanju v ''[[Džami at-tavarih|Džami at-tavarihu]]'' (''Zbirka kronik'') se je knezov prebeg zgodil takoj po vrnitvi s pohoda v Iran.  Barak je odšel v [[Taškent]], od koder je Kajduju poslal prošnjo za pomoč. Kajdu se je odpravil na pohod z 20.000 možmi, a se je namerno premikal počasi in čakal na izid bitke med Barakom in uporniškimi knezi, nato pa izid  izkoristil za svoje cilje.

Barak je iz bitke izšel kot zmagovalec in prosil Kajduja, naj se vrne domov, saj njegove pomoči ni več potreboval. Kajdu se na to ni oziral nadaljeval pohod. Njegova vojska je bila očitno veliko močnejša od Barakove. Ponoči je obkolila Barakov tabor, Barak pa je iste noči umrl, domnevno zaradi strahu. Baraka so na Kajdujev ukaz pokopali na visoki gori, torej kot Mongola in ne kot muslimana. Kajdu je knezom pod vodstvom Mubarak Šaha, ki so se pritoževali nad pokojnikovim  nasiljem, dovolil, da so si prisvojili Barakovo premoženje. Mubarak Šahova žena naj bi osebno iztrgala uhane iz ušes Borakove vdove. Mubarak Šah je kasneje stopil v službo Abaka Kana. Zgodba, ki jo je posredoval Rašid ad-Din, izvira iz Barakovega spremstva.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* В.В. Бартольд. ''Борак-хан''. М.: Наука, 1964. Т. II, Ч. 2: Работы по отдельным проблемам истории Средней Азии. str. 509—512.
* Рашид ад-Дин. ''Сборник летописей'', Перевод с персидского Ю. П. Верховского, редакция профессора И. П. Петрушевского. М., Л.: Издательство АН СССР, 1960. Т. 2.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1271]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>6fi2acs5nmk3qoh5ok59zx7nov3fbxb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686864</id>
      <parentid>6686861</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6686864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8994" sha1="4db8hf8mu4bmryp92ivy6xsp6do351w" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.

==Boj z Džingisidi==
[[Slika:Arrivée des frères Polo à Bukhârâ.jpeg|thumb|300px|Brata Polo vstopata v [[Buhara|Buharo]]]]

V naslednjih letih se je moral Barak braniti tako pred velikim kanom [[Kublajkan|Kublajem]] kot pred srednjeazijskim pretendentom [[Kajdu]]jem, vnukom velikega kana [[Ögedej]]a. Mogultaja, ki ga je veliki kan imenoval za podkralja kitajskega [[Turkestan]]a, je Barak izgnal in ga nadomestil s svojim podkraljem. Kublaj je proti Baraku poslal 6.000 konjenikov, da bi na oblast ponovno postavil izgnanega podkralja. Barakova vojska je štela 30.000 mož in vojska velikega kana se je brez boja umaknila. Borakova vojska je izropala mesto [[Hotan]], ki je bilo del imperija velikega kana.

Boj s Kajdujem je bil manj uspešen. Barak je imel sprva nekaj uspeha, potem pa je njegov nasprotnik prejel pomoč [[Zlata horda|Zlate horde]]. V Srednjo Azijo je na čelu vojske 50.000 mož prišel princ Berkečar, brat [[Batu kan|Batuja]] in [[Berke]]ja, in vojna se je obrnila. Barak je bil poražen in se je umaknil v [[Transoksanija|Transoksanijo]], kjer naj bi organiziral odpor proti svojim sovražnikom. Kajdu je nato sam predlagal mir. Sklican je bil [[kurultaj]], na katerem je bila ustanovljena država pod Kajdujevo vladavino,  popolnoma neodvisna od velikega kana. Vsi knezi naj bi drug drugega imeli za brate po orožju (ande). Premoženje podeželskih in mestnih prebivalcev naj bi bilo zaščiteno. Knezi naj bi se zadovoljili s pašniki v gorah in stepah ter črede nomadov držali stran od obdelanih območij. Dve tretjini Transoksanije sta bili prepuščeni Baraku, vendar je bilo tudi tam upravljanje obdelanih območij preneseno na podkralja Masuda Bega, ki ga je imenoval Kajdu. Kraj in čas tega kurultaja  sta navedena različno. Po [[Rašid al-Din|Rašidu al-Dinu]] se je kurultaj dogajal  v Talasu spomladi 1269. Po Wassafu se je zgodil v stepi Katvan severno od [[Samarkand]]a eno ali dve leti prej. Po tem viru je Masud Beg že konec leta 1268 odpotoval v Iran kot Kajdujev in Barakov veleposlanik, Barakov pohod proti ilkanu [[Abaka|Abaki]] pa je potekal v leta 667 po hidžri (leta 1268–1269).

==Pohod v Iran==
Načrt za pohod v Iran so obravnavali že na kurultaju in ga je Kajdu podprl. Kajdu je očitno želel odstraniti svojega še vedno nevarnega nasprotnika iz [[Ilkanat]]a. V Iran je bil poslan Masud Beg, domnevno zato, da bi pobiral davke, do katerih sta bila upravičena Kajdu in Barak. Takrat je še vedno veljalo pravilo, da so v vsaki osvojeni državi vsi knezi vladajoče dinastije prejeli svoj delež davkov. Pravi namen Masud Begove misije niso bili davki, ampak poizvedovanje o razmerah v državi. Kmalu po njegovi vrnitvi so se začele sovražnosti. Barak je zavzel več ozemelj v [[Veliki Horasan|Horasanu]] in [[Afganistan]]u, vendar so ga Kajdujeve pomožne enote pod vodstvom kipčaškega kneza slabo podpirale in ga nato zapustile. Po besedah Rašida ad-Dina je Kajdu kasneje pojasnil, da so to storile po njegovem ukazu. Od takrat naprej sta se Kajdu in Abaka imela za prijatelja. 22. julija 1270 je Abaka težko porazil Barakovo vojsko in jo prisilil na umik preko [[Amu Darja|Amu Darje]]. V Buharo se je vrnilo samo 5.000 mož. Barak je med bitko padel s konja in ohromel, da so ga morali povsod nosili na nosilih.

==Zadnja leta==
[[Slika:Chagatai Khanate map en.svg|thumb|300px|Čagatajski kanat konec 13. stoletja]]
Poročila o zadnjih letih njegovega življenja so protislovna. Po Wassafu je zimo preživel v Buhari, se spreobrnil v [[islam]] in privzel ime Sultan Gijat ad-Din. Naslednje leto je začel pohod proti [[Sistan]]u, vendar so mu načrte spet prekrižale izdaje nekaterih knezov. Z ženo sta bila prisiljena oditi h Kajduju, ki ga je ukazal zastrupiti. 

Rašidovo poročilo je podrobnejše in očitno bolj zanesljivo. Po pisanju v ''[[Džami at-tavarih|Džami at-tavarihu]]'' (''Zbirka kronik'') se je knezov prebeg zgodil takoj po vrnitvi s pohoda v Iran.  Barak je odšel v [[Taškent]], od koder je Kajduju poslal prošnjo za pomoč. Kajdu se je odpravil na pohod z 20.000 možmi, a se je namerno premikal počasi in čakal na izid bitke med Barakom in uporniškimi knezi, nato pa izid  izkoristil za svoje cilje.

Barak je iz bitke izšel kot zmagovalec in prosil Kajduja, naj se vrne domov, saj njegove pomoči ni več potreboval. Kajdu se na to ni oziral nadaljeval pohod. Njegova vojska je bila očitno veliko močnejša od Barakove. Ponoči je obkolila Barakov tabor, Barak pa je iste noči umrl, domnevno zaradi strahu. Baraka so na Kajdujev ukaz pokopali na visoki gori, torej kot Mongola in ne kot muslimana. Kajdu je knezom pod vodstvom Mubarak Šaha, ki so se pritoževali nad pokojnikovim  nasiljem, dovolil, da so si prisvojili Barakovo premoženje. Mubarak Šahova žena naj bi osebno iztrgala uhane iz ušes Borakove vdove. Mubarak Šah je kasneje stopil v službo Abaka Kana. Zgodba, ki jo je posredoval Rašid ad-Din, izvira iz Barakovega spremstva.

== Sklica ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* В.В. Бартольд. ''Борак-хан''. М.: Наука, 1964. Т. II, Ч. 2: Работы по отдельным проблемам истории Средней Азии. str. 509—512.
* Рашид ад-Дин. ''Сборник летописей'', Перевод с персидского Ю. П. Верховского, редакция профессора И. П. Петрушевского. М., Л.: Издательство АН СССР, 1960. Т. 2.
{{refend}}

{{start}}
{{s-hou| [[Bordžigini]] ||ni znano|9. avgust |1271}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before=[[Mubarak Šah]]}}
{{s-ttl|title=Kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]|years=1266-9. avgust 1271}}
{{s-aft|after=[[Negubej]]}}
{{end}}


{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1271]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>4db8hf8mu4bmryp92ivy6xsp6do351w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686867</id>
      <parentid>6686864</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T09:51:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>datum</comment>
      <origin>6686867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9022" sha1="a9c3qvbj94atuf1547sumeqgm53hl9e" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Barak Kan
| image           = Portrait of Buraq, who usurps the throne of Mubarak Shah (who was converted to Islam), and is recognized as the ruler of the Chaghatay tribe in 664 H. (1266 CE) Folio 56 verso.jpg
| caption         = 
| title           = Kan
| succession      = 6. kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]
| reign           =  1265 — 1271
| coronation      = 
| predecessor     = [[Mubarak Šah]]
|regent=
|reg-type=
| successor       = [[Negubej]]
| spouse          = 
| spouse-type     = 
| issue           = Duva
| house           = [[Džingisidi]]
| house-type      = 
| father          = Jasun Tuva
| mother          =
| birth_date      = 13. stoletje
| death_date      = [[9. avgust]] [[1271]]  
| death_place     = 
| religion        = [[islam]]
| temple name     = 
| posthumous name = 
}}

'''Barak Kan''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon) s pravim imenom '''Barakkan ibn Eson Tuva ibn Mutugen ibn Čigatoj''', je bil šesti kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], ki je vladal od leta 1265 do 1271, * ni znano, † [[9. avgust]] [[1271]].

Bil je [[Džingiskan]]ov prapravnuk, [[Čagataj]]ev pravnuk in [[Mutagen Kan|Mutagenov]] vnuk. Njegov oče Jesun-Tuva (Jisun-Duva) je sodeloval v zatoti leta 1251 in delil usodo drugih uporniških knezov. Barak in njegova dva brata so, tako kot drugi mlajši Čagatajevi in [[Ögedej]]evi potomci, odraščali v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nekaj let po prihodu velikega kana [[Kublajkan|Kublaja]] (vladal 1260–1294) so se lahko vrnili v domovino in prevzeli očetovo dedno domeno Čaganjan.

==Prevzem oblasti==
V [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] je bil nedolgo prej Barakov bratranec [[Mubarak Šah]], prvi vladar iz te linije, ki se je spreobrnil v islam, priznan za vodjo Čagatajskega klana. Barak Kan, ki je bil tudi musliman,&lt;ref&gt;Бартольд В.В. ''Сочинения''. т. 2. часть 1. Москва, 1963, str. 149&lt;/ref&gt; je od velikega kana prejel listino, s katero je bil imenovan za Mubarakovega sovladarja. Barak je to zamolčal in s spletkami prevzel oblast v Čaganjanu. Vsi knezi Čagatajskega klana, ki so se prej podredili Mubarak Šahu, so prestopili na njegovo stran. Mubarak Šah je bil prisiljen priznati Barakovo oblast in vstopiti v njegovo službo kot vodja baršijev (dvornih lovcev).

Kronologija teh dogodkov je zelo nezanesljiva in protislovna. Po zapisih  Džemala Karšija, avtorja edinega vira srednjeazijskega izvora, je bil Mubarak Šah ustoličen v [[Ahangaran]]u marca in aprila 1266, Barak pa ga je ujel blizu Khujanda septembra in oktobra istega leta. Po drugih podatkih je na prestol prišel že leta 663 po hidžri. To leto se je začelo 24. oktobra 1264. Brata Nicolo in Maffeo Polo, ki sta tri leta bivala v [[Buhara|Buhari]], verjetno med letoma 1262 in 1265, sta kot vladarja države omenjala Barak Kana. Možno je, da je za Barak Kana in njegov pohod v Perzijo izvedel šele kasneje [[Marco Polo]] med potovanjem skozi [[Iran|Perzijo]] in [[Afganistan]] in njegovo ime pomotoma vključil v poročilo o prvem potovanju svojega očeta in strica.

==Boj z Džingisidi==
[[Slika:Arrivée des frères Polo à Bukhârâ.jpeg|thumb|300px|Brata Polo vstopata v [[Buhara|Buharo]]]]

V naslednjih letih se je moral Barak braniti tako pred velikim kanom [[Kublajkan|Kublajem]] kot pred srednjeazijskim pretendentom [[Kajdu]]jem, vnukom velikega kana [[Ögedej]]a. Mogultaja, ki ga je veliki kan imenoval za podkralja kitajskega [[Turkestan]]a, je Barak izgnal in ga nadomestil s svojim podkraljem. Kublaj je proti Baraku poslal 6.000 konjenikov, da bi na oblast ponovno postavil izgnanega podkralja. Barakova vojska je štela 30.000 mož in vojska velikega kana se je brez boja umaknila. Borakova vojska je izropala mesto [[Hotan]], ki je bilo del imperija velikega kana.

Boj s Kajdujem je bil manj uspešen. Barak je imel sprva nekaj uspeha, potem pa je njegov nasprotnik prejel pomoč [[Zlata horda|Zlate horde]]. V Srednjo Azijo je na čelu vojske 50.000 mož prišel princ Berkečar, brat [[Batu kan|Batuja]] in [[Berke]]ja, in vojna se je obrnila. Barak je bil poražen in se je umaknil v [[Transoksanija|Transoksanijo]], kjer naj bi organiziral odpor proti svojim sovražnikom. Kajdu je nato sam predlagal mir. Sklican je bil [[kurultaj]], na katerem je bila ustanovljena država pod Kajdujevo vladavino,  popolnoma neodvisna od velikega kana. Vsi knezi naj bi drug drugega imeli za brate po orožju (ande). Premoženje podeželskih in mestnih prebivalcev naj bi bilo zaščiteno. Knezi naj bi se zadovoljili s pašniki v gorah in stepah ter črede nomadov držali stran od obdelanih območij. Dve tretjini Transoksanije sta bili prepuščeni Baraku, vendar je bilo tudi tam upravljanje obdelanih območij preneseno na podkralja Masuda Bega, ki ga je imenoval Kajdu. Kraj in čas tega kurultaja  sta navedena različno. Po [[Rašid al-Din|Rašidu al-Dinu]] se je kurultaj dogajal  v Talasu spomladi 1269. Po Wassafu se je zgodil v stepi Katvan severno od [[Samarkand]]a eno ali dve leti prej. Po tem viru je Masud Beg že konec leta 1268 odpotoval v Iran kot Kajdujev in Barakov veleposlanik, Barakov pohod proti ilkanu [[Abaka|Abaki]] pa je potekal v leta 667 po hidžri (leta 1268–1269).

==Pohod v Iran==
Načrt za pohod v Iran so obravnavali že na kurultaju in ga je Kajdu podprl. Kajdu je očitno želel odstraniti svojega še vedno nevarnega nasprotnika iz [[Ilkanat]]a. V Iran je bil poslan Masud Beg, domnevno zato, da bi pobiral davke, do katerih sta bila upravičena Kajdu in Barak. Takrat je še vedno veljalo pravilo, da so v vsaki osvojeni državi vsi knezi vladajoče dinastije prejeli svoj delež davkov. Pravi namen Masud Begove misije niso bili davki, ampak poizvedovanje o razmerah v državi. Kmalu po njegovi vrnitvi so se začele sovražnosti. Barak je zavzel več ozemelj v [[Veliki Horasan|Horasanu]] in [[Afganistan]]u, vendar so ga Kajdujeve pomožne enote pod vodstvom kipčaškega kneza slabo podpirale in ga nato zapustile. Po besedah Rašida ad-Dina je Kajdu kasneje pojasnil, da so to storile po njegovem ukazu. Od takrat naprej sta se Kajdu in Abaka imela za prijatelja. 22. julija 1270 je Abaka težko porazil Barakovo vojsko in jo prisilil na umik preko [[Amu Darja|Amu Darje]]. V Buharo se je vrnilo samo 5.000 mož. Barak je med bitko padel s konja in ohromel, da so ga morali povsod nosili na nosilih.

==Zadnja leta==
[[Slika:Chagatai Khanate map en.svg|thumb|300px|Čagatajski kanat konec 13. stoletja]]
Poročila o zadnjih letih njegovega življenja so protislovna. Po Wassafu je zimo preživel v Buhari, se spreobrnil v [[islam]] in privzel ime Sultan Gijat ad-Din. Naslednje leto je začel pohod proti [[Sistan]]u, vendar so mu načrte spet prekrižale izdaje nekaterih knezov. Z ženo sta bila prisiljena oditi h Kajduju, ki ga je ukazal zastrupiti. 

Rašidovo poročilo je podrobnejše in očitno bolj zanesljivo. Po pisanju v ''[[Džami at-tavarih|Džami at-tavarihu]]'' (''Zbirka kronik'') se je knezov prebeg zgodil takoj po vrnitvi s pohoda v Iran.  Barak je odšel v [[Taškent]], od koder je Kajduju poslal prošnjo za pomoč. Kajdu se je odpravil na pohod z 20.000 možmi, a se je namerno premikal počasi in čakal na izid bitke med Barakom in uporniškimi knezi, nato pa izid  izkoristil za svoje cilje.

Barak je iz bitke izšel kot zmagovalec in prosil Kajduja, naj se vrne domov, saj njegove pomoči ni več potreboval. Kajdu se na to ni oziral nadaljeval pohod. Njegova vojska je bila očitno veliko močnejša od Barakove. Ponoči je obkolila Barakov tabor, Barak pa je iste noči umrl, domnevno zaradi strahu. Baraka so na Kajdujev ukaz pokopali na visoki gori, torej kot Mongola in ne kot muslimana. Kajdu je knezom pod vodstvom Mubarak Šaha, ki so se pritoževali nad pokojnikovim  nasiljem, dovolil, da so si prisvojili Barakovo premoženje. Mubarak Šahova žena naj bi osebno iztrgala uhane iz ušes Borakove vdove. Mubarak Šah je kasneje stopil v službo Abaka Kana. Zgodba, ki jo je posredoval Rašid ad-Din, izvira iz Barakovega spremstva.

== Sklica ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* В.В. Бартольд. ''Борак-хан''. М.: Наука, 1964. Т. II, Ч. 2: Работы по отдельным проблемам истории Средней Азии. str. 509—512.
* Рашид ад-Дин. ''Сборник летописей'', Перевод с персидского Ю. П. Верховского, редакция профессора И. П. Петрушевского. М., Л.: Издательство АН СССР, 1960. Т. 2.
{{refend}}

{{start}}
{{s-hou| [[Bordžigini]] ||ni znano|9. avgust |1271}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before=[[Mubarak Šah]]}}
{{s-ttl|title=Kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]]|years=1266-9. avgust 1271}}
{{s-aft|after=[[Negubej]]}}
{{end}}


{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 1271]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Čagatajski kani]]</text>
      <sha1>a9c3qvbj94atuf1547sumeqgm53hl9e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o predlogi:SloBio</title>
    <ns>11</ns>
    <id>603849</id>
    <revision>
      <id>6686789</id>
      <timestamp>2026-06-08T07:38:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dva članka o isti osebi, različno leto objave */ nov razdelek</comment>
      <origin>6686789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="760" sha1="n1z7o6tcobywyhju9z7ru4kducgtpe8" xml:space="preserve">== Dva članka o isti osebi, različno leto objave ==

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: V takem položaju kaže, da oba klica predloge prikazujeta datum prve objave. 
Primer: 
* {{SloBio|id=169220|avtor=Kidrič France|ime=Dalmatin Jurij|vir=SBL}}
* {{SloBio|id=169220|avtor=Merše Majda |ime=Dalmatin Jurij|vir=NSBL}}

Drugi članek je bil v resnici objavljen l. 2025 (zadnja sprememba vsebine pa 2024). 

Ena možna rešitev je, če se predlogi doda parameter, na primer leto=, druga - verjetno zapletenejša - pa iskanje, kako podobno, kot ta predloga zdaj najde leto objave prvo-objavljenega članka, morda lahko najde tudi leto drugega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:38, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>n1z7o6tcobywyhju9z7ru4kducgtpe8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6686803</id>
      <parentid>6686789</parentid>
      <timestamp>2026-06-08T08:15:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dva članka o isti osebi, različno leto objave */</comment>
      <origin>6686803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1381" sha1="nc94luzmmu2ptye0c7xr9upswff93zu" xml:space="preserve">== Dva članka o isti osebi, različno leto objave ==

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: V takem položaju kaže, da oba klica predloge prikazujeta datum prve objave. 
Primer: 
* {{SloBio|id=169220|avtor=Kidrič France|ime=Dalmatin Jurij|vir=SBL}}
* {{SloBio|id=169220|avtor=Merše Majda |ime=Dalmatin Jurij|vir=NSBL}}

Drugi članek je bil v resnici objavljen l. 2025 (zadnja sprememba vsebine pa 2024). 

Ena možna rešitev je, če se predlogi doda parameter, na primer leto=, druga - verjetno zapletenejša - pa iskanje, kako podobno, kot ta predloga zdaj najde leto objave prvo-objavljenega članka, morda lahko najde tudi leto drugega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:38, 8. junij 2026 (CEST)

: Spodaj pod člankom piše &quot;Merše, Majda: Dalmatin, Jurij (okoli 1547–1589). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, '''Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013'''. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi169220/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. junij 2026). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.&quot; --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:15, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>nc94luzmmu2ptye0c7xr9upswff93zu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:SlovArt3</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603850</id>
    <revision>
      <id>6686793</id>
      <timestamp>2026-06-08T08:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SlovArt3</username>
        <id>261318</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Živjo! Sem '''SlovArt3'''. I enjoy creativity, art, and writing articles. Rad imam ameriški način življenja in slovensko kulturo.«</comment>
      <origin>6686793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="8b7ayzk9ah2p8r2e090ut7z87qa8pcs" xml:space="preserve">Živjo! Sem '''SlovArt3'''. I enjoy creativity, art, and writing articles. Rad imam ameriški način življenja in slovensko kulturo.</text>
      <sha1>8b7ayzk9ah2p8r2e090ut7z87qa8pcs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mhedruli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603851</id>
    <redirect title="Gruzinska abeceda" />
    <revision>
      <id>6686822</id>
      <timestamp>2026-06-08T08:59:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Gruzinska abeceda]]</comment>
      <origin>6686822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="ieo5acxzl4l9bkoop17rrd2hztyaxng" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Gruzinska abeceda]]</text>
      <sha1>ieo5acxzl4l9bkoop17rrd2hztyaxng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:8. junij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603852</id>
    <revision>
      <id>6686826</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:12:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71" xml:space="preserve">{{WPKRON|clasS=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ci1ejy3huyp93n0mrip9t1xhsoulm71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:652</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603853</id>
    <revision>
      <id>6686841</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:653</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603854</id>
    <revision>
      <id>6686842</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:654</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603855</id>
    <revision>
      <id>6686843</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:655</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603856</id>
    <revision>
      <id>6686845</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:16:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:656</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603857</id>
    <revision>
      <id>6686846</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:17:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:657</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603858</id>
    <revision>
      <id>6686847</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:658</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603859</id>
    <revision>
      <id>6686848</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:17:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:659</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603860</id>
    <revision>
      <id>6686849</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:17:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:660</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603861</id>
    <revision>
      <id>6686850</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6686850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Bo Sundgren</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603862</id>
    <revision>
      <id>6686869</id>
      <timestamp>2026-06-08T09:53:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Samo začetek, en vir je zelo obetaven, a moram zdaj na pot.</comment>
      <origin>6686869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="123" sha1="h7ezh8nc8c5iavvduzqpdynjyqb099p" xml:space="preserve">'''Bo Sundgren''' 

Vir švedski članek [[:sv:Bo Sundgren]] in v njem zlasti vir https://sites.google.com/site/bosundgren/</text>
      <sha1>h7ezh8nc8c5iavvduzqpdynjyqb099p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:SlovArt3</title>
    <ns>3</ns>
    <id>603863</id>
    <revision>
      <id>6686900</id>
      <timestamp>2026-06-08T11:05:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pozdrav</comment>
      <origin>6686900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4926" sha1="3c6xmurwyjk5flq3ucn5l4uac4gh0mb" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}}
|vi=Pozdravljeni
|on=Pozdravljen
|ona=Pozdravljena
|vključno=Pozdravljen_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=pozorni
|on=pozoren
|ona=pozorna
|vključno=pozoren_na
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}!

Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]]
|on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]]
|ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]]
|vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]]
|[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=dodali
|on=dodal
|ona=dodala
|vključno=dodal_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]],
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]&lt;/code&gt; v omrežju [[Libera.Chat]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, 
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}}
|}{{Konec okvira}}

--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:05, 8. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>3c6xmurwyjk5flq3ucn5l4uac4gh0mb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>NČR</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603864</id>
    <redirect title="Novinarsko častno razsodišče" />
    <revision>
      <id>6686913</id>
      <timestamp>2026-06-08T11:48:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Novinarsko častno razsodišče]]</comment>
      <origin>6686913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="dv5yw2h6lllkth872ido4hjiplg3iov" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Novinarsko častno razsodišče]]</text>
      <sha1>dv5yw2h6lllkth872ido4hjiplg3iov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Južnotunizijski limes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603865</id>
    <revision>
      <id>6686916</id>
      <timestamp>2026-06-08T11:53:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6686916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10775" sha1="gvgof4zxit5hw0usktlnb67axvu0ndn" xml:space="preserve">{{Infobox military installation
|name = Južnotunizijski limes
|native_name =  Fossatum Africae
|partof = 
|location =[[Severna Afrika]]
|image = Fossatum.png
|image_size = 300px
|caption = &lt;span style=&quot;font-size:87%;&quot;&gt;Črne črte označujejo približno pot 4 delov ''Fossatum Africae'' po Baradezu (1949). Za podrobnosti glejte spodnje besedilo.&lt;/span&gt;
|map_type = 
|map_size = 
|map_alt = 
|map_caption = 
|type = Zid
|coordinates = 
|code = 
|built = {{Start date|122}}
|builder = 
|materials = 
|height = 
|used = 
|demolished = 
|condition = 
|ownership = {{ALG}}, {{TUN}}
|open_to_public = 
|controlledby = [[Rimsko cesarstvo]]
|garrison = 
|current_commander = 
|commanders = 
|occupants = 
|battles = 
|events = 
|image2 = 
|caption2 = 
}}
'''Južnotunizijski limes''' ali '''''Fossatum Africae''''' (&quot;Afriški jarek&quot;) je ena ali več linearnih obrambnih struktur (včasih imenovanih [[limes]]), ki naj bi se raztezale na več kot 750 km ali več&lt;ref&gt;Ta številka je zelo odvisna od načina merjenja v intervalih, ko fossatum ni bil zgrajen ali je izginil, in vključuje pomemben del, ki morda ni &quot;fossatum&quot;.&lt;/ref&gt; v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in so bile zgrajene v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] za obrambo in nadzor južnih meja cesarstva v Afriki. Velja za del širšega mejnega sistema v [[Afrika (rimska provinca)|Rimski Afriki]].

Verjetno ima veliko podobnosti v konstrukciji s [[Hadrijanov zid|Hadrijanovim zidom]], eno od severnih meja cesarstva v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]].

== Zgodovina ==
[[Fossa regia]] je bila prva mejna črta, zgrajena v Rimski Afriki, ki je sprva ločevala berbersko kraljestvo [[Numidija|Numidijo]] od ozemlja [[Kartagina|Kartagine]], ki so ga Rimljani osvojili v 2. stoletju pred našim štetjem, vendar velja, da je bila ta meja neodvisna od Fossatum Africae.

V zgodovinski literaturi pred 20. stoletjem je Fossatum (kot tak) omenjen le enkrat.&lt;ref&gt;Vendar pa se je ime »Fossatum Africae« v srednjem veku uporabljalo v povezavi z zgodovino [[Karel Veliki|Karla Velikega]], vendar z drugačnim pomenom. Prvotno je beseda ''fossatum'' preprosto pomenila »jarek«, sčasoma pa je postala značilna tudi za utrdbo, zaščiteno z jarkom ali v bistvu za kateri koli utrjen kraj. Ko v ''Kraljevih frankovskih analih (''Annales regni Francorum''), ki se pripisuje Eginhardu, piše, da je [[Aglabidi|aglabidski]] princ iz 9. stoletja vladal ''in confinio Africae in Fossato'', se ne nanaša na temo tega članka, ampak na utrjeno mesto Qayravan ali eno od njegovi sateliti: C. Courtois, “Reliques carthaginoises et légende carolingienne”, ''Revue de l'histoire des religions'' v.129 (1945), 57–83.&lt;/ref&gt; To se zgodi v pismu, ki sta ga leta 409 napisala socesarja [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] in [[Teodozij II.]] Gaudentiju, ''vicariusu Africae'' in je ohranjeno v ''[[Teodozijev zakonik|Codex Theodosianus]]''.&lt;ref&gt;Codex Theodosianus Bk. 7, par. 15.1&lt;/ref&gt; Cesarji so opozorili, da so ''fossatum'' ustanovili 'starodavni' in so opozorili rimske državljane Afrike, da če ne bodo ohranili limesa in fossatuma, bo delo (s pripadajočimi zemljiškimi pravicami in drugimi ugodnostmi) dano prijateljskim barbarskim plemenom.

Posledično ni zagotovo znano, kdaj je bil Fossatum zgrajen. Seveda bi bila struktura te velikosti delo stoletij, arheološka izkopavanja številnih utrdb in mest vzdolž njene poti pa so razkrila številne datume od vladavine Hadrijana v 2. stoletju do [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] v 4. stoletju. Trenutno mnenje se ni spremenilo od razprave Baradeza&lt;ref&gt;Baradez 1949, ch. 11.&lt;/ref&gt; leta 1949, ki je zaključil, da se je gradnja verjetno začela po prvem obisku Hadrijana v Afriki leta 122 (in pred ali po njegovem drugem obisku leta 128). Ta sklep temelji na podobnostih s Hadrijanovim zidom v Britaniji in na tem, kar je znano o Hadrijanovi skrbi za zaščito cesarstva. Baradez je tudi predpostavil utrip gradnje med vladavino [[Gordijan III.|Gordijana III.]] v 3. stoletju in končno opustitev Fossatuma v letih 430–440 po invaziji [[Vandali|Vandalov]].&lt;ref&gt;Baradez 1949, p. 162.&lt;/ref&gt;

Ker je bil Fossatum zgrajen v sušnem območju močnih vetrov in peska, je hitro erodiral in od njega so ostale le še sledi. V srednjem veku so arabski nomadi iz plemena [[Banu Hilal]] zasedli velik del območja in jugozahodno od Biskre opazili jarek, ki so ga imenovali ''sakija'' (namakalni kanal) in ga pripisali legendarni arabski kraljici Bint al-Khass (ali al-Krass), ki naj bi ga zgradila za oskrbo romarjev v Meko z vodo.&lt;ref&gt;Basset 1905 pp. 25–26.&lt;/ref&gt; Drugje so ostanke zidu, povezanega s Fossatumom, pripisali al-Fara'unu (faraonu).&lt;ref&gt;Baradez 1949 p. 114 notes a similar ditch in Morocco also attributed to Pharaoh.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji in arheologi so v 19. stoletju še naprej verjeli, da gre za namakalni kanal, dokler ga Gsell na začetku 20. stoletja ni pravilno identificiral s ''fossatumom'' iz ''Codex Theodosianus''.

Vendar pa celoten obseg Fossatuma ni bil znan vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je polkovnik Jean Baradez začel uporabljati zračno fotografijo za iskanje arheoloških najdišč. Zračno delo je spremljal s prečkanjem terena in izkopavanji na številnih lokacijah vzdolž njegove trase. Njegova knjiga, ki je iz tega izšla, s številnimi fotografijami iz zraka in s tal ostaja standardno referenčno delo.

Ideje o namenu Fossatuma so se od Baradeza razvijale. Medtem ko je bil Baradez vojaški mož in je druga svetovna vojna ravno končana z mislijo na vojaško uporabo jarkov,&lt;ref&gt;Baradez 1949, p. 140 n. 2 cites an anti-tank ditch constructed by [[Rommel]] in Tunisia.&lt;/ref&gt; je bil poudarjen vojaški vidik Fossatuma. V mirnejši moderni dobi je bila v ospredje postavljena uporaba Fossatuma kot carinskega in migracijskega nadzora, kar nakazujejo napisi v Zaraïju, ki vsebujejo dolge sezname izdelkov in tarif.&lt;ref&gt;Glej npr. Trousset 2009 med drugim. Ideja ni nova, Baradez (1949, str. 139) se je zavedal napisov Zaraï in je zelo na kratko omenil nadzor nad senilno selitvijo in komercialnim prometom kot dodatnimi načini uporabe.&lt;/ref&gt;

== Gradnja ==
Fossatum, kot ga je predlagal Baradez, je bil sestavljen iz vsaj štirih delov:

* Odsek Hodna ali Bou Taleb: začne se v bližini sodobnega mesta Ain Oulmene na severovzhodnih pobočjih gorovja Hodna, se nadaljuje proti jugu ob vznožju gorovja, nato proti vzhodu proti Zaraïju, nato pa se zavije nazaj proti zahodu in obdaja vzhodni konec gorovja Hodna, ki stoji med njim in rimskima naseljema Cellas in Macri. Dolžina tega odseka je približno 100 km. Verjetno prečka mejo med Numidijo in [[Mauretania Sitifensis|Mavretanijo Sitifensis]].
* Odsek Tobna: začne se v bližini Tubunae (sodobna Tobna), se nadaljuje proti jugovzhodu do soteske, kjer Oued Ksour izvira iz gorovja Awras (južno od sodobnega mesta al-Kantara), južno do rimskega mesta Mesarfelta, nato pa kratek odsek proti zahodu, ki obdaja severovzhodno vejo gorovja Zab. Dolžina tega odseka je približno 50 km. Fossatum je povezan z rimskim upravnim mejnim okrožjem, znanim kot ''limes Tubunensis'', vendar ker je do 60 km oddaljen od znane meje, ni mogoče trditi, da dejansko označuje limes.&lt;ref&gt;Baradez (1949) p. 138.&lt;/ref&gt;
* Odsek Gemellae: poteka približno 60 km vzporedno z Vad Džadi in 4–5 km južno od njega, južno in jugozahodno od rimskega mesta Vescera (sodobna [[Biskra]]); v središču je večja rimska vojaška ustanova (Gemellae). Fossatum je blizu, a nekoliko severno od meje v rimskem upravnem okrožju, znanem kot ''limes Gemellensis''. Označuje konec namakalnega območja (z izvirom Vad Džadi) in začetek saharske puščave.
* Odsek Ad Madžores: začne se pri Ad Madžores (sodobni Besseriani) in teče proti vzhodu približno 70 km, sledi hribom in skoraj doseže sodobno vas Matlavi. Fossatum je povezan z rimskim upravnim mejnim okrožjem, znanim kot ''limes Montensis'', vendar ker je 60 km ali več oddaljen od znane meje, ni mogoče trditi, da dejansko označuje limes.&lt;ref&gt;Baradez (1949) p. 143.&lt;/ref&gt; Vendar pa je novejša preiskava pokazala, da je ''fossatum'' verjetno [[rimska cesta]] in ne jarek.&lt;ref&gt;Tousset (1980).&lt;/ref&gt;

Severno od Tobne je lahko tudi nadaljnji odsek.

Fossatum je običajno sestavljen iz jarka in zemeljskih nasipov na obeh straneh, ki uporabljajo material iz jarka. Včasih so nasipi dopolnjeni s [[suhozid]]i na eni ali obeh straneh; redko obstajajo kamniti zidovi brez jarka. Širina fossatuma je običajno 3–6 m, v izjemnih primerih pa lahko doseže celo 20 m. Kjer koli je mogoče, je on ali njegov najvišji zid zgrajen na protikarpni vzpetini. Izkopavanja v bližini Gemellae so pokazala, da je globina tam 2–3 m, širina na dnu pa 1 m, ki se na vrhu razširi na 2–3 m.&lt;ref&gt;Baradez (1949) p. 93.&lt;/ref&gt;

Fossatum spremlja veliko majhnih stražnih stolpov in številnih utrdb, pogosto zgrajenih na vidiku druga druge.

Podobne, a krajše ''fossata'' so tudi v drugih delih Severne Afrike. Med gorovjema Matmata in Tabaga v sodobni Tuniziji je ''fossatum'', ki je bila podvojena med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Baradez (1949) p. 146.&lt;/ref&gt; Zdi se, da obstaja tudi 20 km dolg ''fossatum'' v Bou Regregu v [[Maroko|Maroku]], čeprav to ne bi spadalo v obseg razglasitve ''Codex Theodosianus'', ker takrat provinca upravno gledano ni bila v Afriki.&lt;ref&gt;Baradez (1949) p. 114.&lt;/ref&gt;

[[File:Africa Roman map.svg|upright=3.5|center|thumb|Afriški limes z glavnimi vojaškimi položaji (z rdečo) zahodnih provinc prokonzularne Afrike in Mavretanije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
* Baradez, J (1949). ''Fossatum Africae. Recherches Aériennes sur l'organisation des confins Sahariens a l'Epoque Romaine''. Arts et Métiers Graphiques, Paris.
* Basset, R. (1905). &quot;La légende de Bent el Khass&quot;, ''Revue Africaine'' v. 49 p.&amp;nbsp;18-34.
* [[:fr:Stéphane Gsell|Gsell, S.]] (1903). &quot;Le Fossé des Frontières romaines dans l'Afrique du Nord.&quot; ''Mélanges Boissier'', pp.&amp;nbsp;227–234.
* Trousset, P. (1980) &quot;Les milliaires de Chebika (Sud tunisien).&quot; ''Antiquités africaines'', v. 15 pp.&amp;nbsp;135–154. [http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/antaf_0066-4871_1980_num_15_1_1040]
* Trousset, P. (2009). &quot;Pénétration romaine et organisation de la zone frontière dans le prédésert tunisien&quot; in: ''L’Africa romana. Ai confini dell’Impero: contatti, scambi conflitti. Atti del XV convegno di studio. Tozeur, 11–15 dicembre 2002''. Carocci, Rome, pp.&amp;nbsp;59–88.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Limes Africanus}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Alžiriji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Alžiriji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]]</text>
      <sha1>gvgof4zxit5hw0usktlnb67axvu0ndn</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>